08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

Oman, M., Prapertnik, M., Sauli-Miklavčič, A.-L. in Steblovnik, Z. Priročnik za izdelavo diplomskega dela. 

Priročnik. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2005 

1 

1 UVOD 

Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent dokaže sposobnost uporabe 

teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme. Je 

rezultat samostojnega dela študenta. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen. 

Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in 

zapletenim povedim in raznim dvoumnostim. 

Za uspešno delo je zelo pomembno dobro sodelovanje kandidata z mentorjem. Zato se 

kandidat redno in po dogovoru posvetuje s svojim mentorjem in ga sproti obvešča o 

opravljenem delu. 

Za lažje oblikovanje diplomskega dela je pred vami priročnik, ki vam bo nazorno pokazal, 

kako oblikovati posamezne strani diplomskega dela. Priročnik vsebuje navodila za 

pravilno pripravo diplomskega dela z vsemi svojimi posebnostmi. 

V drugem delu priročnika boste našli postopek priprave diplomskega dela od izbire teme 

pa vse do uspešnega zagovora diplomskega dela. 

V tretjem delu priročnika boste našli priloge, ki vam bodo prikazale izgled obveznih 

elementov diplomskega dela. Priloženi so tudi vsi potrebni obrazci, ki jih potrebujete na 

poti do uspešnega zagovora diplomskega dela.

2 



III 

ii 

2 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA 

2.1 OBLIKOVANJE STRANI (FORMATIRANJE) 

2.1.1 Papir in obseg (Paper size) 

Uporabljamo 100 gramski bel papir formata A4 (210 x 297 mm). Sestavine glavnega 

besedila diplomskega dela brez slik obsegajo praviloma od 45 do 60 strani. 

2.1.2 Struktura diplomskega dela 

Kot vsako strokovno besedilo ima tudi diplomsko delo predvideno določeno strukturo. 

Preglednica 1: Sestavine diplomskega dela (Čagran, Pšunder in Fošnarič, 2004, str. 9-10) 

OZNAČEVANJE DIPLOMSKO DELO PRILOGA 

I. 

PREDHODNE 

SESTAVINE 

Ne 

številčimo 

Številčimo z rimskimi števili 

Platnica 

A 

Naslovna stran 

B 

ZAHVALA 

C 

IZJAVA O AVTORSTVU 

Č 

MENTORSTVO 

D 

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA 

INFORMACIJA 

E 

KEY WORD DOCUMENTATION 

F 

KAZALO VSEBINE 

G 

KAZALO PREGLEDNIC 

H 

KAZALO SLIK 

I 

KAZALO PRILOG 

J 

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI 

K 

SLOVARČEK 

L



3 

II. 

SESTAVINE 

GLAVNEGA 

BESEDILA 

III. 

DODATNE 

SESTAVINE 

Označimo s 

Številčimo z arabskimi števili 

črkami 

1 UVOD 

2 OPREDELITEV PROBLEMA 

3 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 

4 TEORETIČNE OSNOVE 

5 OSREDNJI DEL DIPLOMSKEGA DELA 

6 ZAKLJUČEK 

7 VIRI 

PRILOGE 

2.1.3 Priprava strani (Margins) 

Zgornji rob (nad besedilom) je 35 mm, spodnji 30 mm, levi (notranji) 30 mm in desni 

(zunanji) 20 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo med robovi besedila in robovi lista. 

Nad zgornjim robom besedila je sprotni naslov (glej poglavje 2.1.5). Vse strani so 

pripravljene tako razen platnice (glej poglavje 2.2.1) in naslovnice (glej poglavje 2.2.2). 

2.1.4 Pisava (Character formatting) 

Tip pisave besedila je Times New Roman. Pisava samega besedila je vedno v običajnem 

slogu (normal), črke so črne barve in velikosti 12 (razen kjer je to izrecno drugače 

zahtevano). Uporabimo obojestransko poravnavo besedila (razen kjer je to izrecno drugače 

zahtevano). Razmik med vrsticami je 1,5 (razen kjer je to izrecno drugače zahtevano). 

2.1.5 Sprotni naslov (Pagina viva oziroma Running head) 

Zgornji rob sprotnega naslova je od roba lista oddaljen 15 mm. Sprotni naslov se nahaja 

izključno na vrhu lista.

4 



III 

ii 

Sprotni naslov ima vedno dve vrstici z razmikom ena med vrsticama in s črkami velikosti 

deset, pod sprotnim naslovom pa je obvezno sklenjena črta, ki sega vzdolž celotne širine 

besedila. 

V prvo vrstico sprotnega naslova zapišemo priimek avtorja in začetnico avtorjevega imena, 

nato naslov izdelka in na koncu piko. Če je naslov izdelka dolg, ga logično krajšamo, saj 

ne sme segati v drugo vrstico. V skrajnem desnem vogalu oštevilčimo stran. 

Drugo vrstico zamaknemo v desno za tri presledke, nato vpišemo tip dokumenta 

(Diplomsko delo) in zaključimo s piko. Sledijo kraj, ime višješolskega zavoda in leto 

zagovora. 

Košar, R. Zamenjava komercialne energije z obnovljivimi viri pri kondenzacijskem sušenju. 

Diplomsko delo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2003 

II 

Košar, R. Zamenjava komercialne energije z obnovljivimi viri pri kondenzacijskem sušenju. 2 

Diplomsko delo. Maribor, Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola, 2003 

2.1.6 Razmiki med vrsticami in stranmi, odstavki, naslovi (Line spacing) 

Razmik med vrsticami je 1,5. Prve vrstice odstavkov niso zamaknjene, pač pa odstavke 

med seboj ločuje ena prazna vrstica. Prve vrstice naslovov niso zamaknjene, temveč 

naslove ločuje od besedila ena prazna vrstica. Novo poglavje (naslov z eno številko) vedno 

pišemo na novo stran. Stran, kjer besedilo ne sega do konca, ločuje prelom strani. 

2.1.7 Številčenje strani (Numbering of pages) 

Strani številčimo v prvi vrstici sprotnega naslova. Začetne strani predhodnih sestavin 

številčimo z rimskimi številkami in sicer od naslovne strani (prva šteta, a ne oštevilčena) 

prek zahvale (druga šteta, prva oštevilčena - II) do zadnje strani kazal oziroma do simbolov 

in slovarčka. Zaporedno številčenje z arabskimi številkami (1, 2, …) začnemo s poglavjem



5 

UVOD in končamo s poglavjem VIRI. Zadnja oštevilčena stran so VIRI. Poglavja 

PRILOGE ne številčimo. 

2.2 OBLIKOVANJE PREDHODNIH STRANI 

2.2.1 Platnica (Priloga A) 

Priprava strani za platnico; zgornji rob (nad besedilom) je 20 mm, spodnji 30 mm, levi 

(notranji) 30 mm in desni (zunanji) 20 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo med robovi 

besedila in robovi lista. Besedilo in prazne vrstice si sledijo v razmiku 1,5. Slog pisave je 

Times New Roman. Uporabimo poravnavo besedila na sredino. 

Naziv zavoda navedemo v prvo vrstico z velikimi tiskanimi črkami velikosti 16. Vsak 

element imena šole pišemo v novo vrstico. Sledi osem praznih vrstic velikosti 12. 

Ime avtorja navedemo z malimi tiskanimi črkami z veliko začetnico (velikosti 16), 

priimek pa z velikimi tiskanimi črkami. Sledita dve prazni vrstici velikosti 12. 

Naslov dela pišemo s krepkimi velikimi tiskanimi črkami (bold) v velikosti 18. Sledita dve 

prazni vrstici velikosti 12. 

Tip dokumenta (DIPLOMSKO DELO) navedemo z velikimi tiskanimi črkami velikosti 

16, temu sledi ena prazna vrstica, nato pa zapišemo tip študija (Višješolski strokovni 

študij). 

Kraj in leto zagovora navedemo v zadnjo vrstico strani; kraj z malimi črkami z veliko 

začetnico (velikost črk 16), leto zagovora pa ločeno z vejico z arabskimi številkami. 

2.2.2 Naslovna stran (Priloga B) 

Priprava strani za naslovno stran; zgornji rob (nad besedilom) je 35 mm, spodnji 30 

mm, levi (notranji) 30 mm in desni (zunanji) 20 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo

6 



III 

ii 

med robovi besedila in robovi lista. Besedilo in prazne vrstice si sledijo v razmiku 1,5. 

Slog pisave je Times New Roman. Uporabimo poravnavo besedila na sredino. 

Naziv zavoda navedemo v prvo vrstico z velikimi tiskanimi črkami velikosti 12. Vsak 

element imena šole pišemo v novo vrstico. Sledi sedem praznih vrstic velikosti 12. 

Ime avtorja navedemo z malimi tiskanimi črkami z veliko začetnico (velikosti 12), 

priimek pa z velikimi tiskanimi črkami. Sledita dve prazni vrstici velikosti 12. 

Naslov dela v slovenščini pišemo s krepkimi velikimi tiskanimi črkami (bold) v velikosti 

14. Sledi ena prazna vrstica velikosti 12. 

Tip dokumenta v slovenščini (DIPLOMSKO DELO) navedemo z velikimi tiskanimi 

črkami velikosti 12, nato pa zapišemo tip študija (Višješolski strokovni študij). Sledita dve 

prazni vrstici. 

Naslov dela v angleščini pišemo s krepkimi velikimi tiskanimi črkami (bold) v velikosti 

14. Sledi ena prazna vrstica velikosti 12. 

Tip dokumenta v angleščini (GRADUATION THESIS) navedemo z velikimi tiskanimi 

črkami velikosti 12, nato pa zapišemo tip študija (Higher professional studies). 

Kraj in leto zagovora navedemo v zadnjo vrstico strani; kraj z malimi črkami z veliko 

začetnico (velikost črk 12), leto zagovora pa ločeno z vejico z arabskimi številkami. 

Spodnji rob je približno 30 mm oddaljen od besedila. 

2.2.3 Zahvala (Priloga C) 

Priprava strani zahvala; zgornji rob (nad besedilom) je 35 mm, spodnji 30 mm, levi 

(notranji) 30 mm in desni (zunanji) 20 mm. Ti robovi se nanašajo na razdaljo med robovi 

besedila in robovi lista. Besedilo navedemo s črkami velikosti 12 in prazne vrstice si 

sledijo v razmiku 1,5. Slog pisave je Times New Roman.



7 

To je tudi prva stran s sprotnim naslovom (za pripravo sprotnega naslova glej 2.1.5). To 

stran v sredini prve vrstice imenujemo »ZAHVALA« in jo štejemo kot drugo stran 

predhodnih sestavin in se nahaja na strani označeni z rimsko II. Zahvala zavzema le eno 

stran. Za besedilo uporabimo obojestransko poravnavo besedila. 

V zahvali se natančno, pošteno in objektivno na eni strani ter čustveno na drugi zahvalimo 

vsem, ki so nam pomagali (strokovno, organizacijsko, motivacijsko, finančno) pri 

nastajanju diplomskega dela. (Čagran idr., 2004, str. 35) 

2.2.4 Izjava o avtorstvu (Priloga Č) 

To stran v sredini prve vrstice imenujemo »IZJAVA O AVTORSTVU« in jo štejemo kot 

tretjo stran predhodnih sestavin in se nahaja na strani označeni z rimsko III. Izjava o 

avtorstvu zavzame le eno stran (za pripravo strani glej 2.2.3). Za besedilo uporabimo 

obojestransko poravnavo besedila. 

S to izjavo pisno izrazimo priznanje pravice avtorjev, katerih misli smo uporabili (citirali, 

povzemali), do priznanja njihovega avtorstva oziroma njihove identifikacije, in sicer z 

označevanjem tujega besedila (z narekovaji, posebni odstavki) navajanjem avtorjev (sproti 

v besedilu in seznamu literature). Izjavo dopolnimo tudi z imenom in priimkom lektorja 

diplomskega dela in prevajalca ključne dokumentacijske informacije. (Čagran idr., 2004, str. 

35) 

2.2.5 Mentorstvo (Priloga D) 

To stran v sredini prve vrstice imenujemo »MENTORSTVO« v sredini prve vrstice. 

Štejemo jo kot četrto stran predhodnih sestavin in se nahaja na strani označeni z rimsko IV. 

Mentorstvo zavzame le eno stran (za pripravo strani glej 2.2.3). Za besedilo uporabimo 

obojestransko poravnavo besedila. 

Ta stran vsebuje podatke o mentorju in somentorju. Na to stran se vpišejo tudi podatki 

komisije za zagovor diplomskega dela kakor tudi datum zagovora.

8 



III 

ii 

2.2.6 Ključna dokumentacijska informacija (Priloga E) 

To stran v sredini prve vrstice imenujemo »KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA 

INFORMACIJA« in se nahaja na strani označeni z rimsko V. Ključna dokumentacijska 

informacija zavzame le eno stran (za pripravo strani glej 2.2.3). Za besedilo uporabimo 

levo poravnavo besedila. (Bartol idr., 2000, str. 9) 

ŠD Številka dokumenta: vpišemo Vn 

DK Decimalna klasifikacija: vpiše se vrstilec UDK, ki ga študent dobi v knjižnici 

KG Klasifikacijska gesla: vpišejo se gesla oziroma ključne besede, ki jih ločimo s 

poševnimi črtami brez presledkov (ključne besede pripravi študent v sodelovanju z 

mentorjem) 

AV Avtor: najprej z velikimi tiskanimi črkami napišemo priimek, sledi vejica, 

presledek in ime z veliko začetnico in malimi tiskanimi črkami 

SA Sekundarni avtorji: vpišemo priimek mentorja ter somentorja enako kot pri 

avtorju. Sekundarne avtorje ločimo s poševno črto brez presledkov 

Primer: PRIIMEK, Ime (mentor)/PRIIMEK, Ime (somentor) 

KZ Kraj založbe: vpišemo; SI-2000, Maribor, Lesarska ulica 2 

ZA Založnik: Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola 

LI Leto izdaje: vpišemo leto zagovora 

IN Izvirni naslov: naslov napišemo z velikimi tiskanimi črkami 

TD Tip dokumenta: Diplomsko delo (višješolski strokovni študij) 

OP Opombe: v to polje vpišemo zadnjo oštevilčeno stran lista rimske in arabske 

paginacije (ločimo ju z vejico), število preglednic, slik, prilog in virov (glej 

Okrajšave in simboli) 

Primer: XII, 51 str., 7 preg., 21 sl., 4 pril., 33 vir. 

IJ Izvirni jezik: z malimi črkami vpišemo okrajšavo jezika, v katerem je naloga 

napisana (slovenščina – sl, angleščina – en) 

JI Jezik izvlečka: z malimi črkami vpišemo okrajšave jezikov izvlečkov in jih ločimo 

s poševno črto 

AI Povzetek 

(Bartol idr., 2000, str. 9-10)



9 

V povzetku zgoščeno navedemo namen, metode dela ter še posebej poudarimo svoje 

konkretne izsledke in sklepe. Navedemo le tiste kvantitativne in kvalitativne podatke, ki so 

pomembni za razumevanje naše raziskave. Pišemo ga v tretji osebi ednine, saj govorimo o 

vsebini diplomskega dela. Splošno znanih dejstev ne navajamo. Povzetek naj vsebuje 

približno 200 besed, pišemo pa ga vedno brez odstavkov. Za pisanje uporabljamo črke 

velikosti 12 v ležečem slogu (italics), če pa je povzetek zelo obširen, uporabimo črke 

velikosti deset v ležečem slogu (italics) z obojestransko poravnavo besedila. (Čebulj in 

Steblovnik, 2001, str. 20) 

2.2.7 Key words documentation (Priloga F) 

Ta stran je namenjena angleški bibliografski predstavitvi izdelka. Stran ima v sredini prve 

vrstice naslov »KEY WORDS DOCUMENTATION« in se nahaja na strani označeni z 

rimsko VI. Tudi key word documentation zavzema samo eno stran (za pripravo strani glej 

2.2.3). Za besedilo uporabimo levo poravnavo besedila. (Bartol idr., 2000, str. 10) 

DN Document number: vpišemo Vn 

DC Decimal classification: vpiše se vrstilec UDK, ki ga študent dobi v knjižnici 

CX Classification terms: vpišejo se gesla oziroma ključne besede, ki jih ločimo s 

poševnimi črtami brez presledkov (ključne besede pripravi študent v sodelovanju z 

mentorjem) 

AU Author: enako kot pri slovenski verziji AV 

AA Additional authors: vpišemo priimek mentorja (mentor) ter somentorja (comentor) 

enako kot pri avtorju. Sekundarne avtorje ločimo s poševno črto brez 

presledkov 

Primer: PRIIMEK, Ime (mentor)/PRIIMEK, Ime (co-mentor) 

PP Place of publication: vpišemo; SI-2000, Maribor, Lesarska ulica 2 

PB Publisher: Wood Technology School Maribor, Vocational College 

PY Publishing year: vpišemo leto zagovora 

TI English title: izvirni naslov preveden v angleščino in napisan z velikimi tiskanimi 

črkami

10 



III 

ii 

DT Document type: Graduation Thesis (Higher professional studies) 

NO Notes: v to polje vpišemo zadnjo oštevilčeno stran lista rimske in arabske 

paginacije (ločimo ju z vejico), število preglednic, slik, prilog in virov 

Uporabimo angleške okrajšave (glej Okrajšave in simboli) 

Primer: XII, 51 p., 7 tab., 21 fig., 4 ann., 33 ref. 

LA Language: en 

AL Abstract language: z malimi črkami vpišemo okrajšavo jezika, v katerem je naloga 

napisana (slovenščina – sl, angleščina – en) 

AB English abstract: napišemo ga v skladu z načeli slovenskega povzetek 

(Bartol idr., 2000, str. 10) 

2.2.8 Kazalo vsebine (Priloga G) 

Kazalo se nahaja na strani označeni z rimsko številko VII (za pripravo strani glej 2.2.3). Na 

prvi strani kazala v sredini prve vrstice zapišemo »KAZALO VSEBINE«. Ker lahko 

kazalo obsega več strani (odvisno od števila poglavij), strani označimo z nadaljnjimi 

zaporednimi rimskimi števili. Vsa poglavja in podpoglavja pišemo z velikostjo črk 12 in 

razmikom med vrsticami 1,5. Za besedilo uporabimo levo poravnavo besedila. (Bartol idr., 

2000, str. 11) 

Poglavja in podpoglavja vedno številčimo z arabskimi številkami, ki jih ločujemo s piko. 

Na koncu sestavljene številke poglavja nikoli ne zapišemo pike (primer 3.2.3 Drevesne 

vrste). Višji številski nivo ima vsaj dva ali več nižjih (primer: 2, 2.1, 2.2), členitev v 

globino pa sega zaradi preglednosti največ do četrte dekadne enote (primer 2.2.1.3). (Čagran 

idr., 2004, str. 36) 

Pri naslovih poglavij in podpoglavij zaradi hitrejše optične razpoznavnosti uporabimo 

poudarjeni in nepoudarjeni način pisanje, ki ga prav tako upoštevamo v nadaljnjem 

besedilu samega diplomskega dela. Poglavja z eno dekadno številko pišemo s 

poudarjenimi velikimi tiskanimi črkami (primer 4 REZULTATI), poglavja z dvema 

dekadnima številkama pišemo z nepoudarjenimi velikimi tiskanimi črkami (primer 4.1 

REZULTATI MERITEV), poglavja s tremi dekadnimi števili pišemo s poudarjenimi



11 

malimi tiskanimi črkami (primer 4.1.1 Meritve vlažnosti), poglavja s štirimi dekadnimi 

števili pišemo z nepoudarjenimi malimi tiskanimi črkami (primer 4.1.1.1 Meritve 

vlažnosti, metoda 1). (Bartol idr., 2000, str. 12) 

2.2.9 Kazalo preglednic(Priloga H), kazalo slik (Priloga I), kazalo prilog (Priloga J) 

Vsako od teh kazal se mora začeti na novi strani (za pripravo strani glej 2.2.3). Vsa kazala 

v sredini prve vrstice ustrezno naslovimo (KAZALO PREGLEDNIC ali KAZALO 

SLIK ali KAZALO PRILOG). V kazalu ne uporabljamo okrajšav. Strani kazal označimo 

z nadaljnjimi zaporednimi rimskimi številkami, kjer se pri označitvi upošteva vsaka stran 

kazala. Kazala so obvezna le v primeru, da se njihovi elementi pojavljajo v nalogi. Za 

besedilo uporabimo levo poravnavo besedila. (Bartol idr., 2000, str. 11) 

2.2.10 Okrajšave in simboli (Priloga K) 

Na tej strani (ali več straneh) v seznamu razložimo manj znane simbole in okrajšave (za 

pripravo strani glej 2.2.3). Na prvi strani okrajšav in simbolov v sredini prve vrstice 

zapišemo »OKRAJŠAVE IN SIMBOLI«. Za simbole uporabljamo priporočila iz 

mednarodnega standarda ISO. Na tej strani razložimo tudi okrajšave, ki smo jih oblikovali 

sami in jih konstantno uporabljamo v besedilu. Ne pozabite navesti tudi vira iz katerega ste 

črpali razlage. Za besedilo uporabimo obojestransko poravnavo besedila. (Bartol idr., 2000, 

str. 11) 

2.2.11 Slovarček (Priloga L) 

To je zadnja stran, ki jo številčimo z rimskimi številkami (za pripravo strani glej 2.2.3). Na 

prvi strani slovarčka v sredini prve vrstice zapišemo »SLOVARČEK«. V slovarčku 

opisno razložimo pojme, za katere menimo, da so specifični za naše raziskovalno področje 

in zato potrebujejo razlago. Te pojme ob prvi rabi razložimo tudi v samem besedilu. Ne 

pozabite navesti vira iz katerega ste črpali razlage besed v slovarčku. Za besedilo 

uporabimo obojestransko poravnavo besedila in viseče odstavke (vrstice pod prvo vrstico 

vsakega opisa so zamaknjene v desno za 15 presledkov. (Bartol idr., 2000, str. 11)

12 



III 

ii 

2.3 BESEDILO (BODY OF THESIS) 

Diplomsko delo obsega uvod, osrednji del in zaključek diplomskega dela. Ti trije deli se z 

ozirom na temo naloge delijo naprej in ustrezno naslovijo. Obvezna poglavja (oziroma 

naslovi), ki morajo biti v vsakem diplomskem delu so: UVOD, OPREDELITEV 

PROBLEMA, NAMEN IN CILJI NALOGE ter ZAKLJUČEK. Naslov in podnaslovi 

osrednjega dela naloge se nanašajo na konkretno temo. 

Uvodni del diplomskega dela je zelo pomemben. Da bi se lahko uspešno lotili projekta ali 

raziskave, moramo zelo dobro poznati problem, se na osnovi tega poznavanja zavedati 

širšega namena svojega dela in si zastaviti konkretne in otipljive izvedbene cilje. 

Na samem začetku, pod poglavjem UVOD, predstavimo področje in širšo problematiko, na 

katero sega diplomsko delo; v poglavju OPREDELITEV PROBLEMA nato bolj 

natančno opišemo konkretni problem, ki ga bomo z diplomsko nalogo obravnavali in rešili. 

Predvsem poudarimo razloge za potrebo po reševanju tega problema ali izvedbi tega 

projekta oziroma raziskave. 

V poglavju NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA predstavimo širši namen 

svojega dela, projekta ali raziskave in naštejemo konkretne cilje (v alinejah), ki si jih 

zastavljamo. Uvodni del naj zajema največ štiri do pet strani. 

Osrednji del diplomskega dela sestavljajo teoretične osnove, potrebne za razumevanje 

širšega strokovnega ali konkretnega proizvodnega problema. Sem lahko sodi predstavitev 

podjetja, nekaj strokovne teorije s področja, ki ga obravnavamo… 

Primer: Če v nalogi obravnavamo racionalizacijo delovnega mesta, bomo v tem poglavju 

povedali nekaj o ŠTUDIJU DELA, STABILIZACIJI DELA, pa tudi o PODJETJU, 

kjer opravljamo projekt. 

Ker mora diplomsko delo vsebovati tudi praktični (empirični oziroma izkustveni) del, 

predstavimo v nadaljevanju osrednjega dela uporabljeno metodologijo, omejitve pri



13 

delu, potek projekta oz. raziskav, rezultate in ugotovitve opravljenih analiz oziroma 

(kadar gre za izdelavo izdelka) konkretni potek in opis praktičnega dela in izdelave. Za 

učinkovitejši prikaz lahko uporabimo grafikone, tabele, slike, izračune – v odvisnosti od 

teme naloge in v dogovoru z mentorjem. Naslov in podnaslove osrednjega dela 

prilagodimo konkretni temi naloge. 

ZAKLJUČEK vsebuje objektivno oceno rezultatov in jih poveže s problemom, opisanim 

v uvodu ter zastavljenimi cilji. Lahko ga razdelimo v podpoglavji SKLEPI in DISKUSIJA. 

V sklepih kratko in jedrnato (!) primerjamo dosežene rezultate in ugotovitve z 

zastavljenimi cilji. V diskusiji pa razširimo svoje zaključne ugotovitve (na primer povemo 

nekaj o morebitnih težavah, ki smo jih imeli med delom, damo napotke oz. priporočila za 

nadaljnje raziskave ali projekte na tem področju, pojasnimo svoje zadovoljstvo z 

doseganjem zastavljenih ciljem in opravljenim delom, …). V zaključek ne vstavljamo 

preglednic in slik, pač pa najpomembnejše številčne rezultate predstavimo le v tekočem 

besedilu. Zaključek naj zajema največ dve ali tri strani. 

2.3.1 Številčenje poglavij 

Poglavja in podpoglavja vedno številčimo z arabskimi številkami, na koncu sestavljene 

številke nikoli ne zapišemo pike (primer 3.2.3 Drevesne vrste). Razmik med zadnjo 

sestavljeno številko naslova in prvo črko naslova mora biti poenoten skozi celotno 

diplomsko delo. (Bartol idr., 2000, str. 12) 

Besedilo začnemo s poglavjem 1 UVOD in ga od tega poglavja dalje zaporedno številčimo 

z arabskimi številkami (za pripravo strani glej 2.2.3). Vse naslove poglavij in podpoglavij 

v besedilu, ne glede na njihovo pomembnost, pišemo z velikostjo črk 12 tako kot je to 

zapisano v kazalu vsebine (glej poglavje 2.2.9). 

4 POGLAVJE 

4.1 PODPOGLAVJE 

4.1.1 Nadaljnja podpoglavja 

4.1.1.1 Nadaljnja podpoglavja

14 



III 

ii 

2.3.2 Oblikovanje preglednic (Tables) 

Naslov preglednice mora biti nad preglednico. Uporabimo levo poravnavo besedila. 

Preglednice diplomskega dela številčimo zaporedno (primer: Preglednica 1: Vrste lesa; 

Preglednica 2: Drevesne vrste; …). Za naslovom preglednice in za preglednico je prazna 

vrstica. Če preglednico povzemamo po drugih virih (glej poglavje 2.3.6), podatke za le-to 

navedemo v oklepaju takoj za naslovom preglednice ter obvezno dodamo še stran, kjer se v 

citiranem viru nahaja preglednica, ki smo jo uporabili. (Bartol idr., 2000, str. 3) 

Preglednica 2: Vlažnost zraka (Grošelj, 1987, str. 21) 

Temperatura v °C 0 10 20 40 60 80 

Največja možna količina vodne 

pare v g/m 3 4,8 9,4 17,3 51,1 130,1 293,1 

Preglednica 3: Predavanja pri predmetu KZP 

Štud. leta predmet oblika Izredni/redni 

2002/03 KZP P IZ 

2003/04 KZP SV R/IZ 

2004/05 KZP P, SV R/IZ 

2005/06 KZP P, SV R/IZ 

2.3.3 Oblikovanje slik (Figures) 

Naslov slike (sem spadajo tudi risbe, fotografije, grafične slike) mora biti pod sliko. 

Uporabimo poravnavo besedila na sredino. Slike diplomskega dela številčimo zaporedno 

(primer: Slika 1: Jablana; Slika 2: Bor; …).. Za sliko in za naslovom slike je prazna 

vrstica. Če sliko povzemamo po drugih virih (glej poglavje 2.3.6), podatke za le-to 

navedemo v oklepaju takoj pod naslovom slike ter obvezno dodamo še stran, kjer se v 

citiranem viru nahaja slika, ki smo jo uporabili. (Bartol idr., 2000, str. 3)



15 

Slika 1: Klasični suhorobarski izdelki iz Maroltove delavnice v Sodražici 

(Berk, 1993, str. 21) 

Slika 2: Drevesa 

(Lanzara in Pizzeti, 1984, str. 20)

16 



III 

ii 

Slika 3: Sestavni deli kitare 

2.3.4 Enačbe in formule (Equations and formulae) 

Enačbo ali formulo zapišemo v svojo vrstico. Zamaknemo jo za petnajst mest v desno. 

Skrajno desno v isti vrstici pa označimo formulo oziroma enačbo s tremi pikami in jo 

oštevilčimo z zaporedno številko v oklepaju. Enačbe oziroma formule pišemo v ležečem 

(italics) in krepkem slogu. Oznake in njihove razlage oziroma definicije ustrezno 

umestimo v okrajšave in simbole in po potrebi tudi v slovarček. To storimo tudi s 

pripadajočimi merskimi enotami. (Bartol idr., 2000, str. 4) 

s=v x t 

…(1)



17 

2.3.5 Raba sprotnih opomb (Footnotes) 

Strokovno pisanje se med drugim loči od drugega pisanja tudi po rabi sprotnih opomb. 

Uporabljamo vsebinske (razpravne) sprotne opombe, s katerimi glavno besedilo, ne da bi 

ga neposredno dodatno obremenjevali, izpopolnjujemo z dodatno razlago ali razširitvijo. 

To je lahko na primer: 

- prevod citata ali citat v izvirnem jeziku, 

- primerjave znanstvenih spoznanj različnih avtorjev in 

- zahvale za uporabo določenih dokumentov. (Kobeja, 2001, str. 186-187) 

Tehnično temelji vstavljanje sprotnih opomb (glej primer v Prilogi DIP 11) v besedilo na 

rabi eksponentnih arabskih števil, ki jih postavimo neposredno za besedo, besedno zvezo 

ali poved, na katero se opomba nanaša. Na dnu iste strani, pod črto, ob ponovljenih 

številkah, vpišemo besedilo sprotnih opomb (s 6 mestnim zamikom, z velikostjo črk 10 ter 

razmikom 1). (Kobeja, 2001, str. 188-189) 

»Uporaba sprotnih opomb naj sloni na temeljitem premisleku o njihovi nujnosti, saj lahko, 

zlasti če so pogoste in obsežne, ovirajo bralca pri tekočem razbiranju bistva sporočila. 

Njihovo mesto je upravičeno, v kolikor se z njimi glavno besedilo obogati, tako da zlasti 

zahtevnejši, bolj zainteresirani bralci najdejo, kar pričakujejo od določenega strokovnega 

besedila, v tem primeru diplomskega dela.« (Čagran idr., 2004, str. 32) 

2.3.6 Prevzemanje virov v besedilu oziroma bibliografski sklici 

»Pisanje strokovnih besedil ni le ubesedovanje naših lastnih misli, ampak vedno tudi misli 

drugih avtorjev. Avtorjem uporabljenih del pripada pravica do priznanja njihovega 

avtorstva.« (Čagran idr., 2004, str. 22) 

»Obstaja več uveljavljenih mednarodnih standardov pisanja strokovnih besedil. Eden 

izmed teh je APA standard (Publucation Manual of the American Psychological 

Association, 2002).« V skladu z APA standardom, in s pravili slovenskega pravopisa 

(Slovenski pravopis, 2001) predstavljamo nekaj osnovnih napotkov. (Čagran idr., 2004, str. 22)

18 



III 

ii 

Misli drugih avtorjev lahko prevzemamo dobesedno ali nedobesedno. 

»Dobesednemu prevzemanju najbolj pogosto rečemo citiranje ali navajanje in 

dobesednemu prevzemu (vložku) citat ali navedek« (Čagran idr., 2004, str. 22). 

Citiramo bistvene definicije, dovršeno izražene tuje misli ali ugotovitve, katerih 

sporočilna vloga (na primer: informacijska, motivacijska, estetska) bi se z našimi posegi 

(npr. z razširjanjem, krčenjem) zmanjšala, ne citiramo pa podatkov, ki predstavljajo našo 

osnovno splošno izobrazbo (Kobeja, 2002, str. 86). 

»Nedobesedno prevzemanje je izražanje tujih misli z našimi. Običajno rečemo temu kar 

povzemanje in nedobesednemu prevzemu povzetek« (Čagran idr., 2004, str. 23). 

2.3.6.1 Pravila prevzemanja 

»Za korektno prevzemanje, torej citiranje in povzemanje obstajajo določena pravila (glej 

Publication Manual of the American Psychological Association, 2002, str. 117-122; 

Slovenski pravopis, 2001, str. 1-68). V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih« (Čagran 

idr., 2004, str. 23): 

(1) Razvidno mora biti avtorstvo vsakega prevzema (citata, povzetka). 

(2) Citat mora biti vizualno dobro ločen od ostalega besedila, in sicer: 

Kratki, t. i. vrinjeni citat (manj kot 40 besed) ločimo z dvojnimi narekovaji. 

Daljši, t. i. samostojni citat (nad 40 besed) ne označimo z narekovaji, ampak ga 

po dvopičju na koncu zadnje vrstice damo v samostojni odstavek, ki je od 

ostalega besedila ločen spredaj in zadaj z večjim presledkom ter z zamikom (pet 

mest) od levega in desnega roba proti sredini. 

Citat v citatu ločimo, tako da dvojnim narekovajem (za citiranim besedilom)



19 

sledijo enojni (za citat v citiranem besedilu). 

2.3.6.2 Dokumentiranje 

»Vse, kar smo prevzeli (citirali, parafrazirali, povzeli) moramo dokumentirati, in sicer v 

besedilu z bibliografskimi sklici ali raferencami in ob koncu dela v seznamu literature z 

bibliografskimi opisi« (glej poglavje 2.4.1). (Čagran idr., 2004, str. 24) 

»Za citiranje virov med besedilom uporabljamo sistem avtor - letnica – stran, tri 

osnovne, z vejico ločene, sestavine, in sicer priimek avtorja, letnico izdaje dela in stran 

prevzema« (Čagran idr., 2004, str. 24). Bibliografski sklic navedemo z velikostjo črk deset v 

ležečem slogu: 

Besedilo (Avtor, letnica, stran). 

»To je osnovna oblika bibliografskega sklica oziroma reference v besedilu, ki pa ima več 

specifičnih pojavnih oblik, pogojenih z raznolikostjo virov (na primer: vir z enim ali več 

avtorji, brez avtorja...) in vrsto prevzema (citat, povzetek), za oblikovanje katerih seveda 

veljajo specifična pravila« (Čagran idr., 2004, str. 24). 

Preglednica 4: Pravila s primeri bibliografskih sklicev (Čagran idr., 2004, str. 25-27) 

PRAVILO 

PRIMER 

OBLIKE 

SKLICA/ 

REFERENCE 

PRIMER PREVZETEGA 

BESEDILA Z 

BIBLIOGRAFSKIM 

SKLICEM/REFERENCO 

1. EN AVTOR 

V oklepaju navedemo, ločeno z 

vejico, priimek avtorja, letnico izdaje 

dela in stran prevzema. 

(Kobal, 2000, 

str. 12) 

Samopodoba se z leti čedalje bolj 

strukturira (Kobal, 2000, str. 12).

20 



III 

ii 

2. DVA AVTORJA 

V oklepaju navedemo, ločeno z 

veznikom »in«, priimek obeh 

avtorjev. 

(Šebart in Krek, 

2001, str. 101) 

Samoevalvacija je v pristojnosti 

posamezne šole (Šebart in Krek, 

2001, str. 101). 

3. TRIJE, ŠTIRJE, PET 

AVTORJEV 

a) Prvič navedemo v oklepaju 

priimke vseh avtorjev, in sicer jih 

ločimo z vejicami, med 

predzadnjim in zadnjim priimkom 

pa damo veznik »in« ter, ločeno z 

vejico, letnico izdaje. 

b) Pri ponovnem citiranju istega vira 

navedemo v oklepaju le priimek 

prvega in dodamo »idr.«, torej 

okrajšavo za »in drugi«, ter, 

ločeno z vejico, letnico izdaje 

dela. 

(Torkar, 

Verčkovnik in 

Divjak, 2002 

str. 235) 

(Torkar idr., 

2002, str. 283). 

Doživljajska predstavitev živali je 

specialna metoda procesa 

izkušenjskega učenja (Torkar, 

Verčkovnik in Divjak, 2002, str. 235). 

V tem procesu se znanje 

pridobiva prek transformacije 

izkušenj (Torkar idr., 2002, str. 283). 

4. ŠEST IN VEČ AVTORJEV 

V oklepaju navedemo le priimek 

prvega in dodamo »idr.« ter, ločeno z 

vejico, letnico izdaje. 

(Štrajn idr., 2000, 

str. 167). 

Za ugotavljanje kakovosti 

vzgojno-izobraževalnega dela je 

potrebna evalvacija (Štrajn idr., 

2000, str. 167). 

5. DELA BREZ AVTORJA 

a) Če ni znan avtor članka, navedemo 

v oklepaju med narekovaji naslov 

oz. skrajšan naslov članka ter, 

ločeno z vejico, leto izida. 

(»Stres pri 

šolarjih«, 2002, 

str. 12) 

Raziskava (»Stres pri šolarjih«, 2002, 

str. 12) je potrdila, da je glavna 

skrb šolajočih otrok njihova 

šolska uspešnost.



21 

b) Če ni znan avtor knjige, navedemo 

v oklepaju naslov oz. skrajšani 

naslov knjige ter, ločeno z vejico, 

leto 

(Publication 

Manual, 2002, 

str. 215) 

Za razliko od seznama 

bibliografije vsebuje seznam 

literature samo tista dela, na 

katera se sklicujemo v besedilu 

(Publication Manual, 2002, str. 215). 

c) Tudi pravne vire citiramo kot 

knjige brez avtorja.izdaje. 

(Zakon o šolski 

inšpekciji, 1996, 

str. 35). 

Zakonsko (Zakon o šolski inšpekciji, 

1996, str. 35) je nadzorna funkcija 

šolske inšpekcije ločena od 

svetovalne in razvojne. 

6. DELA BREZ LETNICE 

(DATUMA) 

Če leto izdaje oziroma datum (npr. v 

primeru internetnih dokumentov) ni 

znan, v oklepaju na tem mestu navedemo 

okrajšavo »b. l.« (brez letnice) 

oziroma »b. d.« (brez datuma). 

(Helmuth, b. l., 

str. 67) 

Ljudi je v informacijski dobi 

potrebno pripraviti za 

vseživljenjsko samostojno učenje 

(Helmuth, b. 1. , str. 67). 

7. VEČ DEL ZNOTRAJ ISTEGA 

OKLEPAJA (SKLICA) 

7.1 VEČ DEL RAZLIČNIH 

AVTORJEV 

V oklepaju, ločeno s podpičjem, 

navedemo dela po abecednem redu 

priimka prvega avtorja z letnico 

njihove izdaje in stranjo prevzema. 

(Kogal, 2000, str. 

47; Skalar, 1985, 

str. 3; Ule, 2000, 

str. 89) 

Več empiričnih raziskav (Kogal, 

2000, str. 47; Skalar, 1985, str. 3; Ule, 

2000, str. 89) potrjuje pozitivno 

zvezo med starostjo in 

samovrednotenjem.

22 



III 

ii 

7.2 VEČ DEL ISTEGA AVTORJA 

(oziroma ISTE SKUPINE 

AVTORJEV), UREJENIH PO 

LETNICI IZDAJE 

Avtorja (skupino avtorjev) navedemo 

le na začetku, nato pa z vejicami 

ločene letnice izdaje del (od starejših 

k mlajšim) in strani prevzema. 

7.3 VEČ DEL ISTEGA AVTORJA 

(oziroma ISTE SKUPINE 

AVTORJEV) Z ISTO 

LETNICO IZDAJE 

Dela ločimo z malimi črkami »a«, 

»b«, »c« itd., ki stojijo ob letnicah, 

ločenih z vejico; črko »a« npr. dobi 

delo, ki je v seznamu literature glede 

na naslov pred ostalimi. 

(Sagadin, 1991, 

str. 57, 1999, str. 

28) 

(Sagadin, 1991a, 

str. 50, 1991b, str. 

47) 

Razvitih je več modelov 

kurikularne evalvacije (Sagadin, 

1991, str. 57, 1999, str. 28). 

Ločimo deskriptivno in kavzalno 

študijo primera (Sagadin, 1991a, str. 

50, 1991b, str. 47). 

8. POSREDNO PREVZEMANJE 

Če primarno (izvirno) delo ni 

dostopno, prevzemamo (citiramo, 

povzemamo) iz sekundarnega vira. V 

tem primeru navedemo ob prevzemu 

v istem oklepaju najprej sklic na 

primarno delo, nato pa še na 

sekundarno, in sicer v primeru 

citiranja povežemo sklica s »citirano 

po« (skrajšano »cit. po« in 

povzemanja s »povzeto po« 

(skrajšano »povz. po«). V seznamu 

literature navedemo sekundarni vir. 

(Medveš, 1991, 

str. 26; cit. po 

Kroflič, 2001, str. 

42) 

(Pervin, 1996, str. 

56; povz. po 

Kobal, 2000, str. 

57) 

Javna šola mora pripravljati 

človeka na »edino stalnost v 

življenju - to je spreminjanje.« 

(Medveš, 1991, str. 26; cit. po Kroflič, 

2001, str. 42.) 

Odprto je vprašanje, kdaj lahko 

že govorimo o samozavedanju, in 

ne le samozaznavanju (Pervin, 

1996, str. 56; povz. po Kobal, 2000, str. 

57).



23 

9. NAVAJANJE STRANI IN 

DRUGIH PRVIN DELA 

a) Strani navajamo v vseh primerih 

citiranja, torej dobesednega 

prevzemanja, ter povzemanja, in 

sicer, tako da za letnico 

postavimo vejico in nato 

napišemo okrajšavo za stran 

(»str.«) ter številko strani, ali več 

številk strani, ločenih z vejico, 

ali obseg strani z dvema 

številkama s stičnim 

pomišljajem. 

(Kobal, 2000, 

str. 57) 

(Kobal, 2000, 

str. 57, 89) 

(Kobal, 2000, str. 

56-58) 

Na osnovi novejših raziskav 

sklepamo, »da se socialno-/--- 

kognitivne sposobnosti /...; 

otroka razvijajo hitreje in bolj 

zgodaj kot so domnevali 

psihologi«. (Kobal, 2000; str. 57.) 

Samovrednotenje se oblikuje od 

rojstva in se z leti spreminja in 

čedalje bolj strukturira. (Kobal, 

2000, str. 57, 89.) 

Pogledi na to, kdaj se otrok 

začne samozaznavati in 

samozavedati, so različni (Kobal, 

2000, str. 56-58). 

b) Poleg strani lahko mesto 

prevzema (citata, povzetka) 

označimo še z drugimi prvinam, 

npr.: s številko (črko) poglavja, 

člena, priloge, slike, 

preglednice, in sicer, tako da za 

letnico postavimo vejico, nato 

napišemo (običajno okrajšavo) 

določene prvine dela (npr. 

poglavje »pogl.«, člen »čl.«, 

priloga »pril.«, slika »sl.«, 

preglednica »preg.«) in številko 

(črko) npr. v primeru prilog. 

(Žižmond, 1998, 

pril. 4) 

(Zakon o šolski 

inšpekciji, 1996, 

čl. 8) 

Študent prijavi svoje diplomsko 

delo na posebnem obrazcu 

»Prijava teme diplomskega dela« 

(Žižmond, 1998, pril. 4). 

Izvedenec ugotavlja, ali je učitelj 

izvajal pouk v skladu s kriteriji 

»objektivnosti, kritičnosti in 

pluralnosti« (Zakon o šolski 

inšpekciji. 1996 čl. 8).

24 



III 

ii 

10. AVTOR (SKUPINA 

AVTORJEV) ali NASLOV 

DELA NAVEDEN V POVEDI 

PRED SKLICEM 

Če je avtor (avtorji) ali naslov dela 

(ko avtor ni znan) naveden že pred 

sklicem (avtor v normalnem, naslov 

vira v poševnem tisku), v oklepaju 

zapišemo le letnico ali (v primeru 

točnih navedb) letnico in stran. 

Kobal (2000) 

Šebart in Krek 

(2001, str. 47) 

Publication 

Manual (2002) 

Kobal (2000) opredeli poleg 

razvojnega še strukturirani, 

kognitivni in vrednostni vidik. 

Šebart in Krek (2001, str. 47) 

opozarjata na ovire, ki jih 

postavlja zakonodaja. 

V priročniku Publication Manual 

(2002) najdemo podrobna navodila 

za pisanje strokovnih 

(znanstvenih) člankov. 

2.3.7 Zaključek 

V zaključek ne vstavljamo preglednic in slik, pač pa najpomembnejše številčne rezultate 

predstavimo le v tekočem besedilu. Zaključek naj zajema največ dve strani in mora povzeti 

tako uvod kot metode raziskovanja in ne samo rezultatov diskusije. 

2.4 OBLIKOVANJE DODATNIH SESTAVIN 

2.4.1 Viri oziroma bibliografski opisi 

Viri so pomemben del izdelka, torej naj bodo popolni in točni (za pripravo strani glej 

2.2.3). Seznam virov mora biti urejen po abecednem redu avtorjev. Zadnja oštevilčena 

stran je zadnja stran poglavja VIRI. 

»Na koncu dela (v seznamu virov) navedemo vse v besedilu citirane in prevzete vire, in ne 

drugih, ki smo jih sicer študirali, vendar pa pri pisanju iz njih misli nismo prevzemali 

(citirali, povzemali), zato zanje v besedilu ni bibliografskih sklicev (glej poglavje 2.3.6) in 

s tem tudi ne bibliografskih opisov ob koncu dela« (Čagran idr., 2004, str. 28).



25 

»Med bibliografskimi sklici (glej poglavje 2.3.6) v besedilu in bibliografskimi opisi v 

seznamu literature oziroma virov mora namreč obstajati popolno ujemanje, torej vsak 

bibliografski sklic v besedilu ima v seznamu virov svoj opis in obratno, za vsak 

bibliografski opis v seznamu obstaja vsaj en sklic nekje v besedilu« (Publication Manual of 

the American Psychological Association, 2002, str. 215). 

2.4.2 Pravila navajanja virov 

»Za korektno oblikovanje bibliografskih opisov, torej navajanje virov ob koncu dela, 

obstajajo določena pravila (glej Publication Manual of the American Psychological 

Association, 2002, str. 215-281; Slovenski pravopis, 2001, str. 1-68, 209-210). Poglejmo 

nekaj najpomembnejših« (Čagran idr., 2004, str. 28-29): 

(1) Vsak bibliografski opis (delo, vir) obravnavamo kot samostojni odstavek, zato ga 

zaključimo s piko. 

(2) Vsi v seznamu literature zajeti bibliografski opisi (dela, viri) naj bodo spisani v 

obliki t. i. visečih odstavkov (vrste pod prvo vrsto vsakega opisa so zamaknjene v 

desno za 6 presledkov). 

(3) Glavne sestavine (elementi) bibliografskega opisa (avtor, letnica, naslov dela, 

podatki o izidu oz. dostopu) obravnavamo kot povedi, zato jih med seboj ločimo s 

pikami. 

(4) Bibliografske opise (dela, vire) uredimo po abecednem redu priimka prvega 

avtorja (lahko tudi korporacije kot nosilca odgovornosti ali naslova, če avtor ni 

znan) in jih ne oštevilčimo. 

(5) V primeru, da je na seznamu več virov oziroma bibliografskih opisov z istim 

prvim avtorjem veljajo naslednja specifična pravila: 

- več virov z istim prvim avtorjem uredimo po letnici izdaje (začnemo z 

najstarejšim);

26 



III 

ii 

- več virov z istim prvim avtorjem in enako letnico izdaje uredimo abecedno po 

naslovu, letnicam pa pripišemo male črke »a«, »b«, »c«..., ki so tudi ob letnicah 

v bibliografskih sklicih; 

- več virov z istim prvim avtorjem, ki je v vlogi samostojnega (edinega) avtorja in 

prvega avtorja skupnega dela uredimo v smeri od samostojnih k skupnim delom, 

urejenih abecedno po priimkih soavtorjev. 

(6) V kolikor avtor ni znan, je na prvem mestu (na mestu priimka) bibliografskega 

opisa naslov dela. 

(7) V primeru vira z več avtorji navedemo, ločeno z vejico (razen predzadnjega in 

zadnjega z »in«) priimke in začetnice imen prvih šestih, vse ostale pa z »idr.« 

(8) Akademskih nazivov avtorja (primer: dr., prof.) ne pišemo. 

(9) Leto (datum) izdaje navedemo v oklepaju po navedbi avtorja ali naslova (ko avtor 

ni znan); če pa letnica oziroma datum izida ni znan, zapišemo na tem mestu 

okrajšavo »b. l.« (brez letnice), »b. d.« (brez datuma); za vire, ki še niso izšli, so pa 

v tisku, navedemo v oklepaju namesto letnice (datuma) sporočilo »v tisku«. 

(10) Ležeče (v poševnem tisku) pišemo naslove monografij (primer: knjig, zbornikov) 

ter ime in letnik (volumen) revije. 

(11) Tuje vire navajamo v izvirnem jeziku. 

»Navedenim temeljnim, splošnim (z vidika vrste virov) pravilom navajanja virov v 

seznamu virov sledijo primeri, in sicer splošne oblike bibliografskih opisov z aplikacijami« 

(Čagran idr., 2004, str. 29).



27 

Preglednica 5: Primeri oblik bibliografskih opisov (Čagran idr., 2004, str. 29-32) 

VRSTE VIROV 

en avtor 

dva avtorja 

PRIMERI 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik. 

Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: 

Pedagoški inštitut. 

Priimek, Zač. imena in Priimek, Zač. imena. (Leto). 

Naslov. Kraj: Založnik. 

Intihar, D. in Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in 

domom. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 

KNJIGA 

od tri do šest 

avtorjev 

več kot šest 

avtorjev 

več izdaj 

brez avtorja 

Priimek, Zač. imena., Priimek, Zač. imena. in Priimek, 

Zač. imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik. 

Bristow, J., Cowley, P. in Daines, B. (2001), Spomin in 

učenje. Ljubljana: Educy. 

Priimek, Zač. imena., Priimek, Zač. imena., Priimek, 

Zač. imena., Priimek, Zač. imena., Priimek, Zač. 

imena., Priimek, Zač. imena. idr. (leto). Naslov. 

Kraj: Založnik. 

Štrajn, D., Kump, S., Ivanuš Grmek, M., Novak, B., 

Šimenc, M., Kolenc. J. idr. (2000). Evalvacija. 

Ljubljana: Pedagoški inštitut. 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov (številka izdaje). 

Kraj: Založnik. 

Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega 

raziskovanja (2. izd.). Ljubljana: Zavod Republike 

Slovenije za šolstvo in šport. 

Naslov. (leto). Kraj: Založnik. 

Publication Manual of the American Psychological 

Association (5 th ed.). (2002). Washington, D. C.: 

American Psychological Association.

28 



III 

ii 

DIPLOMSKO DELO 

Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Diplomsko delo, 

Kraj: Ustanova zagovora. 

Štancer, L. (2002). Stališča učiteljev do 9-letne osnovne 

šole. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, 

Pedagoška fakulteta. 

MAGISTRSKO DELO 

Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov. Magistrsko delo, 

Kraj: Ustanova zagovora. 

Urh, 1. (2001). Oblikovanje poklicne identitete. Magistrsko 

delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska 

fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. 

DOKTORSKA 

DISERTACIJA 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov. Doktorska 

disertacija, Kraj: Ustanova zagovora. 

Vrlič, T. (2002). Didaktične aplikacije sodobnih likovnih 

tehnik. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v 

Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 

RAZISKOVALNO 

POROČILO 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno 

poročilo). Kraj: Ustanova zagovora. 

Kroflič, L., Mirčeva, J. in Možina, C. (2001). Temeljno 

znanje in spretnosti mladih, brezposelnih in staršev 

šolskih otrok (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: 

Andragoški center Slovenije. 

RAZISKOVALNA 

NALOGA 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov (Raziskovalna 

naloga). Kraj: Ustanova zagovora. 

Holer, D. (1996). Waldorfska pedagogika (Raziskovalna 

naloga). Maribor: Srednja ekonomska šola.



29 

ČLANEK V REVIJI 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov članka. Ime revije, 

volumen (številka), str. prva stran članka - zadnja 

stran članka. 

Jeriček, H. (2001). Mladostnikovo samovrednotenje in 

znamenja zasvojenosti z internetom. Sodobna 

pedagogika, 52 (4), str. 128-145. 

ČLANEK IZ ČASNIKA 

Priimek, Zač. imena, (Datum). Naslov članka. Ime 

publikacije, volumen, str. prva stran - zadnja stran. 

Prijatelj, D. (22.6.2002). Srednješolci poučujejo. Šolski 

razgledi, 53, str. 8. 

z urednikom 

PRISPEVEK 

V 

ZBORNIKU 

brez urednika 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov prispevka. V Zač. 

imena urednika. Priimek urednika (Ur.), Naslov 

zbornika (str. prva stran prispevka - zadnja stran 

prispevka). Kraj: Založnik. 

Knaflič, L. (2001). Prenos pismenosti znotraj družine. V 

M. Ivšek (Ur.), Različne vrste branja terjajo razvijanje 

različnih strategij (str. 42-55). Ljubljana: Zavod 

Republike Slovenije za šolstvo. 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov prispevka. V 

Naslov zbornika (str. prva stran prispevka - zadnja 

stran prispevka). Kraj: Založnik. 

Musek, J. (1996). Teorije vsebnosti kot podlaga šolskega 

svetovalnega dela. V Profesionalizacija šolskega 

svetovalnega dela (str. 15-23). Ljubljana: Zveza društev 

pedagoških delavcev Slovenije.

30 



III 

ii 

ZBORNO 

DELO 

z urednikom 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov poglavja. V Zač. 

imena urednika. Priimek urednika (Ur.), Naslov 

zbornega dela (str. prva stran poglavja - zadnja stran 

poglavja). Kraj: Založnik. 

Pšunder, M. (2003). Družinska vzgoja: primerjalni pogled 

na Schreinerja v luči vzgoje 21. stoletja. V E. Protner. 

(Ur.), Delo in pedagoški nazori Henrika Schreinerja 

(str. 213-223). Maribor: Univerza. 

brez urednika 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov poglavja. V Naslov 

zbornega dela (str. prva stran poglavja - zadnja stran 

poglavja). Kraj: Založnik. 

Duh, M. (1999). Alternativne likovne tehnologije: 

Oblikovalno področje. V Likovno snovanje (str. 163- 

193). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 

ZVOČNI POSNETKI 

Priimek, Zač. imena. (leto). Naslov [Nosilec]. Kraj: 

Distributer. 

Pesek, A. (1999). Instrumentalne spremljave k pesmim v 

učbenikih glasbe [CD]. Ljubljana: Mladinska knjiga. 

VIDEOPOSNETKI 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov [Nosilec]. Kraj: 

Distributer. 

Vinčec, M. (1996). Gradovi [Videokaseta]. Koper: Ars 

Video.



31 

ČLANEK IZ PODAT- 

KOVNE ZBIRKE 

Priimek, Zač. Imena., Priimek, Zač. imena., Priimek, 

Zač. imena., Priimek, Zač. imena. in Priimek, Zač. 

imena. (Leto). Naslov članka. Ime revije, volumen, 

str. prva-zadnja stran. Pridobljeno dan, mesec, leto, 

iz Ime podatkovne zbirke. 

Borman, W. C., Hanson, M. A., Oppler, S. H., Pulakov, E. 

D. in White, L. A. (1993). Role of early supervisory 

experience in supervisor performance. Journal of 

Applied Psychology, 78, str. 443-449. Pridobljeno 

23.10.2000, iz Psyc ARTICLES database. 

POVZETEK IZ PODAT- 

KOVNE ZBIRKE 

Priimek, Zač. imena., Priimek, Zač. imena., Priimek, 

Zač. imena. (Leto). Naslov primarne zbirke. Ime 

revije, volumen, str. prva-zadnja stran članka. 

Povzetek pridobljen dan, mesec, leto, iz Ime 

podatkovne zbirke. 

Fournier, M., de Ridder, D. in Bensing, J. (1999). 

Optimism and adaptation to multiple sclerosis: What 

does optimism mean Journal of Behavioural Medicine, 

22, str. 303-326. Povzetek pridobljen 23.10.2000, iz 

Psyc INFO database. 

SPLETNI ČLANKI 

TISKANIH REVIJ 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov. Ime revije, 

volumen, str. prva stran članka-zadnja stran članka. 

Pridobljeno dan, mesec, leto, iz http naslov 

VandenBos, G., Knapp, S. in Doe, Y. (2001). Role of 

reference elements in the selection of resources by 

psychology undergraduates. Journal of Bibliographic 

Research, 5, str. 117-123. Pridobljeno 13.10.2001, iz 

http://jbr.org/articles.html

32 



III 

ii 

SPLETNI ČLANKI 

SPLETNIH REVIJ 

Priimek, Zač. imena. (Datum). Naslov. Ime revije, 

volumen. Pridobljeno dan, mesec, leto, iz http naslov 

Fredrickson, B. L. (7.3.2000). Cultivating positive 

emotions to optimise health and well-being. Prevention 

& Treatment, 3. Pridobljeno 20.11.2000, iz 

http://journal.apa.org/prevention/volume3/pre000la.html 

SPLETNI 

VIR 

s podatkom o 

avtorju in 

datumom 

brez podatka 

o avtorju in 

datuma 

Priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov. Pridobljeno dan, 

mesec, leto, iz http naslov 

Pejsa, J. (2002). The student Survival Manual. Pridobljeno 

1.2.2001, iz http://www.luminet.netfjackp/survive.html 

Naslov. (b.d.). Pridobljeno dan, mesec, leto, iz http 

naslov 

Documenting Internet Sources. (b.d.). Pridobljeno 15.7.2002, iz 

in http://www.tui.edu/Resources/ResearcHelp/lites.html 

POGLAVJE IZ 

SPLETNEGA VIRA 

Ime korporacije/priimek, Zač. imena. (Leto). Naslov 

poglavja. V Naslov vira (poglavje št.). Pridobljeno 

dan, mesec, leto, iz http naslov 

Benton Foundation. (1998). Barriers to closing the gap. V 

Losing ground bit by bit (pogl. 2). Pridobljeno 

18.8.2001, iz http://www.benton.org./Library/Low- 

Incone/two.html



33 

2.4.3 Priloge 

Priloge so neobvezne sestavine diplomskega dela namenjene predstavitvi dodatnih 

podatkov. Običajno priložimo uporabljene (neizpolnjene) merske inštrumente (na primer: 

anketne vprašalnike, protokole intervjujev in opazovanja, ocenjevalne lestvice, preizkuse 

znanja), fotokopije dokumentov, preglednice z manj relevantnimi rezultati, računalniške 

izpise ipd. (Čagran idr., 2004, str. 42) 

Priloge zaporedno označujemo z veliki tiskanimi črkami, na primer: Priloga A, Priloga B 

itd. Pod oznako za prilogo napišemo tudi naslov vsebine priloge, ki ga od oznake za 

prilogo ločimo za eno vrstico. Priloga pod isto zaporedno črko lahko sega prek več strani, 

vsako novo prilogo pa začnemo na novi strani. Če so posamezne priloge obsežne in jih 

želimo členiti še dalje, te členitve označimo s števili (Priloga A1, Priloga A2 itd.). (Čagran 

idr., 2004, str. 42)

34 



III 

ii 

3 POSTOPEK DIPLOMIRANJA 

Pravila podrobneje določajo pogoje in postopek za izbiranje teme, pripravljanje dispozicije 

diplomskega dela, izdelavo diplomskega dela in zagovor tega dela, ki je pogoj za 

pridobitev strokovnega naslova inženir/inženirka lesarstva na Lesarski šoli Maribor, Višji 

strokovni šoli. 

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega (in praktičnega) dela 

študenta. Usmerjeno naj bo v kritično reševanje izbrane zadeve iz prakse (strokovno 

uporabna tema). Diplomsko delo lahko izjemoma obravnava tudi temo, ki ni vezana na 

konkretno organizacijo, vendar pa celovito obsega področja programa lesarstvo (splošnostrokovna 

tema). Študent lahko za diplomsko delo izbere tudi oblikovanje in izdelavo 

lastnega izdelka ali restavriranje/obnovo izdelka s področja kulturne/tehnične dediščine. 

Več študentov praviloma ne more izdelati skupnega diplomskega dela. 

3.1 IZBIRA TEME IN MENTORJA DIPLOMSKEGA DELA 

Naslove tem diplomskega dela lahko predlagajo: 

- študenti, 

- podjetja, organizacije in druge institucije, ki sodelujejo z Višjo strokovno šolo; ti 

lahko predlagajo teme, povezane z njihovim delovanjem ali 

- višješolski predavatelji, ki izvajajo študijski program Višje strokovne šole. 

Teme naj se nanašajo na: 

- reševanje konkretnih organizacijskih, tehnoloških ali marketinških problemov 

manjšega obsega v podjetjih in za njih, ki jih študent opravi sam ali sodeluje v 

projektu s strokovnjaki v podjetju ter mentorjem, 

- samostojno oblikovanje, razvoj in izdelavo pohištvenega ali drugega zahtevnejšega 

lesenega izdelka s prikazom vseh faz in dokumentacije, 

- restavriranje ali obnovo izdelka kulturno – tehnične dediščine s popisom del in 

dokumentacijo.



35 

Študent praviloma sam predlaga temo in izbere mentorja. Ob njegovih nasvetih pripravi 

dispozicijo diplomskega dela. 

Vsak študent ima pravico do mentorja. Študent si pridobi mentorja praviloma sam. Na 

pisno prošnjo mu mentorja določi ravnatelj. Mentor s strani šole je predavatelj Lesarske 

šole Maribor, Višje strokovne šole. Za izrazito multidisciplinarne teme ima lahko študent 

še somentorja, ki je tudi predavatelj višje šole. 

Zaželeno je, da ima študent, ki prijavlja temo, povezano z izbrano organizacijo somentorja 

iz te organizacije. Somentor mora imeti vsaj višješolsko izobrazbo. 

3.2 PRIJAVA TEME IN PRIPRAVA DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA 

Študent lahko prijavi temo diplomskega dela, ko ima uspešno opravljene vse študijske 

obveznosti 1. letnika in zimskega semestra 2. letnika. Študent predloži v celoti izpolnjeno 

prijavo teme diplomskega dela (Obrazec DIP 1 oziroma Priloga DIP 1) in dispozicijo 

diplomskega dela (Priloga M) referatu za študijske in študentske zadeve. 

Prijava teme diplomskega dela (Obrazec DIP 1 oziroma Priloga DIP 1) obsega: 

- podatke o študentu, 

- predlagani delovni naslov diplomskega dela, 

- imena mentorja in somentorjev ter njihova soglasja in 

- soglasje organizacije (za strokovno uporabno temo). 

Dispozicija diplomskega dela (Priloga M) vsebuje: 

- delovni naslov diplomskega dela, 

- ime obravnavane organizacije (če tema ni splošna) in podatke o organizaciji, 

- opredelitev obravnavane teme, 

- namen in cilje diplomskega dela, 

- predpostavke in omejitve obravnavanja, 

- predvidene metode obravnavanja, 

- predvideno kazalo vsebine in

36 



III 

ii 

- seznam predvidene literature in virov. 

Prijavo teme diplomskega dela dopolni referat za študijske in študentske zadeve s podatki 

o izpolnjenih pogojih in jo v sedmih delovnih dneh izroči študijski komisiji. Študijska 

komisija po svoji presoji opravi potrebne uskladitve vsebine prijave in potrdi prijavo teme. 

V primeru, da je dispozicija neustrezna, lahko študijska komisija le-to zavrne. 

Ravnatelj na osnovi mnenja študijske komisije potrdi prijavo teme diplomskega dela s 

podpisom na obrazcu DIP 1 (Priloga DIP 1) in vrne potrjeno prijavo referatu za študijske 

in študentske zadeve. Ta potrjeno prijavo evidentira in jo arhivira, kopije prijave teme pa v 

sedmih delovnih dneh dostavi študentu, mentorju in somentorju. 

Ravnatelj seznani predavateljski zbor o potrjenih in zavrnjenih prijavah diplomskih del na 

prvi naslednji seji. Ravnatelj tudi seznani predavateljski zbor o vseh spremembah že 

odobrenih tem. 

Dobra dispozicija predstavlja levji delež opravljenega dela na diplomskem delu. Z njo 

študent in mentor opredelita in uskladita začrtane cilje, obseg in vsebino dela. Naloga 

mentorja je, da skupaj s študentom v skladu s temi navodili vsebinsko in oblikovno 

pripravita in uskladita kvalitetno dispozicijo in jo šele nato predložita ravnatelju v 

potrditev. 

3.2.1 Opredelitev obravnavane teme in njene problematike 

V katero področje sodi obravnavana tema Kaj je vaš problem Čim bolj izčrpno opišite 

problem, iz katerega izhaja potreba po temi vašega dela. Dokažite, da razumete problem, s 

katerim se boste ukvarjali.



37 

3.2.2 Namen in cilji diplomskega dela 

Kaj je širši smoter / namen vašega dela Kaj so konkretni cilji, ki si jih zastavljate Bodite 

čim bolj konkretni. Povejte, kaj si zastavljate kot rezultat vašega diplomskega dela: kaj 

konkretno boste izračunali, narisali, izdelali, prikazali, primerjali, predlagali,… 

Namig: Tako opredelitev problema kot namenov in ciljev sta teksta, ki ju lahko takoj 

prenesete v UVOD, OPREDELITEV PROBLEMA in NAMENE IN CILJE DELA kot 

obvezna poglavja vašega diplomskega dela. 

3.2.3 Predpostavke in omejitve obravnavanja 

Navedite okvir, v katerem poteka vaše diplomsko delo – seveda v odvisnosti od teme (npr. 

če izvajate neko tehnološko posodobitev ali racionalizacijo – za kateri oddelek v podjetju, 

za katero delovno mesto; če izvajate raziskavo – na katerem področju, kaj je v vzorec 

zajeto, …). Če se vam ob načrtovanju dela pojavljajo določene predpostavke v zvezi s 

končnimi rezultati, težavami pri delu ipd., jih navedite in opišite. 

3.2.4 Predvidene metode obravnavanja 

Naštejte in opišite metode, ki jih boste uporabili pri delu: npr. izdelava skic, risb, 

grafikonov, primerjalni izračuni, metoda anketiranja, intervjuja, metoda zbiranja podatkov 

(povejte kakšnih in kako), pregled dokumentacije podjetja ali druge dokumentacije, 

praktično delo, terensko delo, študij literature in virov… 

3.2.5 Predvideno kazalo vsebine 

Upoštevajte ta priročnik glede členjenosti vsebine in obveznih poglavij (glej polavji 2.1.2 

in 2.3)!

38 



III 

ii 

3.2.6 Seznam predvidene literature in virov 

Tudi pri navajanju predvidene literature in virov upoštevajte ta priročnik (glej poglavje 

2.4.2)! 

3.3 IZDELAVA DIPLOMSKEGA DELA 

Diplomsko delo je samostojno strokovno obravnavanje izbrane teme z znanji, ki jih obsega 

program lesarstvo. Študent pri izdelavi diplomskega dela samostojno uporablja strokovno 

literaturo in druge vire, zlasti vire iz obravnavane organizacije. Pri izdelavi ga s 

teoretičnimi, strokovnimi, vsebinskimi in metodološkimi navodili usmerja(jo) mentor (in 

somentor) Višje strokovne šole (ter somentor izven šole). 

Če študent, mentor ali somentor med izdelovanjem diplomskega dela ugotovi, da 

sodelovanje z mentorjem ali študentom ni več mogoče, pisno (Obrazec DIP 2 oziroma 

Priloga DIP 2) prosi ravnatelja, naj imenuje drugega mentorja. Predavatelj višje šole lahko 

odstopi od mentorstva, če ugotovi, da študent tudi v tretjem osnutku diplomskega dela ni 

upošteval njegovih priporočil. 

O upravičenosti zamenjave odloči ravnatelj po posvetovanju z mentorjem in pristojnimi 

osebami v organizaciji najkasneje v petnajstih dneh. Pridobivanje drugega mentorja ali 

somentorja poteka v skladu s poglavjem 3.2. Med izdelovanjem diplomskega dela je 

možna največ ena menjava mentorja ali somentorja. 

Če študent med izdelovanjem diplomskega dela zaradi pomembnih in nepredvidenih 

okoliščin ugotovi, da je ne more izdelati, lahko prosi za odstop od odobrenega 

diplomskega dela (Obrazec DIP 3 oziroma Priloga DIP 3). Utemeljeno prošnjo za odstop 

obravnavata mentor in ravnatelj v petnajstih dneh. Če ravnatelj odstop od že odobrene 

teme odobri, sme študent prijaviti novo temo. 

Študent sme največ enkrat prositi za odstop od odobrenega diplomskega dela.



39 

Osnutek diplomskega dela izroči študent v pregled mentorju Višje strokovne šole in 

somentorju, če ga ima. Naslovnica osnutka mora vsebovati oznaki o zaporednem številu 

osnutka (1., 2. itn. osnutek) in o datumu oddaje osnutka mentorju/ema. Somentor svoje 

pisne pripombe na osnutek (Obrazec DIP 4 oziroma Priloga DIP 4) sporoči v petnajstih 

dneh mentorju Višje strokovne šole in študentu. 

Mentor po usklajevanju s somentorjem posreduje študentu v tridesetih dneh pisna navodila 

za spremembo in dopolnitve osnutka diplomskega dela. Ob upoštevanju končnih navodil 

mentorja študent diplomsko delo popravi in ga lektoriranega predloži mentorju v končni 

pregled. Mentor (in somentor) v petnajstih dneh izdela(ta) poročilo o diplomskem delu in 

izda(ta) soglasje za oddajo pisnega dela diplomskega dela (Obrazec DIP 5 oziroma Priloga 

DIP 5) ter ga izroči(ta) študentu. 

Študent, ob soglasju mentorja, odda diplomsko delo s priloženim CD-jem in potrjenim 

obrazcem DIP 5 (Priloga DIP 5) v knjižnico najkasneje do desetega v mesecu za 

predviden zagovor v naslednjem mesecu. Strokovni delavec v knjižnici določi UDK 

številko diplomskega dela ter preveri oblikovno ustreznost le-tega. Podpisana obrazca DIP 

6/EN (Priloga DIP 6/EN) in DIP 6/SL (Priloga DIP 6/SL) posreduje študentu v roku 15 

dni. V tem času študent uskladi morebitne nepravilnosti glede tehnične oblike s strokovnim 

delavcem v knjižnici. 

3.4 OBSEG IN OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA 

Diplomsko delo mora biti izdelano v skladu z navodili Priročnika za izdelavo diplomskega 

dela Višje strokovne šole. Odstopanja od tega izjemoma dovoli mentor diplomskega dela 

po predhodnem posvetovanju z ravnateljem. 

Za oblikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela je odgovoren študent, komisija za 

zagovor diplomskega dela pa lahko diplomsko delo zaradi neustreznosti (neupoštevanje 

navodili Priročnika za izdelavo diplomskega dela Višje strokovne šole) zavrne. 

Glavno besedilo diplomskega dela (brez slik) obsega praviloma 45 do 60 strani.

40 



III 

ii 

Diplomsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku. Predavateljski zbor Višje 

strokovne šole lahko odobri izdelavo in zagovor diplomskega dela v drugem jeziku. 

Študent pri izdelavi diplomskega dela uporablja strokovno terminologijo programa 

lesarstvo. Diplomsko delo mora biti jedrnato in pregledno urejeno. 

3.5 PREDLOŽITEV DIPLOMSKEGA DELA 

Študent odda tri (v kolikor ima somentorja štiri) izvode vezanega diplomskega dela ter 

povzetek svojega diplomskega dela v elektronski obliki referatu za študijske in študentske 

zadeve najkasneje do zadnjega dne v mesecu za predviden zagovor v naslednjem mesecu. 

Vsakemu diplomskemu delu študent predloži izpolnjena in potrjene obrazce DIP 5 (Priloga 

DIP 5), DIP 6/EN (Priloga DIP 6/EN) in DIP 6/SL (Priloga DIP 6/SL). 

Študent mora izdelati in oddati diplomsko delo najkasneje v šestih mesecih po izdaji 

prvega soglasja k temi diplomskega dela, sicer mora prositi za podaljšanje roka za izdelavo 

diplomskega dela (Obrazec DIP 11 oziroma Priloga DIP 11). O podaljšanju odloča 

ravnatelj na predlog mentorja. 

3.6 ZAGOVOR DIPLOMSKEGA DELA 

Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijo za zagovor diplomskega dela. Komisija 

ima tri člane, ki so predavatelji višje šole. Eden od članov je mentor. Kadar ima študent 

somentorja, je somentor praviloma četrti član komisije. Mentor študenta ne more biti 

predsednik komisije. 

Komisijo za zagovor diplomskega dela imenuje ravnatelj. 

Zagovori diplomskih del so praviloma zadnji delovni teden v mesecu od oktobra do junija, 

v kolikor se prijavijo najmanj trije kandidati. Datum zagovora predlaga referat za študijske 

in študentske zadeve po uskladitvi s člani komisije, potrdi pa ravnatelj.



41 

Referat za študijske in študentske zadeve izroči sklep o zagovoru diplomskega dela 

študentu najmanj sedem delovnih dni pred zagovorom. Prav tako izroči sklep vsem članom 

komisije. Pripravi tudi vso osebno dokumentacijo za kandidata in jo preda predsedniku 

komisije za zagovor diplomskega dela. 

Zagovor je javni in objavljen vsaj sedem dni pred zagovorom na oglasni deski in spletni 

strani Višje strokovne šole. 

Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in 

odloči o začetku zagovora. 

Zagovor vodi predsednik komisije za zagovor diplomskega dela. 

Zagovor poteka v slovenskem jeziku oziroma v drugem jeziku, če je to odobril 

predavateljski zbor Višje strokovne šole. 

O zagovoru diplomskega dela se piše zapisnik (Obrazec DIP 8 oziroma Priloga DIP 8). 

Člani komisije in študent se udeležijo zagovora s svojim izvodom diplomskega dela. 

Zagovor poteka tako, da predsednik najprej predstavi študenta in ugotovi, da je študent 

opravil vse študijske obveznosti, določene po programu. V nadaljevanju predsednik 

pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo diplomskega dela. 

Študent predstavi svojo diplomsko delo (do petnajst minut), pri tem poudari razloge za 

izbiro teme, problematiko področja, namen in cilje naloge, najpomembnejše ugotovitve ter 

priporočila delovni organizaciji. Za učinkovito predstavitev uporablja avdiovizualne in 

druge tehnične pripomočke. Vsak diplomant pripravi predstavitev svojega diplomskega 

dela v programu MS Power-Point. 

Po končanem zagovoru preda predsednik komisije najprej besedo mentorju. Ta poda 

mnenje o diplomskem delu. Člani komisije kandidata ustno sprašujejo. Študent nato

42 



III 

ii 

odgovarja na prejeta in morebitna dopolnilna vprašanja članov komisije. Predsednik lahko 

k zastavljanju vprašanj povabi tudi prisotno občinstvo. 

Zagovor (skupaj s predstavitvijo) traja največ petinštirideset minut. Diplomant mora 

upoštevati optimalni časovni okvir predstavitve petnajst minut, člani in predsednik 

komisije pa optimalni časovni okvir vprašanj in zagovora petnajst do dvajset minut 

Predsednik komisije ima pravico prekiniti predstavitev ali zagovor zaradi dejanskega ali 

predvidenega preseganja maksimalnega dovoljenega časa. 

Komisija določi oceno diplomskega dela in zagovora po zagovoru na zaprti seji. Pri tem 

uporablja interne obrazce in ocenjevalne liste ter upošteva navodila za oblikovanje skupne 

ocene študija. 

Ravnatelj ali predsednik komisije študentu sporoči oceno z obrazložitvijo, razglasi 

pridobljeni strokovni naslov in s priložnostnim nagovorom zaključi zagovor. 

Oceno vpiše predsednik komisije v indeks študenta in kot zadnji podpiše zapisnik ter sklep 

komisije o oceni diplomskega dela (Obrazec DIP 8 oziroma Priloga DIP 8). 

3.7 OCENJEVANJE 

Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro 

(8), dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5). 

Ocenjevanje poteka po kriterijih ocenjevanja diplomskega dela. 

Pri ocenjevanju komisija upošteva: 

- kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve - tako s strokovne plati 

kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano 

delovno organizacijo, 

- kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja - zlasti vseobsežno obvladovanje znanj, 

ki jih zajema program lesarstvo,



43 

- kakovost predstavitve diplomskega dela in 

- raven povprečne ocene kandidata med študijem programa lesarstvo. 

Če o oceni ni soglasja, se sestavi poseben zaznamek v zapisniku (Obrazec DIP 8 oziroma 

Priloga DIP 8), kjer je potrebno razložiti vzroke za neskladje o oceni. Ravnatelj skupaj s 

predsednikom komisije odloča o nadaljnjem poteku zagovora diplomskega dela, najkasneje 

v naslednjih sedmih delovnih dneh. 

Če komisija določi oceno nezadostno (5), se predsednik komisije v treh delovnih dneh 

posvetuje z ravnateljem, ki odloči, ali sme kandidat izdelati novo diplomsko delo pod istim 

naslovom ali pa si izbere drugo temo. 

Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru diplomskega dela. 

Če komisija ugotovi, da je kandidat uporabil v diplomskem delu brez jasne oznake in 

navedbe vira dobesedno ali skoraj dobesedno obsežnejše dele neavtorskega besedila, lahko 

diplomsko delo zavrne in oceni negativno, kar mora biti razvidno tudi v sklepu (Obrazec 

DIP 8 oziroma Priloga DIP 8). 

Če se kandidat ne strinja z oceno, lahko pisno pritožbo odda referatu za študijske in 

študentske zadeve v treh delovnih dneh po zagovoru. Pritožbo obravnava ravnatelj v 

skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja, javnih listinah in vodenju evidenc v višjih 

strokovnih šolah. 

3.8 ZAČASNO POTRDILO O KONČANEM ŠTUDIJU IN PODELITEV DIPLOM 

Po uspešnem zagovoru diplomskega dela izda Višja strokovna šola začasno potrdilo o 

končanem študiju po višješolskem programu lesarstvo (Obrazec DIP 10 oziroma Priloga 

DIP 10). 

Začasno potrdilo podpiše ravnatelj Višje strokovne šole oziroma direktor zavoda.

44 



III 

ii 

Slovesna podelitev diplom je praviloma enkrat letno. Datum določi predavateljski zbor, kot 

sestavni del študijskega koledarja. 

3.9 EVIDENCE O ŠTUDENTU IN DIPLOMSKEM DELU 

Referat za študijske in študentske zadeve vodi o vsakem diplomskem delu mapo, ki 

vsebuje obrazce DIP 1 do DIP 11 s prilogami. 

Po uspešnem zagovoru diplomskega dela obdržijo študent, mentor in somentor vsak po en 

izvod diplomskega dela. En izvod diplomskega dela pa predsednik komisije izroči Referatu 

za študijske in študentske zadeve, za šolsko knjižnico.



45 

4. VIRI 

Bartol, T., Bradač, J., Hočevar, I., Koler-Povh, T., Siard, N. in Stopar, K. (2000). Navodila 

za oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehnični fakulteti 

Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Biotehnična fakulteta. 

Berk, E., Bogataj, J. in Pukšič, J. (1993). Ljudska umetnost in obrti. Ljubljana: Domus. 

Čagran, B., Pšunder, M. in Fošnarič, S. (2004). Priročnik za izdelavo diplomskega dela (2. 

izd.). Maribor: Pedagoška fakulteta. 

Čebulj, M. in Steblovnik, Z. (2001). Napišite dobro seminarsko nalogo. Maribor: Lesarska 

šola Maribor, Višja strokovna šola. 

Filipič, M. (2003). Vrste lesa na slovenskem. Diplomsko delo, Maribor: Lesarska šola 

Maribor, Višja strokovna šola. 

Grošelj, A. (1989). Tehnologija delovnih procesov 1. Ljubljana: Posebna izobraževalna 

skupnost za lesarsko usmeritev. 

Ivanuša-Bezjak, M., Vombergar, B. in Korez, B. (2002). Uspešna pot do diplome. 

Maribor: Živilska šola Maribor, Višja strokovna šola. 

Jesenik, Z. (2005). Pomen izdelave spominkov in kulturne dediščine pri dopolnjevanju 

učnega programa na Lesarski šoli v Mariboru. Diplomsko delo, Maribor: Lesarska 

šola Maribor, Višja strokovna šola. 

Kobeja, B. (2001). Priročnik za pisce strokovnih besedil. Koper: Visoka šola za 

management. 

Kobeja, B. (2002). Napotki za pisanje seminarskega in diplomskega dela. Koper: Visoka 

šola za management.

46 



III 

ii 

Košar, R. (2003). Zamenjava komercialne energije z obnovljivimi viri pri kondenzacijskem 

sušenju. Diplomsko delo, Maribor: Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola. 

Lanzara, P. in Pizzeti, M. (1984). Drevesa. Ljubljanja: Mladinska knjiga. 

Predpisi. (2005). Maribor: Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola. 

Publication Manual of the American Psychological Association (5 th edition). (2002). 

Washington, DC.: American Psychological Association. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana: Državna založba Slovenije. 

Slovenski pravopis. (2001). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 

Šibanc, T. (2005). Primerjava specializirane programske opreme za podporo proizvodnje 

ploskovnega pohištva v izbranih podjetjih. Diplomsko delo, Maribor: Lesarska šola 

Maribor, Višja strokovna šola.

08 prirocnik.pdf - Lesarska šola Maribor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?