08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

18
Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Miklavčič, A.-L. in Steblovnik, Z. Priročnik za izdelavo diplomskega dela.
Priročnik. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2005
III
ii
Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno.
»Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in
dobesednemu prevzemu (vložku) citat ali navedek« (Čagran idr., 2004, str. 22).
Citiramo bistvene definicije, dovršeno izražene tuje misli ali ugotovitve, katerih
sporočilna vloga (na primer: informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi
(npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo
osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86).
»Nedobesedno prevzemanje je izražanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar
povzemanje in nedobesednemu prevzemu povzetek« (Čagran idr., 2004, str. 23).
2.3.6.1 Pravila prevzemanja
»Za korektno prevzemanje, torej citiranje in povzemanje obstajajo določena pravila (glej
Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122;
Slovenski pravopis, 2001, str. 1-68). V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih« (Čagran
idr., 2004, str. 23):
(1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzema (citata, povzetka).
(2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer:
Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji.
Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga
po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od
ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (pet
mest) od levega in desnega roba proti sredini.
Citat v citatu ločimo, tako da dvojnim narekovajem (za citiranim besedilom)