varnost in zdravje pri delu - Planet GV

ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. pokriva celotno območje Republike Slovenije in
zagotavlja celovitost storitev varnosti in zdravja pri delu ter optimizira storitve za
naročnike: medicina dela, tehnična varnost, požarno varstvo, strokovne naloge
varnosti pri delu, izobraževanje,usposabljanje in publicistika, fizikalne meritve…

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU – PRAVNA IN EKONOMSKA KATEGORIJA IN
VREDNOTA
Splošni in pravni vidiki zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na konkurenčnost in poslovno uspešnost
Miran Kalčič, univ.dipl.prav.

VSEBINA
1. Temeljna izhodišča za VZD – vrednota in pravica
2. Pravna ureditev: pravni viri, povezanost predpisov,
ekonomske vzpodbude (obvezno dodatno PIZ,
diferencirana prispevna stopnja)
3. Ekonomski pomen VZD – strošek, investicija,
administrativna ovira
4. VZD kot sestavni del reform trga dela

KRATKA ZGODOVINA VARSTVA PRI DELU
• Egipčani – poznali tveganja oz. škodljivost dima pri taljenju zlata in srebra
• Hipokrat – je ugotovil zvezo med dihalnimi težavami rezalcev kamna in kamenim prahom
• Bernardo Ramazzini – leta 1700 – sistematični prikaz poklicev in poklicnih bolezni
• ID – sreda 19. stoletja ( Anglija 1844, A-O 1933, Italija 1912)
• Skupen razvoj delovnega in socialnega prava – obdobje razvoja industrijske družbe
• Industrijska revolucija v 18. st.: ni zavarovanja, ni zdravstvenega varstva, DČ, nemogoče
delovne razmere
• 1879 kongres II. Internacionale v Parizu – zahteva za ureditev hig. tehničnega varstva pri
delu, kot oblike osvoboditve delavcev
• Francoska konfederacija dela - 1916 – mednarodna konferenca – Versajska mirovna
pogodba – delo, sindikati, migracije, socialno zavarovanje, delovnik, higiena, varstvo pri delu
• Ustanovitev MOD – 1919 – GSPVZD (2003), konvencija št. 155 in 161
• Slovenija vezana na zakonodajo A-O, SHS, Jugoslavije - 1974 prvi slovenski zakon, varstvo
pri delu je bilo tedaj celo ustavna kategorija; veljavni ZVZD datira iz leta 1999

TEMELJNA IZHODIŠČA - 1
• Razlogi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu: moralni (izpostavljenost ),
ekonomski (stroški na vseh ravneh), pravni (kogentnost, stimulacije..)
• Temeljne vrednote in cilji evropskih socialnih modelov kot sestavine uspešne in
pravične družbe: enakost, nediskriminacija, solidarnost in vzajemnost, splošna varnost
(zaposlitve), zdravstveno varstvo, pokojninsko in invalidsko varstvo, splošen dostop do
izobraževanja in javnih storitev.
• Globalna varnost, obsega kot vrednoto tudi preprečevanje poškodb in zdravstvenih
okvar pri delu in v zvezi z delom, je temeljna sestavina socialnega modela.
• Globalna varnost je nadgradnja varnosti in zdravja pri delu, ki je v domeni vseh
odločujočih struktur: države, delodajalcev, ….
• EU tretira varnost in zdravje pri delu kot ekonomsko kategorijo – gre za uskladitev
socialne pravičnosti- načel socialne države z gospodarsko učinkovitostjo in uspešnostjo
ter konkurenčnostjo.
• Tehnološki razvoj, flexicurity,nove tehnologije in organizacijski prijemi, spremenjena
demografska slika, gospodarska kriza – vpliva na VZD kot dela ekonomike.
Dostojno delo = varno delo (GSPVZD, MOD/2003)

TEMELJNA IZHODIŠČA - 2
• Pravne podlage VZD so (pre)številne: OZN, MOD, EU – glej Mednarodni pakt o ESK
pravicah, pravica do ugodnih in pravičnih delovnih pogojev – vključno s higienskim in
tehničnim varstvom pri delu. Gre za pravne okvire sistemov izboljševanja in promocije
VZD.
• Kaj pa standardi in varnostna kultura - se izboljšuje Pritisk na zmanjšanje materialnih
stroškov in stroške dela in zahteve po večanje dobičku, gospodarska kriza - vpliva na
zniževanje standardov VZD, kar ima lahko dolgoročne ekonomske učinke na vseh
nivojih.
• V Sloveniji stanje ni bistveno drugačno od poprečja v EU; metodologija MOD pokaže,
da izgubimo letno čez 5% BDP zaradi poškodb in bolezni – več kot 1mlrd Eur:
ekonomski razlog za spremembe v dojemanju in zagotavljanju varnosti nasploh,
vključno z VZD – na vseh odločujočih nivojih.
• Pravna ureditev ne zadošča sama po sebi: gre še za delovanje države, etični odnos do
VZD in spoznanje o ekonomskih vidikih in razlogih.
• Zavedati se je treba, da je zagotavljanje VZD sestavni del upravljanja z vsemi viri:
materialnimi, finančnimi, energetskimi, človeškimi, kar je sestavni del kvalitete in
odličnosti – družbena odgovornost podjetij. Je in mora biti del vsakega delovnega
procesa.

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Varnost in zdravje pri delu je interdisciplinarno področje,
• ki se ukvarja z varnostjo in zdravjem ter blagostanjem ljudi,
• ki sodelujejo pri delu ali zaposlitvi.
Varnost in zdravje pri delu (OSH, ILO in WHO/1950) naj:
• promovira in ohranja najvišjo raven telesnega, duševnega in socialnega blagostanja delavcev v
vseh poklicih,
• preprečuje odsotnosti delavcev z dela zaradi zdravstvenih težav v zvezi z delom,
• zaščiti delavce pred nevarnostmi, ki jih predstavljajo zdravju škodljivi dejavniki,
• umesti in ohranja delavca v okolju, ki je prilagojeno njegovim fiziološkim in psihološkim
sposobnostim ter
• omogoči prilagoditev dela delavcu in vsakega delavca njegovemu delu

OPREDELITEV POJMA VREDNOTE
SPLOŠNO
• Vrednota je prepričanje - ideal o tem, kaj je za določeno okolje družbo dobro in želeno
• Vrednota je filozofija – princip delovanja, je gibalo in usmerjevalec notranjega vedenja o
notranjem okolju v interakciji z zunanjim okoljem
• Vrednota je temelj za odločanje o našem delovanju……..
VZD KOT VREDNOTA :odličnost, ustvarjalnost, znanje, poštenost, odgovornost…
• Nenehno preseganje varnostno zdravstvenih kazalnikov v korist vseh udeležencev
• Nenehno izboljševanje delovnega okolja in VZD – za ohranitev zdravja zaposlenih - delavci
• Zagotavljanje delovnih procesov brez zastojev in težav – naročniki, kupci ter
• brez delovnih nezgod, bolezni v zvezi z delom, poklicnih bolezni – brez škod, rent,
regresnih zahtevkov – v korist vseh deležnikov
• Zagotavljanje večjega zdravja zaposlenih – pozitivni kazalci zdravstvenega stanja – družba
–socialna zavarovanja

VEDENJE O VZD KOT VREDNOTI – znanje, ustvarjalnost
Povečevanje ustvarjalnosti in VZD:
• VZD je pogoj za ustvarjalnost, inovativnost, zavzetost, motiviranje za delovanje v smislu
VZD
Znanje in osveščenost delavcev – varnostna kultura:
• 85% vzrokov nezgod pri delu je v ravnanju človeka (Slovenija 65% v ravnanju delavca,
ostalo pa v delovanju tehnologije in in fizičnega delovanja delovnega okolja). Navedena
ugotovitev pomeni potrebo po humanizaciji dela, ki pomeni bolj učinkovito delo z
obojestranskim prilagajanjem !!!!!!!
Sposobnost in ambicioznost kadrov – ki lahko ustvarjajo le v VZ okolju
Vodstvena politika – VZD kot sestavni del vsakega delovnega procesa in strategije,
trajnostnega razvoja….posledice: kazenske, odškodninske, moralne, poslovne…
Razvoj novih pristopov za obvladovanje novih tveganj in stresorjev
Uvedba najboljših praks – spremljanje, uvajanje, prenos

KAKO VSE TO DOSEČI
• Z zagotavljanjem takih delovnih pogojev, ki zagotavljajo VZD kot pravico delavcev
• Z vključitvijo VZD v razvojne načrte in načrtovanje delovnih procesov
• Z izpolnjevanjem zakonskih določil, ki pa so le minimalni standard
• Z zavezanostjo h kvaliteti in standardom kakovosti, kar dviguje nivo VZD
• Z etičnim vedenjem zaposlenih na DM in pozitivnim odnosom do lastnega zdravja
• Z zgledom – poslovodnih in vodstvenih delavcev
• Z odgovornostjo do zagotavljanja VZD: družbena odgovornost, trajnostni razvoj, ……

PRAVNA UREDITEV VZD – 1 – ali zadostuje
• Pravna ureditev mora predvsem urediti obveznosti in odgovornosti različnih subjektov
zagotavljanja VZD, z namenom preprečevanja poškodb in bolezni pri in v zvezi z delom.
• Gre za povezanost z delovnim in socialnim pravom: ZDR, ZPIZ, ZZVZZ, ZZZPB,
ZZRZI…., pa tudi z zavarovalnim in odškodninskim pravom.
• Pravna ureditev je le temeljna podlaga, ki pa ni zadostna, čeprav gre za standarde urejene
s heteronomnim in avtonomnim pravom.
• Potrebne so tudi ekonomske, pravno urejene vzpodbude.
• Mednarodni pravni viri: Konvencija MOD št. 155,1981, glej obveznosti delodajalcev v
16.,19. in 21. členu: zagotavljanje VZD je obveznost delodajalca tako da, zagotovijo, kolikor je
izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez
nevarnosti za zdravje in poškodbe. Določeno je tudi, da delavci ne smejo imeti nobenih
stroškov za varstvo pri delu in zdravstveno varstvo

PRAVNA UREDITEV VZD - 2
Konvencija MOD št. 161,1985, ki nalaga delovanje medicine dela kot obveznost
delodajalcu, v skladu s specifičnimi tveganji:
‣ Konvencija nalaga odgovornost za zdravje pri delu delavcev, ki so pri njem zaposleni,
delodajalcu.
‣ Služba medicine dela je v definirana kot služba, ki opravlja preventivne funkcije, delodajalcem
in delavcem ter njihovim predstavnikom pa mora svetovati glede pogojev in ukrepov za varno in
zdravo delovno okolje, ki omogoča optimalno telesno in duševno zdravje, in prilagajanja dela
zmožnostim delavcev, upoštevaje njihovo telesno in duševno stanje.
Okvirna Direktiva Sveta ES o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti
in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS), ki določa številne standarde sistema
varnosti in zdravja pri delu (in še več kot 30 področnih direktiv):
‣ okvirna direktiva, je dosledno povzeta v Zakon o varnosti in zdravju pri delu (1999),
‣ zavezuje delodajalca, da zagotavlja varnost in zdravje pri delu (izogibanje tveganjem pri delu,
ocenjevanje tveganja in obvladovanje tveganja, prilagajanje dela delavcu, upoštevanje
tehničnega napredka, posodabljanje tehnologije, obveščenost delavcev glede nevarnosti in
tveganj, preventivnih ukrepov, prve pomoči, požarnega varstva, usposabljanje delavcev za delo,
posvetovanje z delavci, zdravstveni nadzor……..).

ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
(Uradni list RS, 56/99, 64/01)
Stvarna in personalna veljavnost zakona, subjekti varnega in zdravega dela, temeljni pojmi,
nacionalni program
• OBSEG ZAKONA: pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev, organi, izvršilni predpisi (splošne
določbe, temeljna načela, obveznosti delodajalcev in pravice ter dolžnosti delavcev, evidence in
poročila, svet, zbornica, dovoljenje za delo, nadzorstvo, kazenske določbe, prehodne in končne
določbe).
• SPLOŠNE DOLOČBE – Konvencija MOD, št 155 in Direktiva EU 89/391
- delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom,
- delodajalec z ukrepi in izbiro delovnih metod stalno izboljšuje varnost in zdravje pri delu,
- delodajalec ne more prenesti svoje odgovornosti na nikogar,
- vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu so hkrati pravice delavcev,
- delavec ima pravico do varnega dela in delovnega okolja,
- delovni proces mora biti prilagojen psihofizičnim zmožnostim delavca,
- delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu,
- delodajalčevi ukrepi delavcem ne smejo povzročati nobenih finančnih obveznosti in
- posegati v njegov prosti čas,
- delavce, ki delajo na posebno težkih in zdravju škodljivih delih, mora
delodajalec poklicno zavarovati, sistem bonus malus,
- obvezno sodelovanje delavcev – socialni dialog in institucij pri obravnavi vprašanj VZD,
- sestavni del vsakega splošnega in poklicnega izobraževanja so tudi znanja
o varnem in zdravem delu.

ŠTIRI TEMELJNE OBVEZNOSTI DELODAJALCEV
Temeljna področja obveznosti delodajalcev lahko strnemo v štiri osnovne
obveznosti:
• ocenjevanje tveganja in določitev vseh vrst ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega
dela,
• obveščanje delavcev in seznanjanje z nevarnostmi in ukrepi za preprečevanje tveganj pri
delu,
• usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo in
• posvetovanje z delavci ter njihovimi predstavniki glede vseh vprašanj, ki zadevajo njihovo
varnost in zdravje pri delu.

DRUGE OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Poleg navedenih obveznosti delodajalca, to je ocenjevanja tveganja, obveščanja delavcev,
usposabljanja delavcev, delavske participacije, ZVZD med dolžnostmi delodajalca določa še
naslednje:
• določitev posebnih zdravstvenih zahtev za nekatera dela oziroma delovna mesta (16. člen)
• dolžnosti, povezane z uporabo nevarnih snovi v delovnem procesu (17. člen),
• obvestilo inšpekciji dela o začetku del, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene
okvare večja (26. člen),
• prijava smrtne poškodbe oziroma poškodbe, ki terja odsotnost delavca z dela v trajanju več
kot treh zaporednih delovnih dni, nevarnega pojava, kolektivne nezgode in ugotovljene
poklicne bolezni (27. člen),
• vodenje z zakonom določenih evidenc (39. člen).

NIVOJI IN OBLIKE ODGOVORNOSTI
TRIJE NIVOJI ODOVORNOSTI:
Delodajalec – kolektivna odgovornost
Delavec – izvedbena
Strokovni delavec in pooblaščeni zdravnik – strokovna odgovornost
DELODAJALEC:
43. člen ZDR – dopolnjen z novim drugim odstavkom
• delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje pri delu v skladu s posebnimi
predpisi o VZD in
obvestiti strokovnega delavca oz. strokovno službo za VZD o zaposlitvi delavca za določen
čas in začetku opravljanja začasnega dela delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ki opravlja
dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku,
184. člen ZDR – splošna odškodninska odgovornost delodajalca po pravilih CP (protipravnost,
škoda, vzročna zveza, krivda – malomarnost ali namerna kršitev,
272. člen ZPIZ in 87. člen ZZVZZ – odgovornost za škodo zavodom
201. člen KZ - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu

PRAVNA UREDITEV VZD – 3
Ekonomske vzpodbude
ZVZD: poskus ureditve ekonomskih vzpodbud -12. člen:
‣ posebno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z
nalogami preventive,razvoja, raziskav…
‣ diferencirana prispevna stopnja (bonus- malus v socialnih zavarovanjih, kaj
pa v zavarovalništvu),
‣ obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pa se ne odziva na
spremembe.
Drugi predpisi:
‣ 12. člen ZVZD v zvezi z 204., 206. členom in 445. členom ZPIZ -1- prispevki za
PB in PD
‣ 56. člen ZZVZ..ločene in diferencirane prispevne stopnje
‣ 279. …….člen ZPIZ-1

OBVEZNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
• Definicija ODPZ : nadomešča zavarovalno dobo s povečanjem (predčasna pokojnina), je pa
zbiranje sredstev delodajalcev, na podlagi katerih zavarovanec pridobi pravice do poklicne
pokojnine in znižane poklicne pokojnine pokojnine ter druge pravice…
• Funkcija ODPZ – postopno ukinjanje ZDSP – statičnost sistema
• Polodprti VPS, upravljavec SODPZ, prispevki, davčni tretma
• Kriteriji oziroma pogoji za določanje DM: 280. člen in krog zavarovancev – seznam DM
• Postopek za vključitev: 282. člen in 430. člen v zvezi z 449. členom ( zakon, seznam, sklep
komisije)
• Akti, ki so podlaga za določanje DM – ZPIZ-1- 282. člen
• Določanje DM v predhodnem obdobju: Uredba o merilih in kriterijih za določanje DM (2003)
in sodba VDSS Psp 385/06-2

DIFERENCIRANA PRISPEVNA STOPNJA
Pojdi v obdobje 1951- 1954:
Zakon o zdravstvenem varstvu delavcev in uslužbencev in Uredba o organizaciji in financiranju
zavodov za socialno zavarovanje: prednosti pri izdatkih za sklade SZ tistim subjektom, ki
namenjajo delovni varnosti večjo pozornost in skrb (kriterij staleža in neurejene higiensko
tehnične razmere, komisije za H-T zaščito
Podlaga:
ZVZD: 12. člen, 21. člen Konvencije MOD št. 155 – posebna PS
ZPIZ-1: 204. in 206. člen – ločenost prispevkov in diferenciranje
ZZVZ: 56. člen – različnost stopenj po dejavnostih, povečanje zaradi stroškov PB in PD….,
ZPSV: minimalni in maksimalni prispevek
Splošni akt ZPIZ in ZZZS – diferenciacija po panogah in možnost znižanja
Ponoven časovni odmik:predlog ZPIZ- 2 – 1. januar 2013

EKONOMSKI VIDIK VZD
Splošne ugotovitve
• Ekonomski vidik varnosti in zdravja pri delu je poleg pravnega, etičnega, tehničnega,
zdravstvenega, socialnega, psihološkega vidika za uveljavljanje varstva brez dvoma zelo
pomemben.
• Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je pogojeno predvsem z ekonomskimi
potrebami glede zmanjševanja materialnih in stroškov dela, med katere štejemo tudi stroške
za zagotavljanje varnega in zdravega dela v najširšem pomenu.
• Zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu je in mora biti, če želi biti gospodarska družba
uspešna, sestavni del politike gospodarnega vodenja podjetja in politike kakovosti.
• Odnos tistih, ki sprejemajo odločitve, neposredno vpliva na poslovno uspešnost,
učinkovitost, konkurenčnost in “image” gospodarskega subjekta na trgu.
• VZD je relevanten pogoj za ekonomsko uspešnost in konkurenčnost, je kakovost in
pomeni zadovoljstvo delavcev pri delu.

STROŠEK ALI INVESTICIJA DELODAJALCA – teza je investicija
• Neposredni stroški za izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela, ki
obsegajo stroške dela strokovnega delavca in pooblaščenega zdravnika, stroške storitev za
zagotavljanje varnosti in zdravja, stroške osebne varovalne opreme, stroške pregledov in
preizkusov delovnih naprav in priprav, stroške preiskav delovnega okolja, stroške za preventivne
preglede delavcev, njihovo usposabljanje, za prvo pomoč in požarno varnost, zavarovalne
premije, pomoč delavcu,…
• Očitni stroški, skriti stroški (izgube): celotni stroški
• Očitni stroški – izguba zaradi števila izgubljenih delovnih ur in zaradi poškodb pri delu ter
poklicnih bolezni. K tem stroškom pa je treba prišteti še stroške za zdravljenje, za porabljeni
sanitetni material in zdravila, za nadomestila v času odsotnosti z dela, razna zavarovanja, sodne
in odškodninske zahtevke in drugo,
• Posredni stroški - škoda na delovnih sredstvih in škodo na primer ob izpadu dohodka
zaradi motene proizvodnje, stroški za raziskave nezgod, za nadomestitev bolnih ali
poškodovanih delavcev, stroški za nadomestitev izpada dela, stroški, ki jih mora delodajalec
plačevati tudi, če delavec ne dela, stroški invalidskega postopka,…
• Stroški za prispevke za socialno varnost oziroma za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, ki so v tesni korelaciji s splošnim nivojem varnosti in zdravja pri delu, upoštevaje
seveda gospodarski in socialni okvir širšega okolja.

RAVNI NASTANKA STROŠKOV
Varno delo vpliva na gospodarnost in konkurenčnost podjetja na tri načine: zagotavlja polno
delovno zmožnost delavca (človeški kapital), neprekinjen delovni proces in kvaliteto
rezultata dela (izdelka);
Izpolnjena morata biti dva pogoja:
‣ investicija v varno delo ne sme presegati višino morebitne škode zaradi nezagotavljanja VZD,
‣ cena poškodbe oziroma zdravstvene okvare mora biti ocenjena realno.
Ločiti, toda upoštevati je treba tri nivoje, na katerih nastajajo stroški in vplivajo na
delodajalca, in sicer:
‣ raven države: poškodbe in zdravstvene okvare zajedajo v BDB in znižujejo blaginjo države in
drugih subjektov,
‣ raven delodajalca, ki se mu večajo neposredni stroški in posredni stroški - prispevki in
davki,
‣ raven delavca/sodelavca: poškodovanemu se zniža dohodek in s tem njegov materialni in
socialni položaj, kar se prelije v višanje davkov in prispevkov

NEKAJ POUDARKOV - 1
• Nekateri mislijo, da je slovenski sistem varnosti in zdravja predrag in kompliciran. Da je
administrativna ovira.
• Leta 2003 je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti in zdravja
pri delu (Uradni list RS, št.126/03).
• Komisija ohranja tri glavne pogoje za varno in zdravo delovno mesto:
‣ ohranja globalni pristop k izboljšanju pogojev na delovnem mestu; usmerjeno k izboljšanju
kvalitete dela, pri čemer varnost in zdravje predstavljata eno izmed pomembnejših sestavin. Pri
tem so upoštevane tudi spremembe v svetu dela, predvsem pojav novih oblik tveganja, kot so
npr. tveganja psiho-socialne narave.
‣ poudarja nujnost konsolidacije kulture preprečevanja tveganj, združevanja različnih
političnih instrumentov – zakonodaja, socialni dialog, progresivni ukrepi in dobre prakse,
družbena odgovornost podjetij in različne gospodarske iniciative – in na graditev partnerstva
med vsemi glavnimi akterji s področja varnosti in zdravja pri delu,
‣ poudarja, da je ambiciozna socialna politika obvezni del enačbe o konkurenčnosti,
neupoštevanje njenega pomena pa lahko vodi k povišanju stroškov dela tako v gospodarstvu
kot tudi družbi nasploh.
Komisija poudarja, da je zveza med varnostjo in zdravjem pri delu ter konkurenčnostjo
izredno zapletena in se ne omejuje zgolj na stroškovni vidik !!!!!!!

NEKAJ POUDARKOV - 2
• Družbena odgovornost podjetij in trajnostni razvoj je eden izmed novejših pojmov, ki se
pojavlja v okviru delovanja EU.
• S tem konceptom se skuša podjetja prepričati, da pri opravljanju poslov ne zasledujejo samo
dobiček, ampak hkrati s svojim delovanjem skušajo vplivati tudi na zmanjšanje revščine,
izboljšanje zdravstvene oskrbe, zagotavljanje socialne pravičnosti in kohezije, varstvo okolja in
podobno.
• V okviru varnosti in zdravja pri delu se družbena odgovornost kaže predvsem pri podjetjih, ki pri
izboru svojih podizvajalcev in oglaševalcev svojih proizvodov, kot enega izmed
pomembnejših kriterijev izbire upoštevajo tudi njihov pristop pri zagotavljanju varnosti in zdravja
pri delu.
• Nadalje sta varnost in zdravje pri delu vedno bolj vključena v iniciative izdajanja certifikatov in
označevanja na izdelkih, s katerimi je potrošnikom sporočeno katera podjetja zagotavljajo
visoke standarde blaginje za svoje delavce.
• Prav tako je zdravo delovno okolje bistvenega pomena za kvalitetnejšo organizacijo
delovnega procesa, s katero se zagotavlja višja produktivnost in konkurenčnost.
• Dejstvo je, da pomanjkanje politike zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu vodi k
zmanjšanju produktivnosti, kar je bistveno slabše tudi z vidika stroškov.

NAMESTO SKLEPA OZ. ALI JE VZD SESTAVNI DEL RTD
• Sprememba trendov pri aktivni populaciji zahteva globalni pristop k zagotavljanju kvalitete
zaposlitve, pri čemer je potrebno nameniti posebno pozornost osebam po posameznih
starostnih skupinah in tudi glede na spol in invalidnost ter prekernost.
• V enaki meri bi moralo biti poskrbljeno za starejše delavce (50 let in več), pri katerih se kaže
večja umrljivost zaradi poškodb pri delu, ravno zaradi njihovega prekomernega zastopstva pri
nevarnejših fizičnih poklicih.
• Poseben poudarek je podan tudi na pojav zviševanja števila začasnih pogodb o zaposlitvi in
dela v okviru neobičajnega delovnega časa (neugoden delovni čas, delo v izmenah in nočno
delo), kot dveh izmed vzrokov, ki bistveno vplivata na povečanje nevarnosti in tveganj pri delu.
Pogosto so delavci zaposleni pod takšnimi pogoji slabo izurjeni, demotivirani zaradi nestabilne
narave njihovih pogodb in izpostavljeni psihosomatičnim težavam, ki jih povzroča njihov delovni
čas.
• Ne nazadnje tudi spremembe v organizaciji dela (ciljno usmerjeni pristopi in večja fleksibilnost)
lahko vodijo do problemov kot so stres, depresija, nasilje, nadlegovanje in trpinčenje na
delovnem mestu.
• Strategije, usmerjene v preprečevanje takšnih socialnih tveganj, pa bi morale upoštevati tudi
pojave odvisnosti, kot so npr. alkoholizem in odvisnosti od drog.
• Eden izmed načinov vzpodbujanja delodajalcev k izboljševanju varnosti in zdravja pri delu
so tudi finančne iniciative –različne višine premij