Citiranje virov v psiholoških člankih in drugih poročilih Kadarkoli se ...

Citiranje virov v psiholoških člankih in drugih poročilih
Kadarkoli se sklicujemo na trditve ali ugotovitve drugih avtorjev ter kadar uporabljamo manj
znane statistične postopke, moramo ustrezno navesti vir, tako v besedilu kot v seznamu literature
na koncu besedila. Citirati moramo vse in samo tiste vire, na katere se dejansko sklicujemo (ne pa
tudi tistih, s katerimi smo si npr. samo pomagali pri spoznavanju problema). Da ne prihaja do
zmede, citiramo vsi na isti način. V psihologiji so se uveljavila pravila Ameriškega psihološkega
združenja (APA).
Citiranje v besedilu
En sam avtor:
Navedemo priimek avtorja (brez akademskih nazivov ipd.) in letnico izdaje. Npr.
»Reakcijske čase je prvi sistematično proučeval Donders (1868).«
»Dondersova (1868) raziskava je pokazala, da mentalni procesi niso trenutni.« ali:
»Prva sistematična raziskava reakcijskih časov (Donders, 1868) je pokazala, da …«
Če se v istem odstavku ponovno sklicujemo na isto poročilo, lahko letnico opustimo, če ni
možnosti zamenjave s katerim drugim virom. Če navajamo dva avtorja z istim priimkom, pred
priimkom navedemo tudi začetnice imen (tudi če gre za članke z različnimi letnicami izida).
Pri navajanju specifičnih podatkov, ugotovitev ipd., vedno pa, kadar dobesedno navajamo del
besedila, navedemo tudi stran, na kateri se ta nahaja:
»Stevens (1996, str. 192) navaja naslednji obrazec za izračun …«
Kadar citiramo več del istega avtorja, izdanih v istem letu, je treba letnicam dodati malo črko po
abecednem redu, npr. (Petelin, 1988a, 1988b). To seveda storimo tudi v seznamu na koncu.
Pri prevodih ali ponatisih starejših del (kjer ne gre za novo izdajo), navedemo obe letnici:
»Freudova (1917/1977) Predavanja za uvod v psihoanalizo so prvi sistematičen pregled te
teorije.«
Več avtorjev:
Navajamo po abecednem redu, npr.
»Dosedanje raziskave (Kosec, 1990; Kovač, 1980; Kuhar, 2000) ...«
Citate posameznih referenc znotraj istega oklepaja ločimo s podpičjem.
Kadar so citirano delo napisali trije avtorji ali več (do vključno pet), pri prvem citiranju vedno
navedemo imena vseh soavtorjev (po istem vrstnem redu, kot so navedeni v njihovem poročilu),
npr. (Petelin, Kos in Golob, 1991), pri morebitnih naslednjih citatih pa citiramo le ime prvega
avtorja, za druge pa dodamo le »idr.«; drugi citat bi se tako glasil: (Petelin idr., 1991). Če
skrajšanega sklica ne bi mogli ločiti od kakega drugega poročila z istim prvim avtorjem,
navedemo toliko nadaljnjih avtorjev, kolikor je potrebno.
Če je avtorjev šest ali več, zapišemo le priimek prvega avtorja in »idr.« (v angleških besedilih:
»et al.«).
Posebni primeri:

Če je avtor skupina oz. organizacija, navedemo njeno ime namesto priimka avtorja. V drugem in
naslednjih sklicih lahko ime nadomestimo s kratico, če je ta dovolj prepoznavna:
»Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association [APA], 2001) je
priporočilo …«, v vseh nadaljnjih citatih pa le še npr. »APA (2001) prav tako priporoča …«
Pri delih brez avtorja namesto imena zapišemo ime publikacije. Zakone ipd. obravnavamo kot
dela brez avtorja. Navedemo tudi številko Uradnega lista:
»Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007) predpisuje …«
Pri nekaterih pomembnih starejših delih (Sveto pismo, Aristotelova dela ipd.) uporabljamo
specifične načine citiranja, praviloma tipa »knjiga-poglavje-vrstica«. Navedemo tudi verzijo oz.
letnico prevoda.
Npr.: »Prvi dokumentirani uporabnik psihološkega testiranja v namene kadrovske selekcije je bil
svetopisemski izraelski voditelj Gideon (Sod 7,1-8, Slovenski standardni prevod) …«; »Aristotel
(prev. 1993) definira dušo tudi kot počelo življenja (413a).«
Posrednemu citiranju se moramo izogibati; dopustno je le, če je izvirno delo zelo težko dostopno,
npr.: »Fisher (1936, cit. v Stevens, 1996) je predlagal klasifikacijsko metodo, ki temelji na
linearnem modelu.«
Pozor! V seznamu literature bi v tem primeru navedli le Stevensa, torej vir, ki smo ga dejansko
imeli v rokah.
Seznam literature na koncu poročila
Po abecednem redu (vodilnih) avtorjev (in brez zaporednih številk) navedemo vsa dela, na katera
smo se sklicevali v besedilu (in samo ta!). Če navajamo več del istega avtorja, jih uredimo po
letnicah izida.
Revija, en avtor:
Schmidt, J. U. (1993). Thurstone’s Primary Mental Abilities und das Berliner
Intelligenzstrukturmodell - Eine empirische Gegenüberstellung. Zeitschrift für Differentielle
und Diagnostische Psychologie, 14, 87–100.
Torej: priimek, začetnice imen (leto izdaje). Naslov članka. Ime revije v ležečem tisku, letnik
(volumen) v ležečem tisku, strani od–do (v navadnem tisku). doi: xx.xxxxxx
doi napišemo, če ga članek ima
Oštevilčevanje strani se v revijah praviloma začne z 1 v prvi številki letnika in se nadaljuje skozi
letnik. Pri revijah, v katerih se oštevilčevanje strani začne z vsako številko posebej (med njimi so
tudi Psihološka obzorja), navedemo tudi številko v letniku, npr.
Kastrin, A. (2008). Metaanaliza in njen pomen za psihološko metodologijo. Psihološka obzorja,
17(3), 25-42.
Zapis pomeni tretjo številko v sedemnajstem letniku.
Revija, več avtorjev:
Pri navedbi vira so izpisana imena vseh avtorjev prispevka, razen če jih je več kot šest.

Golob, A., Kos, B., Petelin, C., Medved, D., Gams, E., Maček, F. ... Muha, L. (2009). Ali imajo
nevretenčarji osebnost Primerjalna psihologija, 2, 23–43.
Hubbard, T. L., Kumar, A. M. in Carp, C. L. (2009). Effects of spatial cueing on
representational momentum. Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory,
and Cognition, 35, 666–677. doi: 10.1037/a0014870
Knjiga, en avtor:
Sternberg, R. J. (1985). Beyond IQ: A triarchic theory of human intelligence. New York:
Cambridge University Press.
Na splošno: priimek, začetnice imen (leto izdaje). Naslov knjige v ležečem tisku. Kraj izida:
založnik.
Prevod starejšega dela (navedemo tudi letnico izida izvirnika):
Freud, S. (1977). Predavanja za uvod v psihoanalizo (M. Volčič-Cvetko, J. Razpotnik in V.
Klabus, prev.). Ljubljana: Državna založba Slovenije. (Izvirnik izšel l. 1917)
Knjiga z urednikom:
Sternberg, R. J. in Detterman, D. K. (ur.). (1986). What is intelligence Contemporary viewpoints
on its nature and definition. Norwood, NJ: Ablex.
(To referenco bi v seznamu navedli le, če bi se v besedilu sklicevali na knjigo kot celoto; sicer
navedemo le referenco posameznega poglavja.)
Poglavje v knjigi z urednikom:
Sternberg, R. J. (1986). A framework for understanding conceptions of intelligence. V R. J.
Sternberg in D. K. Detterman (ur.), What is intelligence Contemporary viewpoints on its
nature and definition (str. 345–399). Norwood, NJ: Ablex.
Splošno: priimek avtorja, začetnice imen (letnica izida). Naslov poglavja. V začetnice-imenurednika
priimek-urednika (ur.), Naslov knjige v ležečem tisku (strani poglavja od–do v
navadnem tisku). Kraj izida: založnik.
Neobjavljeno delo:
Allen, J. G. (2003). A study of the professional development needs of Ohio principals in the
area of educational technology (Unpublished doctoral dissertation). University of
Cincinnati, Cincinnati, Ohio.
Mars, J. (2010). Zanesljivost in veljavnost astrologije kot psihodiagnostične metode (neobjavljena
doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo,
Ljubljana.
Delo brez osebnega avtorstva:
American Psychological Association (2001). Publication manual (5. izdaja). Washington, DC:
Avtor.
(Avtor je isti kot založnik, zato ga ne navajamo še enkrat; navedba izdaje je v navadnem tisku.)
Sveto pismo stare in nove zaveze: Slovenski standardni prevod. (1996). Ljubljana: Svetopisemska
družba Slovenije.

Programska oprema:
Programsko opremo navajamo, če le-ta lahko pomembno vpliva na rezultate (npr. programi za
izvajanje laboratorijskih meritev, programi za kompleksne statistične analize ipd.). Praviloma ne
citiramo splošno razširjenih programov (kot sta npr. Excel in SPSS). Npr.:
Jöreskog, K. G. in Sörbom, D. (1993). LISREL 8.0 [Programska oprema]. Chicago: Scientific
software international.
(Ime programa ni v ležečem tisku. Vedno navedemo tudi verzijo programa.)
Spletni viri:
Pomembno je, da navedemo spletni naslov dokumenta na medmrežju. Na konec spletnega naslova
ne damo pike. Če gre za periodično posodobljen spletni vir, poleg letnice zapišemo točen datum.
Glede ostalega se ravnamo po splošnih navodilih.
Darlington, R. B. (b. d.). Factor analysis. Sneto z naslova
http://www.psych.cornell.edu/Darlington/factor.htm
(Oznaka b. d. – »brez datuma« (v angl. n. d.) pomeni, da ni bilo mogoče ugotoviti letnice nastanka
besedila.)
Opomba: V preteklosti je bilo treba besedilo, ki naj bi bilo v besedilu ležeče, v rokopisu zapisati
podčrtano. Danes tega večina revij ne zahteva več.
Glejte tudi:
Psihološka obzorja z navodili avtorjem.
American Psychological Association (2009). Publication manual (6. izdaja). Washington, DC:
Avtor.
Sternberg, R. J. (2003). The psychologist’s companion: A guide to scientific writing for students
and researchers (4. izdaja). Cambridge: Cambridge University Press.
množico spletnih strani, ki povzemajo navodila APA
Če ste v dvomih zastran pravilnosti citiranja kakšne bolj nenavadne reference, lahko poskusite
najti podoben primer v kateri od revij, ki jih izdaja APA.
Še to: vrstni red avtorjev v prispevku odraža pomembnost prispevkov posameznih avtorjev pri
nastajanju raziskave in poročila. Pomemben je zlasti prvi (“vodilni”) avtor, ki naj bi bil tisti, ki je
igral v raziskavi najpomembnejšo vlogo in je tudi napisal največji del poročila. Pri člankih, ki so
nastali na osnovi seminarskih nalog, diplomskih in magistrskih del ali doktorskih disertacij, naj bi
bil mentor praviloma soavtor.