Raziskujem preteklost 9 - letna priprava - Praktik

Predlog letne tematske priprave
za pouk ZGODOVINE
v 9. razredu osnovne šole (64 ur)
IME IN PRIIMEK __________________________________________________________
ŠOLA _____________________________________________________________________
Učbenik: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Raziskujem preteklost 9, Rokus, Ljubljana, 2005.
Delovni zvezek: Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem preteklost 9,
Rokus, Ljubljana, 2005.
Priročnik za učitelje: Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan, Raziskujem
preteklost 9, Rokus, Ljubljana, 2005.
Standardi znanj se nahajajo v učnem načrtu.

UVODNA URA
Skupaj: 1 ura
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI
Učenec:
► se seznani z vsebino, cilji in metodami pouka zgodovine v 9. razredu,
► se seznani z načini preverjanja in ocenjevanja znanja.
Učna tema:
PRVA SVETOVNA VOJNA
Skupaj: 6 ur
LITERATURA:
• Enciklopedija Slovenije (pojmi: Prva svetovna vojna, Begunci, Slovenski polki, Upori slovenskih vojakov, Dobrovoljci, Vojna v podobah),
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, (zbirka Človek in čas).
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Vasja Klavora, Plavi križ; Soška fronta; Bovec 1915–1917, Mohorjeva družba, Celovec, 2000.
• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Kronika 20. stoletja: 1910–1920, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Branko Marušič, Prva svetovna vojna, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 283–287.
• Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996.
● Janko Pleterski, Jugoslovansko vprašanje, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 288–293.
● Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija slovenske državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana,
1998.
• Gerard du Ry van beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 15 (1850–1918), DZS, Ljubljana, 1980
• Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
● Slovenska kronika 20. stoletja, 19001941, Nova revija, Ljubljana, 1995.
● Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
● Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Soški protokol, (ur. Andrej Moritsch, Gudmund Tributsch), Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
• Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.

● Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Od začetka dvajsetega stoletja do konca prev svetovne vojne
19001918, DZS, Ljubljana, 1996.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 6–25),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 6–23).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Zakaj je izbruhnila prva svetovna
vojna
Učenec:
► pozna bistvene vzroke za začetek prve svetovne vojne,
► pozna razmere na Balkanu pred izbruhom vojne,
► pozna povod za prvo svetovno vojno in sklepa, zakaj je imel takšne
posledice,
► zna poimenovati nasprotna tabora,
► utemelji razloge za vključitev posamezne države v določen tabor.
2. Vojne bo konec do božiča Učenec:
► opiše način bojevanja v prvi svetovni vojni in ga primerja z načini
bojevanja do prve svetovne vojne,
► našteje fronte na katerih so se bojevali vojaki v času prve svetovne
vojne in pozna glavne bitke na posameznih frontah,
► utemelji vzroke in pomen vstopa ZDA v vojno na strani antante,
► utemelji pojem svetovna in totalna vojna.
3. Kakšno je bilo življenje med
vojno
Učenec:
► pozna in opiše vpliv vojne na življenje ljudi (na fronti in v zaledju),
► razume pomen propagande,
► opiše vpliv vojne na življenje žensk
4. Revolucija, ki je pretresla svet Učenec:
► pozna življenje v Rusiji v času vojne,
► pozna in razume okoliščine, ki so pripeljale do oktobrske revolucije),
Geografija, tehnika in tehnologija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja,
slovenski jezik, angleški jezik,
državljanska vzgoja in etika,
državljanska kultura.
▪ nacionalne napetosti
▪ atentat v Sarajevu
▪ antantne sile
▪ centralne sile
▪ pozicijska vojna
▪ svetovna vojna
▪ podmorniška vojna
▪ strelski jarki
▪ pomanjkanje med vojno
▪ boj za ženske pravice
▪ Vladimir Iljič Lenin
▪ oktobrska revolucija
▪ kapitulacija Nemčije

► opiše spremembe v Rusiji, ki so nastale z revolucionarnim prevratom,
► zna razložiti pojem socialistična država,
► pozna razlike med socialistično in kapitalistično državo,
► ve, zakaj je Nemčija vojno izgubila.
5. Slovenci in prva svetovna vojna Učenec:
► opiše položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno,
► pozna odziv Slovencev ob atentatu v Sarajevu,
► pozna življenje med vojno na slovenskem ozemlju,
► ob viru pojasni posledice londonskega sporazuma in italijanskega
vstopa v vojno,
► s pomočjo zemljevida pokaže potek soške fronte (geografsko),
► razume pomen soške fronte za Slovence.
6. Zakaj so se Slovenci leta 1918
odločili za Kraljevino SHS
Učenec:
► primerja in utemelji razlike med Majniško in Krfsko deklaracijo,
► razume težnje deklaracijskega gibanja,
► pojasni vzroke za nastanek Države SHS,
► utemelji razloge za združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo in Črno
goro,
► razlikuje pojma Država SHS in Kraljevina SHS.
Učna tema:
SVET MED SVETOVNIMA VOJNAMA
Skupaj: 8 ur
LITERATURA:
● Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
● Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998.
● Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
● François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
▪ londonski sporazum
▪ soška fronta
▪ čudež pri Kobaridu
▪ majniška deklaracija
▪ krfska deklaracija
▪ Država SHS
▪ Kraljevina SHS
● Dick Geary, Hitler in nacizem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.
• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
● Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
● Kronika 20. stoletja. 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.

● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
● Lucien O. Meysels, Nacionalsocializem: fenomen množičnega gibanja: Kaos na začetku – kaos na koncu Celovec, Mohorjeva družba, Ljubljana,
Dunaj, 1994.
● David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000.
● Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.
• Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980.
● Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969.
● The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999.
● Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Evropa in svet med obema vojnama 19181939, DZS, Ljubljana,
1996.
• Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003.
● Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 26–49),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 24–46).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Zakaj so posledice vojne
pretresle svet
Učenec:
► ve, kje in pod kakšnimi pogoji je bil sklenjen mir po prvi svetovni
vojni,
► pozna posledice prve svetovne vojne v Evropi,
► pozna spremembe meja in novonastale države v Evropi,
► razume, kakšno vlogo so v Evropi imele ZDA (odločitvena konferenci,
gospodarska obnova),
► pozna naloge Društva narodov,
► zna utemeljiti slabosti versajske Evrope in Društva narodov.
Geografija, slovenski jezik, tehnika
in tehnologija, državljanska vzgoja
in etika, državljanska vzgoja,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja,
športna vzgoja, gospodinjstvo.
▪ posledice vojne
▪ gospodarska kriza
▪ pariška mirovna konferenca
▪ Društvo narodov
2. Kakšne novosti je prinesla doba Učenec: ▪ relativnostna teorija

negotovosti
3. Kaj je povzročilo svetovno
gospodarsko krizo
4. Svet med obema vojnama – kriza
demokracije
► ve kakšno vlogo pri razvoju v svetu so imele ZDA,
► pozna in razume bistvene značilnosti znanstvenega napredka v času
med obema vojnama,
► primerja človeške dosežke takratnega časa z današnjimi in z
vživljanjem utemeljuje kakovost bivanja in razlike v svetu,
► pozna značilnosti vsakdanjih opravil, navad in novosti v gospodinjstvu
in družbi,
razume tokove, ki so jih ubirale znanost, umetnost in kultura,
► pozna tri večje slikarje, pomembnejše znanstvenike in njihova dela,
► pozna vpliv filmske in glasbene industrije na vsakdanje življenje in
gospodarstvo,
► sklepa in utemelji, kakšne posledice je imel razvoj v času med obema
vojnama za današnji razvoj sveta.
Učenec:
► ve, zakaj je prišlo do zloma borze,
► pozna in razume bistvene značilnosti in razsežnosti gospodarske krize,
► pozna posledice za ves svet,
► utemelji, kakšne posledice je imela brezposelnost na vsakdanje
življenje in gospodarstvo,
► pozna program za reševanja krize v ZDA in utemelji uspešnost
posameznih ukrepov New Deala,
► zna program New Deal primerjati z evropskimi rešitvami in sklepa o
vplivu krize na prihod skrajnih političnih skupin na oblast.
Učenec:
► pozna in razume gospodarski in družbeni razvoj Sovjetske zveze v
času med obema vojnama,
► pozna in razume okoliščine, ko so na oblast v Italiji in Španiji prišli
fašisti,
► pojasni razloge za delovanje fašistov in nacistov v Italiji in Španiji,
► pozna fašistične načine vplivanja na množice, simbol stranke in vlogo
posameznika v sistemu,
► pozna in razume bistvene značilnosti političnih sistemov – socializma,
fašizma in demokracije – v tedanji Evropi,
► primerja in utemelji načine in vzroke vmešavanja države v
▪ psihoanaliza
▪ izgubljena generacija
▪ eksistencializem
▪ zlata dvajseta leta
▪ svetovna gospodarska kriza
▪ črni petek
▪ New Deal
▪ stalinizem
▪ fašizem
▪ totalitarizem
▪ ljudska fronta

5. Kako so nacisti nadzorovali
Nemčijo
6. Kateri azijski voditelji so
zaznamovali medvojno zgodovino
7–8. Zakaj je bil mir v Evropi
izgubljen
Učna tema:
SLOVENCI MED SVETOVNIMA VOJNAMA
Skupaj: 6 ur
gospodarstvo v SZ in Italiji ter sklepa, kakšne posledice je imelo to
vmešavanje za nadaljnji razvoj države.
Učenec:
► pozna bistvena določila mirovne pogodbe z Nemčijo ter razume, zakaj
se je Nemčija čutila prizadeta ob teh določilih,
► pozna okoliščine, ki so omogočile Hitlerjev prihod na oblast,
► pozna nacistične simbole in odnos nacistov do nasprotnikov in Židov,
► pozna vpliv ideologije na množice in še posebej na mladino,
► utemelji in primerja moč ter vpliv totalitarizma z demokracijo,
► sklepa in utemelji, kakšne posledice je imelo povezovanje nacističnih
in fašističnih voditeljev.
Učenec:
► ve, kakšno vlogo je imela Evropa pri kolonizaciji vzhoda,
► razume in pozna bistvene značilnosti političnih ureditev ter družbenih
in političnih sprememb na Japonskem, Kitajskem, v Turčiji in Indiji,
► pozna pomembnejše voditelje in njihovo delo,
► razume posebnosti vzhodne kulture,
► primerja in pozna načine poseganja v tradicijo, življenje in
gospodarstvo,
► sklepa in utemelji, kakšne posledice je prinesla japonska zasedba
Mandžurije.
Učenec:
► pozna in razume politične okoliščine in krize, ki so napovedovale
začetek druge svetovne vojne,
► pozna razloge, ki so vodili k drugi svetovni vojni,
► utemelji slabosti versajske Evrope, ki so pripomogle k zaostrovanju
napetosti v Evropi,
► pojasni slabosti Društva narodov in vzroke za popuščanje
zahodnoevropskih voditeljev,
► razume razloge za nastanek zavezništev med fašističnimi in drugimi
državami.
▪ nacizem
▪ življenjski prostor Nemcev
▪ antisemitizem
▪ japonski imperij
▪ kitajska revolucija
▪ turška republika
▪ protikolonialno gibanje v Indiji
▪ oboroževalna tekma
▪ os Rim-Berlin-Tokio
▪ politika popuščanja
▪ sporazum Hitler-Stalin

LITERATURA:
● Mira Cencič, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
● Cerkev, kultura in politika: 1890–1941, Slovenska matica, Ljubljana, 1993.
● Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla, ki pojasnjujejo pojme).
● Tone Ferenc, Milica Kacin Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu: pregled zgodovine 1918–1945, DZS, Ljubljana, 1974.
● Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
● Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
● Kronika 20. stoletja: 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Žarko Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji: korak k industrijski družbi, Modrijan, Ljubljana, 1997.
● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1941, Lipa, Koper, 1995.
● Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
● Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
● Slovenska kronika 20. stoletja: 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1997.
● Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
● Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana, 1997.
● Anka Vidovič Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana, 1994.
● Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in
Jugoslaviji 1918–1941, DZS, Ljubljana, 1996.
● Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
● Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988.
● Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 50–69),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 47–66).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
Geografija, slovenski jezik, tehnika
in tehnologija, državljanska vzgoja
in etika, glasbena vzgoja, likovna
vzgoja, športna vzgoja,
gospodinjstvo.

1. Kako so bile določene slovenske
meje v Kraljevini SHS
2. Kakšen je bil položaj slovenskih
manjšin
3. Kakšna država je bila Kraljevina
SHS
4. Kakšne spremembe je povzročila
kraljeva diktatura
Učenec:
► ve in razume, kako je nastala severna slovenska meja,
► zna primerjati in utemeljiti, zakaj so nastali različni mejni predlogi,
► pozna in razume delovanje generala Rudolfa Maistra in njegovih
prostovoljcev,
► zna razložiti, da je bila slovenska zahodna meja določena s podpisom
rapalske pogodbe,
► zna ob zemljevidu določiti potek severne in zahodne meje,
►pozna vzroke za avstrijsko zmago oziroma jugoslovanski poraz na
koroškem plebiscitu.
Učenec:
► pozna položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah in ga zna
primerjati,
► opiše nasilje Avstrijcev, Italijanov in Madžarov nad slovensko
govorečim prebivalstvom,
► pojasni vzroke za germanizacijo, italijanizacijo ter madžarizacijo,
► pojasni vzroke za upore slovenske manjšine proti večinskim narodom,
► pozna organizacijo TIGR in opiše njeno delovanje.
Učenec:
► pozna poglavitne razlike med različnimi deli v Kraljevini SHS,
► ve, kakšne spremembe je za Slovence prineslo obdobje
parlamentarizma,
► pozna glavne značilnosti vidovdanske ustave in zna razvrstiti člene
vidovdanske ustave po naprednosti in konzervativnosti,
► zna primerjati položaj Slovencev pred in po nastanku Kraljevine SHS,
► poimenuje politične stranke, ki so delovale na Slovenskem do
diktature kralja Aleksandra,
► pojasni razloge za razklanost Slovencev v političnem življenju in
pozna razlike med političnimi tabori.
Učenec:
► pozna vzroke in posledice diktature,
► pojasni, kakšne spremembe je prinesla diktatura kralja Aleksandra,
► pozna novo upravno razdelitev Kraljevine Jugoslavije,
► z argumenti zna dokazati unitaristično naravnanost diktature
▪ Koroški plebiscit
▪ Rapalska pogodba
▪ Trianonska pogodba
▪ germanizacija
▪ italijanizacija
▪ TIGR
▪ madžarizacija
▪ vidovdanska ustava
▪ centralizem
▪ unitarizem
▪ avtonomija
▪ šestojanuarska diktatura
▪ kraljevo namestništvo
▪ Dravska banovina

5. Kako so Slovenci vodili
gospodarstvo
6. Kako so živeli in ustvarjali
Slovenci v času med obema
vojnama
(poimenovanje banovin),
► pozna spremembe, ki jih je prineslo obdobje kraljevega namestništva,
► pozna vzroke, zaradi katerih je Kraljevina Jugoslavija pristopila k
trojnemu paktu.
Učenec:
► opiše gospodarske razmere v Kraljevini Jugoslaviji,
► pozna možnosti za razvoj posameznih gospodarskih panog in našteje
gospodarske panoge, ki so dosegle v Sloveniji velik razvoj,
► dokaže, da je bila Slovenija (Dravska banovina) gospodarsko
najrazvitejši del Kraljevine Jugoslavije,
► pojasni odnos slovenskega gospodarstva do ostalih jugoslovanskih
trgov,
► ve, zakaj je bilo v težavah slovensko kmetijstvo.
Učenec:
► pozna pomembne slovenske ustvarjalce medvojnega obdobja,
► ovrednoti pomen slovenskih kulturnih in znanstvenih institucij,
► zna primerjati položaj slovenščine pred in po prvi svetovni vojni,
► ovrednoti pomen ustanovitve kulturnih in znanstvenih institucij za
Slovence,
► zna dokazati visoko mednarodno raven slovenskih kulturnikov,
umetnikov in športnikov medvojnega obdobja.
▪ kmečki dolgovi
▪ industrializacija
▪ turizem
▪ slovenska družba
▪ športni uspehi
▪ slovenska univerza
▪ Slovenska akademija znanosti in
umetnosti
Učna tema:
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Skupaj: 6 ur
LITERATURA:
● Wolfgang Benz, Holokavst, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2000.
● Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964.
● Arthur Conte, Jalta: delitev sveta, Borec, Ljubljana, 1969.
● William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
● Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
● Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982.
● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.

• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi,, Dvajseto stoletje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (zbirka Človek in čas).
• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Kronika 20. stoletja: 1930–1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kronika 20. stoletja: 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Janusz Pielalkiewicz, Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996.
● Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
● Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969.
● Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
● Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS,
Ljubljana, 1998.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 70–91),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 67–85).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Kako se je začela druga svetovna
vojna
2. Zakaj se je vojna razširila v
južno in vzhodno Evropo
Učenec:
► zna analizirati zgodovinsko karto ter opisati potek vojne v letih 1939 –
1941,
► zna opisati značilnosti bliskovite vojne,
► pozna razloge, zaradi katerih je bila bitka za Anglijo za Nemce
neuspešna,
► ovrednoti pomen angleške zmage v bitki za Anglijo.
Učenec:
► pozna usodo Kraljevine Jugoslavije po napadu nanjo,
► razume vzroke, zaradi katerih je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo,
► pozna vzroke, ki so povzročili neuspeh nemškega napada,
Geografija, slovenski jezik, tehnika
in tehnologija, državljanska vzgoja
in etika, glasbena vzgoja, likovna
vzgoja, športna vzgoja,
gospodinjstvo.
▪ bliskovita vojna
▪ bitka za Anglijo
▪ bitka za Atlantik
▪ razkosanje Jugoslavije
▪ vzhodna fronta
▪ kolaboracija
▪ odporniška gibanja

► razume, zakaj so se nekateri ljudje odločili za sodelovanje z
okupatorjem,
► pozna različne oblike odpora,
► ovrednoti pomen odporniških gibanj.
3. Kako je vojna postala svetovna Učenec:
► zna opisati, kako je potekala vojna v Afriki,
► opiše vzroke, ki so vplivali na vstop ZDA v vojno,
► ob zgodovinski karti zna prikazati japonske vojaške akcije,
► zna navesti razloge za japonski uspeh,
► opiše značilnosti bojevanja na Atlantiku.
4. Kakšna je bila totalna vojna Učenec:
► opiše, kako je vojna prizadela civiliste,
► ovrednoti pomen vojne propagande,
► opiše, kako je vojna spremenila položaj žensk,
► razume razvoj dogodkov, ki so v Nemčiji pripeljali do holokavsta,
5. Kako so v vojni zmagali
zavezniki
6. O čem so se med vojno
dogovarjali zavezniki
Učna tema:
SLOVENCI V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE
Skupaj: 6 ur
► opiše načine, s katerimi so v Nemčiji izvajali holokavst.
Učenec:
► pozna odločilne bitke za prevrat v drugi svetovni vojni in jih zna
določiti s pomočjo zemljevida,
► razume, zakaj je bilo leto 1942 prelomno,
► pozna potek sklepnih operacij pri osvoboditvi Evrope,
► ovrednoti pomen operacije Overlord za zlom Nemčije,
► ve, kako se je končala vojna na Tihomorskem otočju,
► oceni posledice uporabe atomske bombe.
Učenec:
► zna navesti vzroke, ki so vplivali na oblikovanje protifašistične zveze,
► zna navesti poglavitne članice protifašistične zveze,
►oceni pomen atlantske listine,
► pozna najpomembnejša srečanja velikih treh,
► ovrednosti pomen srečanj velikih treh oziroma pomen njihovih
dogovorov v Teheranu, na Jalti in Potsdamu.
▪ puščavska vojna
▪ napad na Pearl Harbour
▪ vojna na Tihem oceanu
▪ podmorniška vojna
▪ totalna vojna
▪ racionalizacija živil
▪ vojna propaganda
▪ holokavst (genocid)
▪ druga fronta
▪ bitka za Stalingrad
▪ kapitulacija Nemčije
▪ atomska bomba
▪ protifašistična zveza
▪ atlantska listina
▪ konferenca na Jalti

LITERATURA:
• Tone Ferenc, Fašisti brez krinke, dokumenti 1941–1945, Založba Obzorja, Maribor, 1987.
• Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem: 1941–1945, Modrijan, Ljubljana, 1997.
• Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, OF in protirevolucionarnim taborom, Cankarjeva
založba, Ljubljana, 1995.
• Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942–1945, Partizanski knjižni klub, Ljubljana, 1992.
• Tamara Griesser-Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
• Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
• Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945, I., samozal., Rim, 1984.
• Mati, domovina, bog: zbornik, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1999.
• Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo: 1943–1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje, Slovenska matica, 2003.
• OF v Ljubljani – država v državi, Mestni muzej, Ljubljana, 1981.
• Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, DZS, Ljubljana, 1986.
• Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
• Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovencev, Založba Grad, Ljubljana, 1998.
• Ljubo Sirc, Med Hitlerjem in Titom, DZS, Ljubljana, 1992.
• Slovenska kronika dvajsetega stoletja: 1941–1945, Nova revija, Ljubljana, 1996.
• Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Spomini in pričevanja, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2003.
• Svoboda in pomlad v Ljubljani, Izvršni odbor Zveze borcev in udeležencev narodne osvobodilne vojne, 1995.
• Mladen Švarc, Svoboda ali osvoboditev, Društvo 2000, Ljubljana, 1996.
• Lojze Ude, Moje mnenje o položaju: članki in pisma 1941–1944, Slovenska matica, Ljubljana, 1994.
• Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji,
DZS, Ljubljana, 1998.
• Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ZZDS, Ljubljana, 2001.
• Ivica Žnidaršič, Slovenci izgnanci, prisilni delavci in begunci 1941–1945, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2001.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
Slovenski jezik, glasbena vzgoja,
športna vzgoja, geografija,

delo v dvojicah.
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 92–111),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 86–104).
državljanska vzgoja in etika,
geografija.
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Kakšne so bile posledice aprilske
vojne v Sloveniji
Učenec:
► ve in razume, zakaj se je začela vojna na ozemlju Jugoslavije,
► navede, med katere okupatorje je bilo razdeljeno ozemlje Slovenije,
► pozna bistvene značilnosti življenja Slovencev pod različnimi
okupatorji,
► pozna različne odzive Slovencev na okupacijo.
2. Slovenski osvobodilni boj Učenec:
► pozna in razume vlogo OF pri organizaciji odpora,
► pozna različne oblike odpora,
► ve, kdo so bili partizani,
► pozna partizanski način bojevanja in odmevnejše vojaške akcije
partizanov in okupatorjev.
3. Kakšno je bilo življenje med
vojno
4. Državljanska vojna – Spopad
med Slovenci
Učenec:
► pojasni nastajanje osvobojenih ozemelj v Sloveniji in jih časovno
opredeli,
► ve, kako je potekalo življenje na okupiranem ozemlju;
► opiše življenje ljudi na osvobojenem ozemlju;
► oceni pomen kulture in šolstva med vojno.
Učenec:
► pozna dejstva, ki so sprožila naraščanje napetosti in spopad med
Slovenci,
► ve, za kaj so se borili pripadniki vaških straž,
► pozna cilje, za katere so se borili slovenski domobranci,
► pozna odnos okupatorjev, OF in partizanov do vaških straž in
domobrancev,
► pozna usodo pripadnikov vaških straž in domobranstva.
▪ Okupator
▪ Ljubljanska pokrajina
▪ Raznarodovalna politika
▪ OF
▪ odporniško gibanje
▪ partizani
▪ partizansko bojevanje
▪ črni trg
▪ osvobojeno ozemlje
▪ partizansko šolstvo
▪ kulturni molk
▪ VOS
▪ vaške straže
▪ slovensko domobranstvo

5. Kako se je razvijala ljudska
oblast v Sloveniji in Jugoslaviji
6. Kaj je konec vojne pomenil
Slovencem
Učenec:
► pozna vlogo OF v slovenskem osvobodilnem boju,
► pozna vlogo Komunistične partije v OF in njene revolucionarne načrte,
► opiše odnos zaveznikov do osvobodilnega gibanja in nove oblasti v
Jugoslaviji,
► pozna nastajanje nove slovenske državnosti na temelju sklepov
kočevskega zbora, drugega zasedanja AVNOJ-a in črnomaljskega
zasedanja SNOS-a.
Učenec:
► opiše potek zaključnih operacij za osvoboditev Slovenije;
► oceni pomen zaključnih bojev za slovensko ozemlje,
► opiše delovanje meščanskega tabora ob koncu vojne,
► pozna različne odzive Slovencev ob zmagi partizanov.
▪ dolomitska izjava
▪ SNOS
▪ AVNOJ
▪ vojaška misija
▪ Jugoslovanska armada
▪ kapitulacija Nemčije
▪ Narodni odbor
▪ begunci
Učna tema:
SVET PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Skupaj: 12 ur
LITERATURA:
• Vladimir Ajdič, Neuvrščeni in neuvrščenost, Delovna enotnost, Ljubljana, 1983.
• Paul Brown, Greenpeace, Educa, Nova Gorica, 1996.
● Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Simon J. Ball, The Cold War, Arnold, London, 1998.
• Noam Chomsky, Enajsti september: 9-11, Sanje, Ljubljana, 2005.
● Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998.
• Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990.
● Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999.
● Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
● Evropska konvencija o človekovih pravicah: izhodišča o učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Ljubljana, 2001.
● François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
● Francais J. Gavin, The Cold War, Fitzroy Dearborn Publishers, Chicago, London, 2001.
● Bill Gates, Poslovanje @ s hitrostjo misli, Orbis, Ljubljana, 1999.
● Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
● Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.

• Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994.
● Kronika 20. stoletja, (knjige: 1940-1949, 1950-1959, 1960-1969, 1970-1979, 1980-1989), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
● Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004.
• Robert Lindsey, Marlon Brando, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
● Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Metod Mikuž, Avstrijska državna pogodba in takratna blokovska delitev, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1977.
• Michael Nicholson, Mahatma Gandhi, Mohorjeva družba, Celje, 1995.
• Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997.
● Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes, DZS, Ljubljana, 1993.
• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi, Dvajseto stoletje, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
● David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000.
● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995.
● Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Jože Pirjevec, Tito, Stalin in Zahod, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.
● Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.
• Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976.
• Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
• The Beatles anthology, Cassell&Co, kje , 2000.
• The Elvis encyclopedia, Virgin books, New York, 1995.
• The Rolling stones, A life on the road, Virgin books, New York, 1998.
● The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999.
● Tomaš Weber, Drago Novak, Zoran Radonjić, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Utrinki iz svetovne zgodovine 1945–1990, DZS,
Ljubljana, 1996.
● Janez J. Švajncer, Vojna Zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998.
● Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi,
Paris, Munich, Johannesburg, 2000.
• Cveta Žumer, AIDS: gradivo za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana, 1988.
• James Wallace, Zagon: Bill Gates ter nastanek in vzpon družbe Microsoft, Pasadena, Ljubljana, 1995.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna, Metoda razlage, metoda razgovora, TV ali računalnik z DVD Geografija, slovenski jezik, tehnika

individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 112–145),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 105–137).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Koliko žrtev je povzročila druga
svetovna vojna
2. Kako je hladna vojna razdelila
svet
3. Kakšna so bile posledice hladne
vojne v Evropi
Učenec:
► zna navesti ter opisati posledice II. svetovne vojne,
► opiše posledice uporabe atomskega orožja v vojni,
► zna opisati odnos zmagovalcev do poražencev in razume pomen
delovanja sodišča za vojne zločince; navede še kakšen primer
mednarodnega sodišča, ki deluje še danes,
► zna navesti naloge OZN, oceni pomen delovanja te organizacije in
sklepa o njeni moči danes; primerja delovanje Društva narodov z OZN,
► pozna delovanje UNICEF-a.
Učenec:
► zna razložiti pojem hladna vojna in pojasni okoliščine, zaradi katerih
je prišlo do hladne vojne,
► zna našteti države članice vzhodnega in zahodnega bloka,
► primerja oba bloka in zna navesti glavne razlike med njima,
► zna razložiti pojem železna zavesa,
► zna razložiti pojem NATO ter opiše okoliščine, ki so povzročile
nastanek NATA in Varšavskega pakta,
► loči med Trumanovo doktrino in Marshallovim načrtom ter zna
pojasniti njun namen,
► pojasni pojem oboroževalna tekma in razloži, kako je potekalo
oboroževanje obeh strani,
► kritično opiše razvoj oboroževalne tekme za človeštvo.
Učenec:
► navede krizna žarišča v Evropi ter na konkretnem primeru opiše
posledice blokovske delitve sveta,
in tehnologija, državljanska vzgoja
in etika, državljanska vzgoja ,
državljanska vzgoja – državljanska
kultura, glasbena vzgoja, likovna
vzgoja, športna vzgoja,
gospodinjstvo, biologija, fizika,
kemija.
▪ posledice druge svetovne vojne
▪ Nürnberški proces
▪ OZN
▪ hladna vojna
▪ železna zavesa
▪ Varšavska zveza
▪ NATO
▪ tržaško vprašanje
▪ avstrijsko vprašanje
▪ nemško vprašanje

4. Kakšne so bile posledice hladne
vojne v svetu
5. Kdaj je popustila napetost hladne
vojne
► pojasni posledice, ki so jih prinesle spremembe pri razreševanju
kriznih žarišč,
► opiše življenje v obeh Nemčijah, ju zna primerjati med seboj ter
navede razlike med njima,
► pojasni pojem »nemški gospodarski čudež«,
► pojasni pomen spora Jugoslavije z informbirojem ter navede posledice
spora,
► primerja življenje in politično delovanje Jugoslavije z drugimi
državami vzhodnega bloka.
Učenec:
► navede krizna žarišča v svetu ter na konkretnem primeru opiše
posledice blokovske delitve sveta,
► opiše značilnosti dogajanja v Koreji in posledice korejske vojne,
► opiše značilnosti vietnamske vojne in njene posledica za življenje v
ZDA ter za hladno vojno v svetu,
► primerja svetovna krizna žarišča ter navede podobnosti ter razlike med
njimi,
► navede posledice obstoja svetovnih kriznih žarišč v Latinski Ameriki
in na Bližnjem vzhodu.
Učenec:
► navede glavne vzroke in značilnosti kubanske krize,
► navede posledice kubanske krize v svetu,
► pojasni pojem detanta in zna opisati posledice detante za svet in
Evropo,
► navede glavne vzroke in cilje gospodarskega in političnega
povezovanja v svetu in v Evropi.
6. Kolonije postanejo nove države Učenec:
► zna pojasniti pojem dekolonizacija in neokolonializem,
► zna pojasniti pojem »tretji svet« in navesti razlike med tretjim
(nerazvitim) svetom in prvim (razvitim) svetom,
► razume cilje in pomen povezovanja t.i. gibanja neuvrščenih ter opiše
vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih,
► pojasni pojem apartheid in ovrednoti boj Nelsona Mandele za
enakopravnost črncev v Južni Afriki,
▪ spor Tito - Stalin
▪ korejska vojna
▪ vietnamska vojna
▪ kubanska revolucija
▪ iranska revolucija
▪ kubanska kriza
▪ Evropska konferenca za varnost
in sodelovanje - KEVS
▪ Evropska gospodarska skupnost -
EGS
▪ dekolonizacija
▪ neokolonializem
▪ tretji svet
▪ neuvrščenost

7–8. Zakaj je propadel socializem v
vzhodni Evropi
9. Napredek znanosti in tehnologije
je razširil človeška obzorja
10. Gospodarski razvoj po drugi
svetovni vojni – kje so meje
globalizacije
11–12. Kako se mešajo kulture v
globalni dobi
► opiše razmere na Bližnjem vzhodu in oceni pomen delovanja PLO za
Palestince.
Učenec:
► zna navesti ukrepe reform Mihaila Gorbačova v Sovjetski zvezi in
njihove posledice,
► zna navesti in opisati vzroke za zlom socializma v vzhodni Evropi,
► pojasni posledice zloma socializma,
► sklepa, kakšen pomen je imel padec berlinskega zidu za nemški narod
in Evropo,
► pozna vzroke za izbruh vojne v Jugoslaviji ter zna opisati posledice
vojne,
► opiše razvoj Kitajske v drugi polovici 20. stoletja.
Učenec:
► opiše potek tekme v vesolju obeh velesil in oceni pomen prvega
uspešnega človeškega pristanka na Luni,
► navede pozitivne in negativne vidike hitrega razvoja tehnologije za
družbo in posameznika,
► opiše negativne posledice vpliva tehnologije na okolje,
► opiše pozitivne vidike preučevanja genov,
► pozna sodobne bolezni (AIDS), zna opisati preventivne ukrepe in
posledice teh bolezni za svet.
Učenec:
► zna opisati japonski gospodarski čudež in ga primerjati z nemškim,
► pozna pojem multinacionalka ter zna našteti nekaj primerov
multinacionalk,
► razume pojem globalizacija in ga opiše na konkretnem primeru,
► zna našteti in opisati težave nerazvitih držav, ki jih povzroča
globalizacija,
► opiše negativne posledice gospodarstva na okolje,
► navede nekaj primerov, kako lahko sam pripomore k čistejšemu
okolju.
Učenec:
► zna opisati vsakdanje življenje v 50 in 60 letih,
► zna opisati značilnosti popularne kulture in njen vpliv na vsakdanje
▪ Gorbačov
▪ perestrojka
▪ padec berlinskega zidu
▪ trg Nebeškega miru
▪ jugoslovanske vojne
▪ odkrivanje vesolja
▪ računalniki
▪ genski inženiring
▪ AIDS
▪ japonski gospodarski čudež
▪ svetovna trgovina
▪ multinacionalna podjetja
▪ varovanje človekovega okolja
▪ popularna kultura
▪ rock'n'rol
▪ potrošniška družba

življenje,
▪ boj za državljanske pravice
► primerja življenje svojih starih staršev s svojim življenjem (moda,
pogled na svet, glasba itd) in ugotovi razlike,
► ve, kaj pomeni potrošniška družba in jo zna na primeru opisati,
► zna opisati boj za državljanske pravice v 20. stoletju,
►opiše trenutne težave, s katerimi se sooča svet.
Učna tema:
SLOVENCI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Skupaj: 10 ur
LITERATURA:
● Deset dni vojne za Slovenijo, Mladina, Ljubljana, 1991.
● Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Aleš Gabrič, Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, Modrijan, Ljubljana, 1999.
● Janez Drnovšek, Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.
● Tamara Griesser-Pečar, Cerkev na zatožni klopi: sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960,
Družina, Ljubljana, 2005.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
● Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
● Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Nova Revija, Ljubljana, 2000.
● Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
● Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
● Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004.
● Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995.
● Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
● Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
● Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1998.
● Slovenska kultura v XX. stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
● Slovenska kronika 20. stoletja: 1941–1995, Nova revija, Ljubljana, 1997.
● Slovenska novejša zgodovina, 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
● Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
● Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, Nova revija, Ljubljana, 1998.
● Angela Vode, Skriti spomini, Nova revija, Ljubljana, 2004.
● Vojna za Slovenijo, Generalštab Slovenske vojske, Ljubljana, 2002.
● Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.

• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
● Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988.
● Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.
UČNE OBLIKE UČNE METODE UČNA SREDSTVA MEDPREDMETNE POVEZAVE
Netradicionalna frontalna,
individualna, skupinska,
delo v dvojicah.
Metoda razlage, metoda razgovora,
metoda demonstracije,
metoda grafičnih izdelkov,
metoda izkustvenega učenja,
metoda dela z zgodovinskimi
besedili,
metoda dela s slikovnim gradivom,
metoda dela z informacijskokomunikacijsko
tehnologijo.
TV ali računalnik z DVD
predvajalnikom,
platno, grafoskop,
učbenik Raziskujem preteklost 9
(str. 146–173),
delovni zvezek Raziskujem
preteklost 9 (str. 138–164).
UČNE ENOTE VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI CILJI NOVI POJMI
1. Junakom borbe naj slede junaki
dela
2. Kdo bo prevzel oblast – krona ali
zvezda
3. Mi tujega nočemo, a svojega ne
damo
Učenec:
► pozna posledice druge svetovne vojne na Slovenskem,
► opiše, kako je potekala obnova porušene domovine,
► vrednoti pomen udarniškega dela in mladinskih delovnih brigad pri
obnovi domovine,
► pozna značilnosti povojne Jugoslavije,
► opiše, kako so bolj razvite republike pomagale manj razvitim
republikam.
Učenec:
► opiše, kako je nova oblast po vojni obračunala z domobranci,
► navede razloge za zmago Ljudske fronte na volitvah v Jugoslaviji,
► pozna in razume politične spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji po
drugi svetovni vojni,
► opiše, kako je oblast obračunala z nasprotniki režima,
► ovrednoti ravnanje nove oblasti s stališča spoštovanja človekovih
pravic,
► spozna politični položaj Slovenije v novi Jugoslaviji.
Učenec:
► razume, zakaj je osvoboditev Trsta za večino Italijanov in zaveznike
pomenila predvsem okupacijo,
Geografija, slovenski jezik,
državljanska vzgoja in etika,
državljanska vzgoja – državljanska
kultura, glasbena vzgoja, likovna
vzgoja, športna vzgoja.
▪ udarniško delo
▪ mladinske delovne akcije
▪ bratstvo in edinstvo
▪ poboj domobrancev
▪ socialistična revolucija
▪ povojni sodni procesi
▪ Julijska krajina
▪ STO
▪ cona A

4. Leta pomanjkanja in
revolucionarnih sprememb
5. Kako je politika vplivala na
razvoj gospodarstva
6. Ko smo pili kokto in poslušali
Kameleone
7–8. Zakaj je razpadla Jugoslavija,
država bratstva in enotnosti
► opiše problem urejanja mejnih vprašanj z Italijo in Avstrijo,
► primerja problematiko naših meja po prvi in drugi svetovni vojni,
► navede bistvene značilnosti življenja Slovencev po drugi svetovni
vojni v Italiji, Avstriji in na Madžarskem,
► primerja položaj narodnih manjšin in etničnih skupnosti v Sloveniji s
položajem Slovencev v zamejstvu.
Učenec:
► opiše življenje v času obnove gospodarstva in političnih sprememb po
vojni,
► navede bistvene cilje in rezultate agrarne reforme in kolektivizacije ter
navede posledice nacionalizacije,
► pozna kulturno dejavnost v Sloveniji v poznih 40. in 50. letih
► pozna odnos nove oblasti do katoliške cerkve.
Učenec:
► pozna značilnosti načrtnega gospodarskega razvoja v letih po vojni ter
uspehe in negativne posledice tega razvoja,
► navede politične in ekonomske razloge za uvedbo samoupravljanja in
opiše njegove bistvene značilnosti,
► navede vzroke za gospodarske reforme v 60. letih in opiše značilnosti
teh reform,
► primerja razvitost Slovenije z drugimi republikami.
Učenec:
► opiše pozitivne posledice gospodarskega razvoja v 50. in 60. za
življenjski standard,
► opiše posledice kulturnega vpliva zahoda v 60. letih v modi, glasbi,
načinu preživljanja prostega časa,
► opiše razvoj turizma v 60. in 70. letih,
► primerja način vsakdanjega življenja v 60. in 70. letih,
► pozna vidne športne uspehe slovenskih tekmovalcev v 60. in 70. letih.
Učenec:
► opiše krizne razmere v Jugoslaviji v 80. letih, posledice skokovitega
naraščanja inflacije in zadolženosti,
► pozna vzroke in posledice sporov med republikami,
► primerja razvitost Slovenije z drugimi republikami,
▪ cona B
▪ racionalizacija
▪ agrarna reforma
▪ kolektivizacija
▪ pionirska organizacija
▪ administrativni socializem
▪ petletni gospodarski načrt
▪ samoupravljanje
▪ liberalna struja
▪ dvig življenjskega standarda
▪ rock'n'rol
▪ študentsko gibanje
▪ razvoj turizma
▪ zadolževanje gospodarstva
▪ predsedstvo SFRJ
▪ civilna družba
▪ nacionalni spori

► spozna nacionalne napetosti in nasprotujoče si poglede na
jugoslovansko krizo ter razume, zakaj njena rešitev po mirni poti ni bila
mogoča,
► ovrednoti delovanje civilne družbe v Sloveniji konec 80. let.
9–10. Kako se je rodila nova država Učenec:
►opiše politične dogodke v Sloveniji konec 80. in na začetku 90. let, ki
pomenijo utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti Slovenije,
► navede razloge, ki so privedli do referenduma za osamosvojitev
Slovenije,
► ovrednoti prizadevanja za osamosvojitev Slovenije,
► razume pomen deklaracije o neodvisnosti,
► opiše reakcije zvezne vlade in JLA ter značilnosti vojne za Slovenijo,
► zna navesti bistvene značilnosti nove večstrankarske države in njene
ustave,
► pozna organiziranost oblasti v Republiki Sloveniji,
► opiše bistvene gospodarske in politične značilnosti v devetdesetih letih
ter prizadevanja Slovenije za vključitev v Evropsko unijo.
▪ DEMOS
▪ plebiscit o osamosvojitvi
▪ osamosvojitev
▪ vojna za Slovenijo
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ČASOVNA RAZPOREDITEV SKUPAJ UR
Ocenjevanje znanja s pisnim testom Vsako konferenčno obdobje po 1 uro 3 ure
Preverjanje znanja Pred vsakim pisnim ocenjevanjem 3 ure
Analiza pisnega ocenjevanja znanja Po vsakem pisnem ocenjevanju 3 ure
SKUPAJ RAZPORED UR:
Uvodna ura: 1 ura
Obravnava učne snovi: 54 ur
Preverjanje znanja: 3 ure
Pisno ocenjevanje znanja: 3 ure
Analiza pisnega ocenjevanja znanja: 3 ure
____________________________________________________
SKUPAJ: 55 ur + 9 ur = 64 ur