08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

More documents

Recommendations

Info

18 Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Miklavčič, A.-L. in Steblovnik, Z. Priročnik za izdelavo diplomskega dela. Priročnik. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2005 III ii Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno. »Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in dobesednemu prevzemu (vložku) citat ali navedek« (Čagran idr., 2004, str. 22). Citiramo bistvene definicije, dovršeno izražene tuje misli ali ugotovitve, katerih sporočilna vloga (na primer: informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi (npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86). »Nedobesedno prevzemanje je izražanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar povzemanje in nedobesednemu prevzemu povzetek« (Čagran idr., 2004, str. 23). 2.3.6.1 Pravila prevzemanja »Za korektno prevzemanje, torej citiranje in povzemanje obstajajo določena pravila (glej Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-68). V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih« (Čagran idr., 2004, str. 23): (1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzema (citata, povzetka). (2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer: Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji. Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (pet mest) od levega in desnega roba proti sredini. Citat v citatu ločimo, tako da dvojnim narekovajem (za citiranim besedilom)
Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Miklavčič, A.-L. in Steblovnik, Z. Priročnik za izdelavo diplomskega dela. Priročnik. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2005 19 sledijo enojni (za citat v citiranem besedilu). 2.3.6.2 Dokumentiranje »Vse, kar smo prevzeli (citirali, parafrazirali, povzeli) moramo dokumentirati, in sicer v besedilu z bibliografskimi sklici ali raferencami in ob koncu dela v seznamu literature z bibliografskimi opisi« (glej poglavje 2.4.1). (Čagran idr., 2004, str. 24) »Za citiranje virov med besedilom uporabljamo sistem avtor - letnica – stran, tri osnovne, z vejico ločene, sestavine, in sicer priimek avtorja, letnico izdaje dela in stran prevzema« (Čagran idr., 2004, str. 24). Bibliografski sklic navedemo z velikostjo črk deset v ležečem slogu: Besedilo (Avtor, letnica, stran). »To je osnovna oblika bibliografskega sklica oziroma reference v besedilu, ki pa ima več specifičnih pojavnih oblik, pogojenih z raznolikostjo virov (na primer: vir z enim ali več avtorji, brez avtorja...) in vrsto prevzema (citat, povzetek), za oblikovanje katerih seveda veljajo specifična pravila« (Čagran idr., 2004, str. 24). Preglednica 4: Pravila s primeri bibliografskih sklicev (Čagran idr., 2004, str. 25-27) PRAVILO PRIMER OBLIKE SKLICA/ REFERENCE PRIMER PREVZETEGA BESEDILA Z BIBLIOGRAFSKIM SKLICEM/REFERENCO 1. EN AVTOR V oklepaju navedemo, ločeno z vejico, priimek avtorja, letnico izdaje dela in stran prevzema. (Kobal, 2000, str. 12) Samopodoba se z leti čedalje bolj strukturira (Kobal, 2000, str. 12).
Page 1 and 2: Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Mik
Page 17: Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Mik

08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?