PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 5.7.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

05.07.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

4.7.2013 VTV Velenje Stran/Termin: 09:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Mestna občina Velenje pristopila k pripravi občinskega prostorskega načrta 

Mestna občina Velenje je pristopila k pripravi občinskega prostorskega načrta Mestne občine 

Velenje. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: REGIONALNE NOVICE 09:00 Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

OPN 

4.7.2013 Radio 1 Stran/Termin: 15:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Civilna pobuda zbrala skoraj 500 podpisov 

Civilna pobuda za severno obvoznico v Brežicah je zbrala skoraj 500 podpisov. Ti potrjujejo 

nestrinjanje krajanov Šentlenarta s predlogom trase nove ceste, ki naj bi razdelila kraj in 

mesto, pretočnosti prometa pa ne bi izboljšala. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: LOKALNE NOVICE 15:30 Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: 

DPN 

5.7.2013 Delo Stran/Termin: 10 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

V Željnah in na Gričku nočejo postati prestolnica Romov 

Sestanek s kočevskim županom Občina ne namerava širiti romskega naselja, prebivalci 

nezaupljivi 

Avtor: Simona Fajfar 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: OPN 

5.7.2013 Delo Stran/Termin: 10 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Na lucijskem obzorju nov referendum 

Prostorsk načrt Lucija Center Civilna iniciativa: Želimo si obmorsko mesto 

Avtor: Boris Šuligoj 


Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ, OPPN, OPN 

5.7.2013 Dnevnik Stran/Termin: 11 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Iniciativa že s 500 podpisi za prestavitev trase 

Krajani Šentlenarta predlagajo traso, ki bi potekala po severni strani in ne po načrtovani južni 

strani železniške proge. 

Avtor: Ernest Sečen 


Gesla: DPN 

5.7.2013 Finance Stran/Termin: 8 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Pozor, Gursu morate prijaviti najemnike 

Prvi rok za poročanje geodetski upravi (Gurs) je 15. avgust 

Avtor: LANA DAKIĆ 

Rubrika, Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00 

Gesla: DPN 

1

4.7.2013 TEDNIK PANORAMA Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Jager čakal dve uri in -dočakal 

Na 20. redni seji so prejšnjo sredo zasedali poljčanski svetniki in svetnice 

Avtor: Bojan SINIČ 

Rubrika, Oddaja: OBČINSKI SVET Žanr: POROČILO Naklada: 2.100,00 

Gesla: OPPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Zahodna obvoznica in skupščina 

Impol prihodnji teden dvakrat v središču pozornosti 

Avtor: (ur) 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 2.100,00 

Gesla: OPPN 


Naslov: Odgovor Vaškemu svedru 

Vsebina: (Še nekaj paberkov s praznovanja, Panorama, 6. junija 2013) 

Avtor: Franc FIDERŠEK 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: PISMO Naklada: 2.100,00 

Gesla: OPN 

4.7.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 7 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prespati v bivališču Praslovana 

Doživljajski turizem v Veržeju Nove turistične ideje v Marianumu in centru Duo -Tudi osem 

bodočih slamokrovcev in poletna razstava orhidej 

Avtor: Vida Toš 

Rubrika, Oddaja: LOKALIZIRANO Žanr: POROČILO Naklada: 15.000,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 

4.7.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 2 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Iz pip neoporečna voda naslednje leto 

Minister mag. Dejan Židan zagotavlja, da za izvedbo projekta ni več ovir -Razpustili so 

koordinacijo za gradnjo vodovoda 

Avtor: J. V. 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 15.000,00 

Gesla: 

PGD 

30.6.2013 Naš časopis Stran/Termin: 44 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 

9. marca 2013 je začela veljati Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 

(Uradni list RS, št. 18/2013, v nadaljevanju uredba). Nova uredba objekte razvršča glede na 

zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte ter določa 

Avtor: Upravna enota Vrhnika 

Rubrika, Oddaja: SKUPNE STVARI Žanr: OGLAS Naklada: 12.500,00 

Gesla: PROSTORSKO NAČRTOVANJE 

2

30.6.2013 Naš časopis Stran/Termin: 36 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Na občinski proslavi navdušili "Prifarci" 

Praznik Občine Log - Dragomer, 30. maj 

Avtor: V. E. 

Rubrika, Oddaja: OBČINA LOG - DRAGOMER Žanr: POROČILO Naklada: 12.500,00 

Gesla: 

OPPN, OPN 

4.7.2013 Svetovalec varčujem z energijo Stran/Termin: 30 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Hrvaška pričela graditi na energetski učinkovitosti stavb 

DOGODKI V začetku junija je v organizaciji podjetja Lunosv Zagrebu potekal 1. Kongres 

energetsko učinkovitih rešitev. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: DOGODKI Žanr: POROČILO Naklada: 30.000,00 

Gesla: 

ARHITEKT, VLADO KRAJCAR 

4.7.2013 VARČNA HIŠA ... lesena & Stran/Termin: 55 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Sodobni vidiki načrtovanja lesenih energijsko učinkovitih javnih stavb 

V prispevku so predstavljeni rezultati študijskih delavnic s področja načrtovanja lesenih 

energijsko učinkovitih javnih stavb, ki smo jih v letu 2011 in 2012 izvajali kot interdisciplinarne 

projekte Katedre za arhitekturo in Katedre za gradbene konstrukcije Univerze v Mariboru 

Avtor: Vesna Žegarac Leskovar, Miroslav Premrov 




Naslov: 

Vsebina: 

Energetska sanacija stavb v Sloveniji in na Hrvaškem 

Center energetskih rešitev (CER) ponuja rešitve na ključ s ciljem varčnega in zdravega 

bivanja. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 6.000,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR 


Naslov: 

Vsebina: 

Trajnostni EKO koncept gradnje in bivanja 

Sodobni kupci dajejo prednost ekološki gradnji z lesom, saj je racionalna, ekonomična in 

zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja. Največji in najstarejši proizvajalec lesenih montažnih hiš 

v Sloveniji, podjetje Marles hiše Maribor, d. o. o. (krajše Marles), odgovarja na trende s 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 


Naslov: 

Vsebina: 

Odprto in svetlo - življenjski slog lastnikov 

Hiša dvojček s sodobno arhitekturno zasnovo pritegne pogled vsakogar, ki se zapelje v ulico 

strnjenega naselja v prijetnem predmestju Ljubljane. 

Avtor: 


Gesla: 


3


Naslov: 

Vsebina: 

KONFERENCA LES V ARHITEKTURI 

V sredo, 5. junija 2013, je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v Plečnikovi predavalnici 

potekala konferenca Les v arhitekturi. Konferenco je organizirala Zbornica za arhitekturo in 

prostor Slovenije kot izobraževanje za arhitekte, študente arhitekture in investitorje. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: PODJETNIŠKE INFORMACIJE Žanr: VEST Naklada: 6.000,00 

Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Les je genialen! 

Višnja Jurnjak je projektni vodja za internacionalne projekte v ProHolz Štajerska in projektni 

vodja za projekte v JV Evropi v ProHolz Avstrija. 

Avtor: Liljana Vogrinec 




Naslov: 

Vsebina: 

Sledila bova sanjam 

Princip lesene montažne gradnje je sestavljen iz poglobljenega vnaprejšnjega razmisleka ter 

hitre, čiste in natančne izvedbe. Ti principi so se uresničili tudi v primeru enodružinske hiše 

Vita Nova v Litiji, zgrajene v skeletnem sistemu. Poleg tega hišo odlikuje energetska 

Avtor: 


Gesla: 

PGD, ARHITEKT, ARHITEKTURA 

4.7.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Cankarjev dom poletni čas izkoristil za prenovo 

Cankarjev dom.Arhiv STA 

Ljubljana, 4. julija (STA) - V Cankarjevem domu (CD) bodo to poletje izkoristili za prenovo in 

tehnične posodobitve stavbe. Med drugim bodo prenovili sedeže v Gallusovi in Linhartovi 

Avtor: jvo/av 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 


4

SLOVENIJA 

4.7.2013 VTV Velenje 

Stran/Termin: 09:00:00 

Naslov: 

Avtor: 

Mestna občina Velenje pristopila k pripravi občinskega prostorskega načrta 

/ 

Rubrika/Oddaja: REGIONALNE NOVICE 09:00 Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:00:31 Naklada: 

Gesla: 

OPN 

URŠKA KLJAJIČ: Mestna občina Velenje je pristopila k pripravi občinskega prostorskega 

načrta Mestne občine Velenje. V prvi fazi priprave bodo obravnavane vloge občanov za 

spremembo namenske rabe zemljišč, na primer iz kmetijskih ali gozdnih v stavbna 

zemljišča, iz gozdnih ali stavbnih v kmetijska zemljišča. Občanke in občani lahko vloge za 

spremembo namenske rabe zemljišč na naslov Mestne občine Velenje oddajo do vključno 

petka, 23. avgusta letos. 

5

SLOVENIJA 

4.7.2013 Radio 1 

Stran/Termin: 15:30:00 

Naslov: 

Avtor: 

Civilna pobuda zbrala skoraj 500 podpisov 

/ 

Rubrika/Oddaja: LOKALNE NOVICE 15:30 Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:01:06 Naklada: 

Gesla: 

DPN 

JELICA KORŠIČ: Civilna pobuda za severno obvoznico v Brežicah je zbrala skoraj 500 

podpisov. Ti potrjujejo nestrinjanje krajanov Šentlenarta s predlogom trase nove ceste, ki 

naj bi razdelila kraj in mesto, pretočnosti prometa pa ne bi izboljšala. Kot je povedal Boris 

Papac, predlagajo, da cesta pri Petrolovih skladiščih zunajnivojsko preči železnico, gre po 

severni strani ob železnici do Bukovška, kjer se na krožišču priključi vzhodni obvoznici. 

BORIS PAPAC (Civilna pobuda za severno obvoznico v Brežicah): S tem seka Brezine, 

Šentlenart ostane nedeljen, hkrati pa industrijska cona IPC Brezina dobi povezavo direktno 

na Krško na zahod in tudi na vzhod na avtocesto. 

JELICA KORŠIČ: Vodja oddelka za prostor na brežiški občini Urška Klenovšek je mnenja, 

da je potrebno pobudo proučiti. 

URŠKA KLENOVŠEK (vodja oddelka za prostor na Občini Brežice): To je naloga države, ki 

je pripravljavec tega državnega prostorskega načrta, ter v primeru utemeljenosti, v primeru 

zagotavljanja navezave vseh prebivalcev, ki živijo na tem območju, povezavo poslovnih 

subjektov, ki delujejo na tem prostoru, vsekakor podpiramo to idejo. 

JELICA KORŠIČ: Pobudo bodo v ponedeljek predstavili tudi občinskim svetnikom. 

6

SLOVENIJA 

5.7.2013 Delo 

Stran/Termin: 10 

Naslov: 

Avtor: 

V Željnah in na Gričku nočejo postati prestolnica Romov 

Simona Fajfar 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 314,68 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

OPN 

V Željnah in na Gričku 

nočejo postati prestolnica Romov 

Sestanek s kočevskim županom Občina ne namerava 

širiti romskega naselja, prebivalci nezaupljivi 

Kočevje - »Nič nimamo proti 

Romom, ki živijo tu. Ne želimo 

pa, da se priseljujejo novi, 

ker so z njimi težave. Ne želimo 

postati slovenska prestolnica 

Romov, so na javni tribuni povedali 

prebivalci Željn in Grička. 

Simona Fajfar 

Razlog za srečanje, na katerem se je 

zbralo več kot 80 ljudi, so bile govorice, 

da namerava občina Kočevje 

na robu Željn in na Gričku urediti 

parcele za novo romsko naselje. 

»To so dezinformacije. Leta 2011 

smo se dogovorili, da se romsko naselje 

ne bo širilo, je dejal kočevski 

župan Vladimir Prebilič. je pa res, 

je dejal Prebilič, da so v novih ob 

činskih prostorskih načrtih (OPN), 

ki so še v pripravi, opredeljene 

nove zazidalne parcele na Gričku 

in v Željnah, ki so bile po prvotnih 

načrtih namenjene Romom. Če 

bi občina iz OPN, ki je v postopku 

sprejemanja, te parcele izločila, bi 

se postopek sprejemanja zavlekel 

za več let. Tako pa bodo septembra, 

ko bo OPN predvidoma razgrnjen, 

krajani KS Šalka vas dali pripombe 

in na tak način preprečili širjenje 

romskega naselja. Na občini so 

sicer prepričani, da je rešitev za 

nelegalna romska naselja na Kočevskem 

najbolj problematični sta 

v Mestnem Logu in na Trati razselitev 

Romov po Kočevski. 

»Prebivalci Slovenije nismo enaki 

pred zakonom, opozarjajo prebivalci 

Željn in Grička. Tožilec bi 

moral postopke za tiste, ki ukrade¬ 

jo manj vredne stvari, obravnavati 

enakopravno, ne pa, daje meja 400 

evrov, ker so sicer stroški postopka 

višji. Podobno velja za inšpekcijske 

službe in prijavo stalnega bivališča. 

Obenem so krajani Željn opozorili, 

da bi morala biti lastnika zemljišč, 

to sta Sklad kmetijskih zemljišč in 

gozdov in občina, bolj odgovorna 

lastnika. Krajani pa so podprli tudi 

zamisel, da naj Romi, ki živijo v 

Željnah, dobijo možnost odkupa 

ali dolgoročnega najema parcel, 

na katerih so si uredili bivališča. 

To bodo na občini uredili jeseni z 

razpisom. 

500 PREBIVALCEV, 17 KAZNIVIH DEJAN 

V prvi polovici letošnjega leta je bilo v Željnah, vasi, kjer živi okoli 500 

prebivalcev, 17 kaznivih dejanj, od tega 13 tatvin: v sedmih primerih je 

šlo za krajo drv, v treh za odtujitev akumulatorjev, trikrat pa goriva. V 

ostalih primerih je trikrat prišlo do poškodovanja tuje lastnine in enkrat 

za pretep med Romi. 

7

SLOVENIJA 

5.7.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 


Boris Šuligoj 


POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ, OPPN, OPN 


Prostorsk načrt Lucija Center Civilna iniciativa: Želimo si obmorsko mesto 

Lucija - Na lucijskem obzorju 

je nov referendum. Združujejo 

se nasprotniki prostorskega 

načrta Lucija Center, ki ga 

predlaga Marina Portorož, in 

ima podporo piranskega župana 

Petra Bossmana ter občinskega 

sveta. »Mi si želimo, da 

bi Lucija postala mesto. In to 

obmorsko mesto, pravi Marko 

Zorman, predstavnik Civilne 

iniciative (Cl) 

za obmorsko 

mesto Lucija. 

boris šuligoj 

Nova CI je odgovor na prizadevanja 

Marine Portorož za sprejetje 

občinskega podrobnega prostorskega 

načrta OPPN Lucija Center. 

Osnutek je na majski seji piranskega 

občinskega sveta dobil večinsko 

podporo, prihodnji teden pa bodo 

svetniki odločali že o komunalnem 

opremljanju stavbnih zemljišč. 

Stalo bi nekaj več kot štiri milijone 

evrov, Marino Portorož pa bi oprostili 

plačila 36 milijona evrov za 

1, 

že obstoječo opremo, ker bi investi¬ 

rala v gradnjo novega zdravstvenega 

doma in knjižnice. 

Vse nametano in neurejeno 

Predstavniki CI svetnike in župana 

pozivajo, naj ustavijo sprejemanje 

OPPN in naj raje pospešijo izdelavo 

občinskega prostorskega načrta 

»Menimo, da (OPN). stanovanja 

(predvidenih je 138) ne bodo prispevala 

k razvoju Lucije, temveč 

jo bodo spremenila v podeželsko 

jazbino in ne v mesto z vsemi administrativnimi, 

socialnimi, 

poslovnimi, 

komercialnimi in drugimi 

mestnimi funkcijami, je dejal 

Marko Zorman. Opozoril je, da so 

urbanisti že zdavnaj predvideli, da 

mora središče ohraniti centralne 

funkcije. »Srednjeročno bi morali 

misliti na to, da bi iz marine umaknili 

ladjedelsko dejavnost in ob 

marini zgradili na morje orientirano 

središče mesta. Če bi hoteli uresničiti 

to zgodovinsko priložnost, 

bi morali izpeljati mednarodni arhitekturni 

da bi dobili sodobno 

natečaj, 

mesto, ki bo prijetno za bivanje. 

Zdaj je vse preveč nametano in 

neurejeno. V ospredju ne smejo biti 

zasebni interesi, pravi Zorman. Iz¬ 

računali so, da bi predlagani OPPN 

podaril Marini Portorož sedem 

hektarjev površin, vrednih vsaj 13 

milijonov evrov. Marina sicer nima 

dovolj sredstev, da bi izpeljala načrte, 

temveč to počne zato, da bi lažje 

unovčila svoje nepremičnine s prodajo 

tujcem, menijo člani CI. 

Mestu jemljejo 

zgodovinsko priložnost 

Če župan in svetniki pozivom CI 

ne bodo prisluhnili, se lahko zgodi 

marsikaj. Tudi referendum. Večina 

članov civilne iniciative, pod katero 

se je podpisalo 14 znanih in 

uglednih občanov, je sodelovala že 

pri prejšnjih dveh referendumih, s 

katerima so dosegli svoje proti predlogoma 

župana Tomaža Gantarja 

in Petra Bossmana. »Mi si referenduma 

ne želimo. Hočemo dogovor. 

Referendum je zadnji izhod, pravi 

Zorman. 

V CI trdijo, da ponujena rešitev 

ne odpravlja starih urbanističnih 

napak, temveč jih poglablja: mesto 

je odrezano od morja, je vse bolj 

spalno naselje, ki se mu jemlje zgodovinska 

priložnost, da bi postalo 

sredozemsko. »Nedopustno je, da v 

občini sprejemajo daljnosežne odločitve 

brez OPN, ki ga zakon predvideva 

že od leta 2007, uporabljajo 

pa prostorske načrte, ki temeljijo 

na preživeli zakonodaji iz 1984. Tak 

pristop prispeva k prostorskim in 

nepremičninskim špekulacijam in 

k uničevanju dragocenega prostora, 

so zapisali v CI. 

JEZA ZARADI UREJANJA KROŽlŠČ 

S krožišči, ki jih te dni urejajo v središču Lucije, je večina zadovoljna, 

posamezniki pa se pritožujejo, da so jim odvzeli parkirišča za dostavo 

predmetov na čolne v kanalu Fazan. Slavica Tucakov s piranske občine 

pravi, da so odvzeli štiri parkirna mesta in da je v bližini dovolj drugih 

parkirišč, s katerih si lahko Lucijani na čolne prenesejo težje predmete. 

8

SLOVENIJA 

5.7.2013 Dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 


Ernest Sečen 


POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Vrbinska cesta 


Ernest Sečen 

Krajani Šentlenarta predlagajo 

traso, ki bi potekala po severni 

strani in ne po načrtovani južni 

strani železniške proge. 

in 

Brežice. Pripadniki civilne iniciative 

iz brežiškega primestnega naselja 

Šentlenart so v dobrih desetih dneh 

zbrali blizu 500 podpisov k peticiji, s 

katero želijo snovalce nove cestne 

povezave med Krškim in Brežicami 

odvrniti od namere, da bi sever Brežic 

presekali na dvoje. 

Svoj predlog drugačne rešitve, po 

katerem bi sporni del medmestne 

povezave potekal po severni strani 

ne po načrtovani južni strani železniške 

proge, so včeraj skupaj z 

zbranimi podpisi izročili direktorici 

brežiške občinske uprave Ireni Rudman. 

V civilni pobudi pričakujejo, 

da se bodo v podporo njihovemu 

predlogu na ponedeljkovi seji izrekli 

tudi občinski svetniki. »Bistvo je v 

tem, da si želimo Brežice ohraniti v 

enem kosu in se s prestavitvijo nove 

ceste proti severu izogniti dodatnim 

prometnim zamaškom v naselju. 

Dodatna vrednost našega predloga 

se kaže tudi v tem, da bi v nastajajočo 

industrijskopodjetniško cono 

Brezina pripeljali primerno prometno 

povezavo, ki je zdaj nima. Predlagamo 

tudi rešitev problema naselja 

Gornji Lenart, ki bi bilo z odpravo 

tamkajšnjega nivojskega križanja s 

progo dejansko prepolovljeno, je 

poglavitne točke predloga opisal 

predstavnik civilne iniciative Boris 

Papac. 

Nedavnega sestanka z brežiškim 

županom Ivanom Molanom so se 

udeležili tudi predstavniki ministrstva 

za infrastrukturo in prostor ter 

opozorili na določene pomanjkljivosti 

predloga civilne iniciative. Med 

drugim so navrgli, da bi s predstavitvijo 

trase Brežice izgubile načrtovano 

zunajnivojsko križanje s progo 

pri trgovskemu središču Intermarket. 

V civilni iniciativi in lokalni 

skupnosti omenjeno opozorilo razu¬ 

mejo kot poskus izsiljevanja, da bi 

državni prostorski načrt ostal nespremenjen, 

saj za črtanje tega križanja 

ne vidijo utemeljenega razloga. 

Na negativno plat predlagane 

spremembe opozarjajo tudi tovarni 

TPV, kjer bi bili s tem še bolj odrezani 

od spodobnih prometnih povezav, 

kot so že. Predsednik krajevne skupnosti 

Šentlenart Stane Radanovič tu 

vidi rešitev v izgradnji kakih 400 

metrov dolge priključne ceste od tovarne 

do krožišča pri Tušu, ki bi ga 

industrijski obrat že v sedanjih razmerah 

nujno potreboval. 

Rok za oddajo predlogov in pripomb 

na razgrnjen državni prostorski 

načrt poteče 10. julija. x 

9

SLOVENIJA 

5.7.2013 Finance 


Naslov: 

Avtor: 

Pozor, Gursu morate prijaviti najemnike 

LANA DAKIĆ 

Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN OZADJA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Pozor, Gursu morate 

prijaviti najemnike 

Prvi rok za poročanje geodetski upravi (Gurs) 

B LANADAKIC 

lana. da kic@ finance, si 

NASVET 

Zjulijem je začela veljati 

nova zakonska ureditev, 

po kateri morajo lastniki 

nepremičnin poročati 

o kupoprodajnih in najemnih 

pravnih poslih. Kaj 

to pomeni za vašo nepremičnino 

Po novem so poleg Davčne 

uprave (Durs), ki mora poročati 

o kupoprodajnih poslih 

z nepremičninami, za katere 

je bil obračunan davek na promet 

z nepremičninami (DPN), 

zavezani k poročanju še prodajalci 

za kupoprodajne posle z 

nepremičninami, za katere je 

bil obračunan davek na dodano 

vrednost (DDV), in najemodajalci. 

Zbrali smo najpogostejša 

vprašanja z odgovori o novostih, 

ki jihje pripravil Gurs. 

0 Kaj je po novem treba poročati 

Gursu 

Poslati je treba podatke o sklenjenih 

nepremičninskih kupo-prodajnih 

in najemnih pravnih 

poslih. 

Najemni posli: oddaja stavb 

in delov stavb ali njihovih delov 

in sprememba najemnine 

ali trajanja najema. 

G Kdo mora poročati 

Durs mora Gursu poročati 

o kupoprodajnih poslih, 

za katere je prejel napoved 

za odmero DPN. Prodajalec, 

ki je zavezanec za DDV, mora 

poročati o poslih z nepremičninami, 

za katere je pri 

prodaji obračunal DDV. Lizingodajalec 

pa za posle z 

nepremičninami, za katere 

je pri sklenitvi pogodbe 

o lizingu obračunal DDV, 

in pri spremembi datuma 

izteka lizinga ali odpovedi 

pogodbe. 

O najemnih poslih mora poročati 

najemodajalec, upravljavec 

stavbe v lasti države in 

upravnik večstanovanjske ali 

poslovne stavbe za dele stavb 

v skupni lasti etažnih lastnikov. 

Q Kdaj je treba poročati Gursu 

Prvi rokje 15. 

avgust 2013 za tekoče 

posle, sklenjene po juliju 

1. 

2013. Sicer je za posle, ki so 

sklenjeni med mesecem, treba 

Gursu poročati najpozneje 

do 15. v naslednjem mesecu. 

Torej, če septembra prodate 

ali oddate v najem nepremičnino, 

morate to Gursu sporočiti 

oktobra. 

do 15. 

(3 

Kaj pa za pogodbe, sklenjene 

pred julijem 1. 2013 

Za najemne in lizinške pogodbe, 

ki so 1. 

julija 2013 še trajale, 

je rok za prijavo Gursu 15. december. 

G Kako sporočim podatke 

Pravne osebe in espeji: poročanje 

je možno samo prek 

je 15. avgust 

spletne aplikacije za poročanje 

(ETN), ki bo dostopnaod danes 

na spletnih straneh Gursa 

(https://prostors. gov. si/ETN). 

Za dostop in uporabo seje treba 

registrirati s kvalificiranim digitalnim 

potrdilom (SICENC A, 

HALCOM CA, POŠTA®CA 

Fizične osebe: morajo poročati 

le o oddajanju stavb, delov 

stavb in njihovih delov ter 

o morebitnih spremembah 

najemnine ali trajanja najema. 

Poročanje je možno prek 

aplikacije ETN, lahko pa naložite 

ali natisnete obrazec in ga 

pošljete po elektronski ali navadni 

pošti na Gurs (http ://bit. 

ly/125fQIo) oziroma obrazec 

dobite na Gursu. 

0 Kakšne so kazni, če tega 

ne storim 

Če posameznik v predpisanem 

roku Gursu ne sporoči podat¬ 

Kupoprodajni posli: prodaja 

stavb, delov stavb in parcel, 

dajanje stavb, delov stavb 

in parcel v finančni najem 

(lizing) 

in sprememba izteka ali 

predčasna prekinitev lizinga; 

ustanovitev ali prenos stavbne 

pravice. 

10

SLOVENIJA 

5.7.2013 Finance Stran/Termin: 8 

kov, mu grozi globa od 200 do 

1. 200 evrov. Za pravne osebe 

ali espeje je globa od tisoč do 

10 tisoč evrov. 

G Ali lahko sosed vidi, po 

kakšni ceni oddajam stanovanje 

Da. Sicer podatki o lastnikih 

nepremičnin še vedno ostajajo 

zaupni, vendar bo lahko 

vsak pogledal za določeno stavbo 

ali stanovanje, po kakšni ceni 

ga lastnik oddaja oziroma ga 

je prodal. 

G Kateri obrazci so se še 

spremenili s 1. julijem 

Zaradi nove ureditve poročaSnja 

se je spremenil tudi obrala 

zec napovedi za odmero DPN. 

Dostopen je na spletni strani 

(littp://bit. ly/laG6bQP) in straneh 

Dursa. 

G Kako bo naporočanje o najemu 

vplival davekna nepremičnine 

zakona se oddano 

Po predlogu 

stanovanje obdavčuje po 

0, 15odstotni stopnji, prazno 

stanovanje pa po 

0, 45odstotni 

stopnji. Kot smo pred nedavnim 

izračunali na Financah, 

bi lastnik 60 kvadratnih 

metrov velikega stanovanja v 

Ljubljani, vrednega 135 tisoč 

evrov, ki ga legalno oddaja po 

400 evrov na mesec, plačal 

202, 50 evra davka na nepremičnine 

ter 1. 080 evrov davka 

od dohodka iz oddajanja, 

torej skupaj skoraj 300 evrov 

1. 

davščin. Če pa bi zatrjeval, da 

je stanovanje prazno, bi plačal 

607, 50 evra davka na nepremičnine, 

ne pa tudi davka od 

najemnine. 

11

SLOVENIJA 

5.7.2013 Finance Stran/Termin: 8 

12

SLOVENIJA 

4.7.2013 TEDNIK PANORAMA 


Naslov: 

Avtor: 

Jager čakal dve uri in -dočakal 

Bojan SINIČ 

Rubrika/Oddaja: OBČINSKI SVET Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN 

Na 20. redni seji so prejšnjo sredo zasedali poljčanski svetniki in svetnice 

Jager čakal dve uri in - dočakal 

Brez Milana Riegleija in Vincenca Zobca je potekala 

dvajseta redna seja, ki pa ji je od začetka kot predstavnik 

zainteresirane javnosti prisostvoval Marko Sadžak 

iz Maribora. Iz bistriške Komunale sta Blaž Gregorič 

in Jerneja Zorko prišli zagovarjati podražitve odvoza 

odpadkov in kanalizacije. Razpravi o občinskem podrobnem 

prostorskem načrtu za novi poslovnotrgovski 

center seje že drugič pridružil Franc Jager. Tokrat 

uspešno. 

13

SLOVENIJA 

4.7.2013 TEDNIK PANORAMA Stran/Termin: 6 

Ob sprejemanju zapisnika 

prejšnje seje so svetniki (Ganziti, 

J. Marzidovšek, Kodrič) 

imeli nekaj pripomb, ki jih 

bodo v čistopisu upoštevali. 

Zupan Stane Kovačič je za 

odlok o 

OPPN za poslovno-trgovski 

center Jager predlagal 

skrajšani postopek. Le 

Milan Kodrič s tem ni soglašal, 

ker je načeloma proti gradnji 

tega trgovskega centra. 

Prva polovica seje je bila 

v znamenju drugih obravnav 

šestih odlokov: o varstvu 

pred naravnimi in drugimi 

nesrečami na območju občine 

(12 za, proti Milan Kodrič), 

ustanovitvi javnega podjetja 

Komunala Slovenska Bistrica 

(enak rezultat glasovanja: 

Kodrič je nasprotoval preširokim 

dejavnostim v registraciji), 

predkupni pravici Občine 

Poljčane (brez razprave, sprejeto 

soglasno), pokopališkem 

redu na pokopališčih v občini 

Poljčanske 

iskrice 

Tomaž Kokot: »Ne bom 

saj 

Komunala 

podprl podražitve 

ni predlagala 

nobenih 

ukrepov za zniževanje 

stroškov in iskanje notranjih 

rezerv. 

Zupan Stane Kovačič: 

»Takšno razpravo lahko 

ocenimo kot ceneno nabiranje 

predvolilnih točk. 

Tomaž Kokot: »Ne bom 

si dovolil tako lahkotnih odločitev, 

češ, 

saj bodo občani 

plačali Kaj ste kot župan 

konkretno ukrenili da ne bi 

prišlo do podražitve« 

Zupan Stane Kovačič: 

»Lahko zamenjamo Komunalo 

izogniti. 

s 

Snago, podražitvam 

pa se 

ne bi mogli 

(bs) 

(12 za, Kodrič proti) in načinu 

opravljanja lokalne gospodarske 

javne službe pokopališke 

in pogrebne dejavnosti (sprejeto 

soglasno) ter spremembe 

odloka o ustanovitvi Vrtca 

Otona Zupančiča Slovenska 

Bistrica (proti spet Milan Kodrič: 

»Zaradi formalnih uskladitev 

je postopek sprejemanja 

v štirih občinah neracionalen 

in povsem nepotreben!«). 

Ze po 23 minutah so prišli 

do desete točke, poročevalcev 

iz Komunale o podražitvah 

cen komunalnih storitev in 

predstavnikov Jagra pa še ni 

bilo v Poljčanah (naročili so 

jih za pol ure kasneje). 

Zato so »preskočili« 

omenjeni 

točki in se lotili odprtja 

novih proračunskih postavk 

v občinskem proračunu in 

uskladili načrt razvojnih programov 

občine do leta 2016. 

Med drugim bodo zgradili 

igrišče za odbojko na mivki 

ob nogometnem stadionu NK 

Boč in sofinancirali panožni 

rokoborski center v Poljčanah. 

Ker tudi poročevalke iz 

OKP Rogaška še ni bilo na 

seji, so morali preskočiti 

še 

točko o odkupu njihovih 

poslovnih prostorov, zato je 

Robert Vrečko, 

vodja medobčinske 

in redarstva 

inšpekcije 

predčasno poročal o izvajanju 

občinskega programa 

varnosti. Ob tem se je župan 

odzval na anonimno pismo 

»ogorčenih občanov« zaradi 

zapleta ob nepravilno parkiranih 

vozilih na prireditvi ob 

občinskem prazniku in čistilni 

akciji na parkirišču ob cesti 

Na Boč. Zupan pojasnjuje, da 

je vse, napisano v anonimki, 

izmišljeno in žaljivo, v resnici 

pa je bila izrečena ena sama 

globa zaradi skrajno žaljivega 

odnosa do uradne osebe. Tokrat 

je Milan Kodrič celo pohvalil 

redarsko službo in ob¬ 

14

SLOVENIJA 


sodil brezobzirne voznike, 

ki 

ne upoštevajo nobenih pravil. 

Tudi Poljčane za 

Ena osrednjih točk je 

bila predlagana podražitev 

komunalnih storitev, odvažanja 

odpadkov in praznjenje 

greznic. Blaž Gregorič in 

Jerneja Zorko iz Komunale 

sta poljčanskim svetnikom in 

svetnicam podrobneje predstavila 

razloge povišanja cen. 

Rastlinski čistilni napravi sta 

v Krasni in Podboču, za zdaj 

Občina Poljčana v celoti subvencionira 

stroške 

odvoza 

teh odpadnih voda. Zupan 

Kovačič je podprl predlog 

Komunale in ga podkrepil 

s 

stališčem, da povišanje ni tako 

visoko v primerjavi z drugimi, 

ne tako potrebnimi stroški: 

»Imate veliko elementov, ki 

so v prid vašemu dvigu rok za 

povišanje cen!« S spremembo 

naj bi občane spodbudili 

k večjemu varčevanju 

s 

pitno 

vodo, kar bo osnova za obračun 

kanalščine. 

K razpravi sta se prijavila 

le svetnika Kidrič in Kodrič, 

brez prijave pa so 

se oglašali 

še drugi, predvsem najmlajši, 

Tomaž Kokot. Medtem 

ko je Janko Kidrič vprašal o 

praznjenju bioloških čistilnih 

naprav, je Milan Kodrič računal 

na sodelovanje Vincenca 

Zobca, ki pa je nepričakovano 

izostal s seje. Predlagal je 

dodatni razmislek in končni 

sprejem na naslednji seji. 

Tomaž Kokot je menil, da bi 

OKP Rogaška kot dobavitelj 

pitne vode nujno moral znižati 

okrog 30odstotno izgubo 

vode v omrežju. Prav temu je 

namenjen načrtovani kohezijski 

projekt za oskrbo s 

pitno 

vodo v občinah Poljčane in 

Makole. Za nedostopne greznice 

bodo način odvoza uredili 

z občinskim odlokom do 

konca leta. Proti dvigu cen je 

bil Tomaž Kokot, ki je od Ko¬ 

munale pričakoval varčevalne 

ukrepe in iskanje tržnih niš. 

Znova sta se besedno spopadala 

Kokot in župan Kovačič, 

razloge za podražitev pa je 

dodatno pojasnil direktor Komunale 

Blaž GregoričVečini 

se je mukotrpno potrjevanje 

zdelo povsem odveč, saj bi za 

to področje verjetno le morala 

poskrbeti država. 

Za Bistričani in Makolčani 

so podražitev komunalnih 

storitev potrdili tudi v Poljčanah, 

z enajstimi glasovi večine, 

proti sta bila Kodrič in Kokot. 

Po skrajšanem postopku 

so končno le potrdili odlok o 

občinskem podrobnem prostorskem 

načrtu za poslovno-trgovski 

center Jager v Poljčanah. 

Lastnik in direktor Franc 

Jagerje znova sodeloval na seji 

in dodatno argumentiral sprejetje 

odloka. Pričakuje še gradbeno 

dovoljenje za trgovski del 

objekta, razpravljal pa ni nihče. 

Predlog je podprlo dvanajst 

svetnikov, proti je bil le Milan 

Kodrič. Franc Jager je odprtje 

napovedal šele za konec avgusta. 

»Uspeli smo poslovnotrgovski 

center v Poljčanah pripraviti 

tako daleč, da ga bomo 

končno le odprli. Gradimo 

tudi v Braslovčah, pripravljamo 

se za podobno naložbo na 

Pragerskem, je rekel Franc 

Jager po sprejetju OPPN. »Vidimo 

se na odprtju konec avgusta!« 

Brez razprave so soglašali 

z najetjem kredita OKP Rogaška 

za financiranje nakupa 

njihovega poslovnega prostora 

v Rogaški Slatini. 

Pri vprašanjih in pobudah 

sta se Kodrič in Kokot 

hudovala nad direktorico občinske 

Karmen Furman 

uprave 

zaradi njenih podcenjevalnih 

odgovorov na njuna 

vprašanja. Zupanu so se odgovori 

zdeli povsem korek 

Nova vprašanja in pobude 

Tomaž Kokot: izbira opreme bodočega vrtca in namig, 

da naj bi izvajalci pritiskali na župana, ki je vse odločno 

zanikal (njegov odgovor: »Hvala za vprašanje! Izvajalci res 

poskušajo vse, pritiski 

so bili tudi zaradi izbire strehe. Brez 

skrbi, pri meni niso bili uspešni. Zanesljivo ne bomo kršili 

Na koordinacijah vrtčevega projekta sodeluje 

javnega naročila!«). 

Klavdija Majer. 

Vladimir Ganziti: stroški vzdrževanja občinskega 

stanovanja 

po izselitvi najemnika Kakšna so merila za pisni odgovor 

svetniškega vprašanja 

Ivan Lehner: ponovljena pobuda za vsaj dve ali tri svetilke 

javne razsvetljave na poti od Spodnjih Poljčan do 

pokopališča, 

zamujena priložnost za krožišče pri Jagru se lahko 

nadoknadi s krožiščem pri pošti, omejevanje sredstev za delovanje 

društev. 

Dragica Stih: napaka pri oznaki za Dom dr. Jožeta Potrča, 

sramotna okolica nekdanje kino dvorane (posebna 

komisija 

je prekinila z delom, ker ni sredstev za obnovo objekta 

ali morebitno rušitev in ker ni pravnih podlag za vlaganje), 

komentar Stihove: »Potem bo ta objekt stal vsaj 

še naslednjih 

sto let nepokošena trava v središču Poljčan (odgovor: 

opozorila inšpekcije ne zaležejo). 

Viktor Pušaver: pripomba ZSAM k delu Sveta za 

preventivo 

in vzgojo v cestnem prometu. 

Županje pojasnil še vrednosti investicij Na hribu (skupaj 

okrog 33 tisoč evrov) in zahodni del zidu pokopališča Poljčane 

(skupaj 26 tisoč evrov). Dodatno je odgovoril na očitke 

javnosti o investicijah za nogomet (Bojan Brodnjak občini 

očita mačehovski odnos do kluba) in opozoril na nekorektno 

širjenje govoric v občini. 

tni, toda Kokot je nadaljeval 

z očitki predvsem na račun 

podžupana, ki naj bi prejemal 

visoko nadomestilo 500 evrov. 

Trenutno je enajst zaposlenih 

na Občini Poljčane, 

vključno z županom (Nataša 

Dvoršak, Karmen Furman, 

Anita Gajšek, Renata Golob, 

Nada Hajnšek, Jelka Lovrenčič 

namesto Bojane Korez, 

Klavdija Majer, Katja Pepelnak, 

Jernej Rak in Renata 

Skrbiš), pokrivajo še delež 

za medobčinski inšpektorat, 

stroške javnih delavcev pa občina 

ne pokriva. V polemiki je 

župan javno zagotovil, da nobenega 

odgovora svetnikom 

nikomur ne narekuje. 

Za popestritev sta ob 

(nč) 

koncu poskrbela Ivan Lehner 

in Milan Kodrič. Zaradi 

večje objektivnosti je župan 

ponovno predlagal snemanje 

sej, o čemer bodo glasovali 

naslednjič. Predstavniki Arsa 

so prav danes, 4. 

julija, na obisku 

v Poljčanah. V dodatnih 

pogajanjih je izvajalec del za 

kohezijski projekt vodooskrbe 

pristal na 11 -odstotni popust. 

Podrobnosti je pojasnil župan 

Kovačič, ki zagovarja sodelovanje 

v projektu kljub napovedani 

podražitvi, saj je ponudbo 

oddal en sam ponudnik. 

Zanimiva in razgibana 

seja v Poljčanah se je končala 

po dobrih treh urah in pol. 

Tekst in foto: 

Bojan SINIČ 

15

SLOVENIJA 


Franc Jager (v 

sredini) še drugič na občinskem svetu v Poljčanah 

16

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Zahodna obvoznica in skupščina 

(ur) 

Rubrika/Oddaja: / Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN 

Impol prihodnji teden dvakrat v središču pozornosti 

Zahodna obvoznica 

in skupščina 

Dobra novica: župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagarje naslednjo, 18. 

sejo za 8. 

ponedeljek, julija, izjemoma sklical v sejni sobi družbe Impol. Razlog: 

obravnava odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodno obvoznico, 

kije za Impol posebnega pomena. 

Impol bo v središču pozornosti spet v 12. 

petek, julija, ko se bodo sestali delničarji družbe Impol 

2000, d. d. 

Sprejeli bodo sklep o izplačilu dividend v višini 0, 31 evra bruto na delnico. 

redno 

(ur) 

17

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Odgovor Vaškemu svedru 

Franc FIDERŠEK 


PISMO 


Gesla: 

OPN 

PREJELI SMO 

Odgovor Vaškemu svedru 

(Še nekaj paberkov s praznovanja, Panorama, 6. 

junija 2013) 

Z majhno zamudo odgovarjam 

na 369. izsvedranko, ki 

se je med ostalim nanašala tudi 

na neudeležbo podžupana na 

roma gradenj, 

področju investicij ozi¬ (prihranek 20. 000 evrov). Tega, 

saj 

imam glede 

tega nekaj malega strokovnega 

znanja in izkušenj. 

Da je na mojem zelniku, 

kakor ste se že nekoč izrazili, 

zraslo kar nekaj dobrih rešitev, 

s katerimi je bil proračun veliko 

znosnejši in smo s temi prihranki 

na finančnem področju 

lahko zgradili še nekaj več, kot 

bi sicer, 

pač 

moram povedati, 

saj je več kot očitno, da se me 

poskuša diskreditirati in vplivati 

na javno mnenje. Navedel 

bom samo nekaj projektov, kjer 

sem deloval in predlagal rešitve 

ter je občina tudi nekaj malega 

»profi tirala«. 

Za sanacijo in preureditev 

osnovne šole je bil izdelan 

odbiti dohodnini 

idejni projekt že pred 

nastopom 

kar mandata zdajšnjega župana. 

na občini in Težave je bila v tem, da je 

bila predinvesticijska vrednost 

precej velika, občina pa tega 

denarja ni imela. Po preučitvi 

projekta sem alternativno 

predlagal 

strokovno rešitev, kjer 

strani župana. je bilo prav tako zadovoljeno 

da je višina nadomestila 

energetski obnovi in funkcionalnosti 

s 

objekta, to razliko, da 

smo šolo dogradili in sanirali 

s 

saj sem po dogovoru in 

precej manjšimi sredstvi. Ob 

izgradnji TUŠ centra smo na 

mojo 

zavrnitev 

pobudo pripravili 

stroki sodeloval soglasja k gradnji objekta 

ter smo kot pogoj postavili 

izgradnjo 

v teh sedmih letih 

pločnika z javno razsvetljavo 

proti Gmajni ter na 

pogajanjih, ki so sledila, tudi 

funkcija je politična uspeli (vrednost objekta okrog 

in ne strokovna. Če bi 100. 000 evrov). Predlagal in 

pripravil sem ugovor na odločbo 

Ministrstva za okolje in 

prostor, na njihovo zahtevo, češ 

da moramo izdelati poročilo 

o okolju pri postopku sprejema 

kot podžupan Občinskega prostorskega 

na strokovnem načrta. Ugovor so upoštevali 

slavnostni akademiji in na podžupansko 

nadomestilo. Pravilna 

je vaša ugotovitev, da se nisem 

udeležil občinske slovesnosti in 

to prvič 

v sedmih letih, odkar 

sem na podžupanski funkciji. Iz 

kakšnih razlogov se nisem udeležil, 

zagotovo ve župan. 

Glede podžupanskega 

nadomestila 

pa lahko povem, 

da 

vaša navedba ne drži, nadomestilo 

saj 

ne znaša 150 odstotkov 

vaše pokojnine, ker morate od 

nadomestila, ki ga prejemam 

kot podžupan, odšteti še tisto, 

kar je cesarjevega (nadomestilo 

znaša 622 evrov, po 

ostane 510 evrov), 

je mogoče preveriti 

DURS. Višino nadomestila za 

podžupansko funkcijo določa 

zakon in o njej odloči župan. 

Samo delo podžupana pa je 

predvsem odvisno od pooblastil, 

ki jih ima s 

Strinjam se, 

pri skromnih pokojninah 

lep znesek, vendar glede 

višine nadomestila nimam slabe 

vesti, 

ustnem pooblastilu župana kot 

gradbinec po 

pri večini gradbenih projektov v 

občini, ki jih 

ni bilo malo. 

Tako županska kot podžupanska 

funkcija 

samo zaradi politične funkcije 

prejemal nadomestilo, bi se mu 

prav gotovo odpovedal, saj do 

njega za samo udeležbo na raznih 

prireditvah ne bi bil upravičen. 

Tako pa 

sodelujem predvsem 

da že vseskozi sodelujem pri 

medobčinskem čiščenja 

projektu 

odpadnih vod in vodooskrbe, 

pač ni videti na raznih 

družabnih prireditvah. Tudi 

delo na popisih del asfaltiranju 

pri 

cest v prvem letu mandata, 

kakor delo na občinskem 

prostorskem načrtu ter mostu 

v Cadramu, nekaterih plazovih 

in še bi lahko našteval. Sodeloval 

sem pri gradnji kulturnega 

doma in graščine ter na začetku 

pri gradnji vrtca. 

Kot predsednik komisije 

za izgradnjo kotlovnice na 

biomaso oziroma daljinskega 

ogrevanja smo s 

skupaj komisijo 

zadevo pripeljali do konca 

in bo v kratkem župan podpisal 

koncesijsko pogodbo z izvajalcem. 

Deloval sem še kar na nekaj 

projektih, ki čakajo v bližnji 

prihodnosti na realizacijo (pokopališče 

Cadram, širitev vežice, 

pločnik proti Malahorni, 

širitev koče na Pesku, športni 

park pri osnovni šoli idr. 

S tem si ne želim pripisovati 

nikakršnih zaslug, saj sem 

bil le del ekipe pri teh projektih, 

je pa treba javnosti sporočiti, saj 

nekateri širijo zlonamerne govorice 

o podžupanovem delu. 

Dokler bom podžupan, 

bom funkcijo opravljal po svoji 

vesti in v skladu z županovim 

pooblastilom, predvsem pa 

ne bom klonil pred pritiski in 

diskreditacijami posameznikov 

za dosego njihovih osebni interesov, 

ki so v škodo javnega 

interesa. 

Želim vam še v naprej veliko 

dobrih izsvedrank! 

Lepo pozdravljeni. 

Franc FIDERŠEK, 

dipl. inž. gradb. 

podžupan Občine 

Oplotnica 

18

SLOVENIJA 

4.7.2013 Vestnik MS 


Naslov: 

Avtor: 


Vida Toš 

Rubrika/Oddaja: LOKALIZIRANO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Doživljajski turizem v Veržeju 


Nove turistične ideje v Marianumu in centru Duo - Tudi osem bodočih slamokrovcev in poletna razstava orhidej 

Med veržejskim zavodom Marianum 

in tamkajšnjim centrom Duo rastejo 

zanimive arhitekturne stvaritve. Gre 

za dvokapne lesene bivake z nekoliko 

dvignjeno slamnato streho na eni 

strani, ki v sebi skrivajo kakih 20 kvadratnih 

metrov prostora. Dovolj le za 

štiri pograde. A to je za dobro in lahko 

noč čisto dovolj. 

Zemljanke zasnova 

doživljajskega turizma 

Direktor zavoda Marianum Janez 

Krnc: »To 

je preprosto praslovansko 

bivališče, ostanke zemljank izpred 

1350 let pa so našli tudi v Veržeju. Gre 

za bivališče, vkopano v zemljo, njegov 

zgornji, nadzemni del pa je pokrit z 

dvokapno streho, ki sega do tal. Nekoč 

so bile zemljanke narejene iz lesepomurjeE)! 

nih kolov, prepleta vejevja, slame ali 

trstike. Nekdaj so jih uporabljali ne 

le za bivanje, ampak tudi za shrambe, 

v Veržeju pa jih bodo ponujali tudi 

turistom. 

Ob kampu Trio so izdelali model zemljanke, 

kije namenjena spoznavanju 

slovanske kulture, pet zemljank pa so 

»opremili« za sodobnejše čase (mimogrede, 

v njih je sicer res prostora samo 

za štiri postelje, a imajo tudi brezžični 

internet) in jih bodo ponujali turistom. 

Teh pet sodobnih slovanskih zemljank 

sta oblikovali arhitektki Mima 

Suhadolc in Evita Lukež. Janez Krnc: 

»S tem želimo spodbujati mehki turizem 

na podeželju in okrepiti tukajšnjo 

turistično ponudbo tudi s tako imenovanim 

doživljajskim turizmom. 

Z zemljankami bodo namreč obogatili 

tudi lastno turistično ponudbo, 

saj v svojem kampu Trio ponujajo 

tako imenovani socialni turizem, 

ki naj bi omogočal doživetje počitnic 

tudi tistim, ki si jih mogoče ne more¬ 

jo privoščiti v turističnih krajih. Gre 

za šotore, v katerih počitnice preživljajo 

tako mladi kot otroci, pa tudi 

družine. 

Usposabljanje slamokrovcev 

Hkrati so zemljanke »prišle prav« 

še za nekaj - v okviru druge Rokodelske 

akademije zavoda Marianum, ki 

oživlja poklice domače umetnostne 

obrti, se na zemljankah pod vodstvom 

slamokrovca Antona Golnarja osem 

ljudi uči te starodavne spretnosti. 

Svojo turistično ponudbo je center 

Duo popestril še s poletno razstavo, ki 

bo na ogled do konca avgusta. Razstavljajo 

orhideje, prave in tudi na platnih. 

Na razstavi je 39 slik ljubiteljske 

slikarke Sonje Francelj, članice KD 

Trnje, in 25 orhidej iz podjetja Ocean 

Orhids. Postavljene so v unikatnih 

cvetličnih lončkih, ki so jih izdelali 

slovenski lončarji in keramiki. 

Vida Toš 

Možnost prebivanja v modernih zemljankah naj bi v pokrajino ob Muri pripeljala 

goste tudi iz tujine, fotografija vida toš 

19

SLOVENIJA 

4.7.2013 Vestnik MS 


Naslov: 

Avtor: 


J. V. 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

PGD 


Minister mag. Dejan Židan zagotavlja, da za izvedbo projekta ni več ovir Razpustili so koordinacijo za gradnjo vodovoda 

Bo uspešno končan 

tudi najbolj občutljiv in 

najbolj potreben projekt 

oskrbe s pitno vodo - 

sistem B na Goričkem 

Na petkovem srečanju glavnega koordinatorja 

za izvedbo pomurskega vodovoda 

mag. Dejana Židana s pomurskimi 

župani so bila dana zagotovila, 

da se bo gradnja začela v časovnem zaporedju 

od julija do konca avgusta. 

Za sistem A je že izdana odločba o izkoriščanju 

kohezijskih sredstev. Začeli 

so se postopki za uvedbo v dela z glavnimi 

11. 

izvajalci, julija pa bo podpisana 

pogodba z obema glavnima izvajalcema. 

Podobno je s sistemom C, 

kjer 

so pred podpisom pogodb o izvedbi, v 

sklepni fazi pa je tudi obravnava pritožbe 

na revizijski komisiji za javna naročila. 

Tudi za sistem C je predvideno, da 

bo izdana odločba do konca meseca in 

bodo podpisane pogodbe z izvajalci. 

Če sistema A in C nista naletela na 

večje težave, pa je bilo ves čas vprašanje, 

ali bo uspešno končan najbolj občutljiv 

in najbolj potreben projekt 

oskrbe 

s pitno vodo - sistem B na Goričkem. 

Tudi pri tem sistemu so zadeve formal 

no tako daleč, da lahko podpišejo pogodbe 

z izvajalci. Drži pa, da koordinatorji 

projekta morajo predložiti še nekaj 

dokumentacije. Med drugim projekt za 

izvedbo za en del enega sklopa in pravnomočno 

gradbeno dovoljenje za del 

projekta. Izdaja gradbenega dovoljenja 

ni vprašljiva, saj je pri dokumentaciji 

manjkalo soglasje o služnosti, ki pa je 

zdaj že izdano. Tako bo tudi za sistem 

B najpozneje v prvi polovici avgusta izdana 

odločba o izkoriščanju kohezijskih 

sredstev. Za občine udeleženke v 

projektu pa je pozitivno tudi to, da so v 

proračunu zagotovljena sredstva za povračilo 

stroškov, ki so jih imele občine 

in jih mora pokriti država. 

Obrisi evropske finančne perspektive 

20142020 so vse bolj jasni. Tako 

mag. Židan kot predstavnik ministrstva 

za gospodarski razvoj in tehnologijo 

sta opozorila na spremembo prioritet 

v naslednji finančni perspektivi 

in nekoliko nižja sredstva za okoljske 

programe, zato sta poudarila, da morajo 

občine po operativnem zagonu 

sistema 

B začeti pripravo druge faze projekta, 

ki ima približno enako finančno 

težo, kot jo ima prva faza. V prvi fazi je 

namreč izpadel del projektov iz različnih 

razlogov, ki pa jih bo treba vključiti 

in končati v naslednji fazi, če hočemo, 

da bodo res vsi Goričanci preskrbljeni 

s pitno vodo. S 

petkovim sestankom so 

razpustili t. i. koordinacijo za gradnjo 

vodovoda. 

J. V. 

Dejan Židan je dal 

jamstvo, da bodo 

dobili vsi sistemi 

pomurskega 

vodovoda odločbo 

za izkoriščanje 

kohezijskih 

sredstev, in 

predlagal 

razpustitev 

koordinacije 

za gradnjo 

vodovoda, saj 

naj bi bil projekt 

pod streho. 

fotografija 

nataša juhnov 

20

SLOVENIJA 

30.6.2013 Naš časopis 


Naslov: 

Avtor: 

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 

Upravna enota Vrhnika 

Rubrika/Oddaja: SKUPNE STVARI Žanr: 

OGLAS 


Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE 

Uredba o razvrščanju objektov 

glede na zahtevnost gradnje 

9. marca 2013 je začela veljati Uredba o razvrščanju objektov 

glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013, v nadaljevanju 

uredba). Nova uredba objekte razvršča glede na 

zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne 

in enostavne objekte ter določa vzdrževanje objektov. 

Zahteven objekt, kot to določa uredba, je objekt, v katerem se 

zadržuje več oseb, ali objekt, ki ima velike mere, ali objekt, 

za 

katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, 

ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno 

s posebnimi predpisi. Kateri objekti sodijo med zahteve objekte, 

je navedeno v prilogi ki 1, 

je sestavni del uredbe. Manj 

zahteven je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali 

enostavne objekte. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj 

zahteven objekt. Enostaven objekt pa je konstrukcijsko 

nezahteven 

objekt, 

za katerega ni potrebno posebno statično in 

gradbenotehnično preverjanje, ki ni namenjen prebivanju in 

ni objekt z 

vplivi na okolje. Enostaven objekt je tudi objekt, ki 

je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične 

zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan 

s tlemi in ni namenjen prebivanju. Vrste objektov, ki sodijo 

med nezahtevne in enostavne objekte, so navedene v prilogi 

2, ki je prav tako sestavni del uredbe (nova priloga 2 je bila 

sprejeta z novelo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 24/2013). 

V primerjavi s prejšnjo Uredbo o vrstah objektov glede na 

zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) nova uredba 

določa širši nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor 

pridobi gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku (torej 

brez izdelave projektne dokumentacije) in širši nabor enostavnih 

objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. 

Poudariti pa je vseeno treba, da čeprav se enostavni 

objekt lahko začne graditi brez gradbenega dovoljenja, šteje 

za enostavnega le s pogojem, da so pridobljena vsa predpisana 

soglasja, če gre za poseg v območja varovalnih pasov ali 

varovana območja. 

Od uveljavitve do konca marca 2013 je bila uredba dvakrat 

novelirana. Z zadnjo novelo, objavljeno v Uradnem listu RS, 

št. 26/2013, je bil črtan 8. člen, ki je urejal pogoje za umeščanje 

v prostor. Prostorsko načrtovanje na lokalni ravni je 

namreč 

v pristojnosti občin in občine imajo v okviru izvajanja 

te pristojnosti tudi odgovornost, da z ustreznimi akti občine 

določijo pogoje za umeščanje objektov v prostor. S spremembo 

uredbe se torej veljavni sistem prostorskega načrtovanja v 

ničemer ne spreminja, črtanje navedenega člena le pomeni, da 

se za umeščanje objektov v prostor uporabljajo izključno določbe 

veljavnih prostorskih aktov občin, z 

povezavi Uredbo, 

je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravilo pojasnila, 

v katerih so zbrana najpogostejša vprašanja in odgovori 

investitorjem in tudi povezave na predpise (www. mzip. gov. 

si/fileadmin/mzip. gov. si/pageuploads/KM_naslovnica/2013maja/pojasnila. 

doc). 

Upravna enota Vrhnika 

d' jj k(jj m vsoUikrnjit 

21

SLOVENIJA 

30.6.2013 Naš časopis 


Naslov: 

Avtor: 


V. E. 

Rubrika/Oddaja: OBČINA LOG - DRAGOMER Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN, OPN 

Praznik Občine Log 

- Dragomer, 30. 

maj 


Občina - Log Dragomer je v zadnjih štirih letih ob občinskem prazniku, 30. 

maju, pripravila štiri odlične prireditve, 

ki so občinstvo navdušile. Letošnjo slovesnost so tako kot prejšnja leta zaznamovali govor župana 

Mladena Sumine, podelitev priznanj in glasbeni program. 

Polno večnamensko dvorano so s svojo glasbo dvignili 

na noge Prifarski muzikanti. 

Praznik Občine Log Dragomer je tudi letos zaokrožila osrednja 

proslava, ki je bila prava paša za ušesa, oči pa tudi brbončice, ki 

so jih obiskovalci razvajali po koncu uradnega dela prireditve. 

Tako kot prejšnja leta je občane in povabljene goste pozdravil 

župan Mladen Sumina, ki se je v svojem nagovoru sprehodil 

po prehojeni enoletni poti, se spomnil investicij in dogodkov, ki 

so zaznamovali zadnje leto, tako na občinski kot državni ravni: 

ja, 

aktivnosti okrog OPN in drugih OPPN ter večje prireditve, ki 

jih je letos gostila občina. V svojem govoru je občanom predstavil 

tudi letošnje občinske načrte: "Lani smo prihranili skoraj 600 

tisoč evrov, ki jih bomo še kako potrebovali, ko bomo začeli uresničevati 

že pripravljene in načrtovane projekte. Letos bo asfaltiranih 

nekaj cestišč, sledila bo sanacija kurilnice v šoli in prehod 

na kurjenje s plinom, adaptirali bomo vrtec na Logu, nadaljevali 

vse aktivnosti za sprejem OPN ter vse že omenjene projekte, ki 

potekajo Kreditov zaenkrat nimamo. 

Občina Log 

- Dragomer je dobila prvega častnega občana 

Laskavi naziv častnega občana je prejel Matija Nik. Ta se je že 

od leta 1966 vključeval v različne akcije v okviru Krajevne skupnosti 

Log, sodeloval je ob ustanovitvi Občine Log Dragomer 

ter bil med drugim en mandat predsednik Društva upokojencev 

Log. Priznanji grb občine sta letos dobila Zvonimir Mencej in 

Osnovna šola Log Dragomer, poleg tega pa so podelili še tri 

priznanja občine in dve priznanji župana. 

Za pravi žur poskrbela temperamentna skupina, zvesta 

etno glasbi 

"Marsikaj, izrečeno pred letom, še vedno drži. Razmere se, zlasti 

če govorimo o razmerah na globalni ravni, ne nasprotno, 

spreminjajo, 

slabšajo se. Krizne razmere še kar trajajo. Posledice, ki 

temu sledijo, so znane. Če omenim samo en element: statistika 

kaže, da se tudi v našem lokalnem okolju povečuje stopnja 

nezaposlenosti; 

ta je v tem trenutku 9, 1odstotna in v vztrajnem 

porastu. To je skrb vzbujajoče. Kot je povedal, je med ljudmi 

veliko želja, pripomb in predlogov, kaj vse je treba postoriti, in 

predlogom, ki so rešljivi, tudi sledijo ter jih poskušajo uresničiti. 

"Naj omenim kanalizacijo. Nujna je. Pet let se intenzivno dela 

na projektu, projekti so pripravljeni, služnosti po dveh letih težav 

pridobljene, gradbena dovoljenja v pridobivanju, razpis je 

objavljen; še vedno upamo na kohezijska sredstva v perspektivi 

20072013, sicer pač eno leto pozneje oziroma v letu 2014. Toda 

velik problem predstavljajo tudi priključki, ker bodo za gospodinjstva 

pomenili strošek, in tudi strošek vzdrževanja bo neprimerno 

večji, kar pomeni, da bo cena kanalščine občutno višja, 

je pojasnil župan, ki je omenil še gradnjo plinovodnega omrežja, 

pripravo dokumentacije za visoko cono Lukovica, asfaltiranje 

Barjanske in Vrhovčeve ceste, posodabljanje hidrantnega omrež 

Ustvarjalci prireditve so glasbeni in zabavni del prireditve prepustili 

uspešni skupini iz Kostela, ki je v večnamenskem prostoru 

Osnovne šole Log Dragomer 

s 

svojo odlično glasbo in 

nastopom med občinstvom povzročila pravo evforijo. Prifarski 

muzikanti so skupina, ki je svojo glasbeno pot začela leta 1987 

in raznoliko 

pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjajo bogato slovensko ljudsko izročilo, v zadnjih letih pa se preizkušajo 

tudi v zimzelenih melodijah in pesmih dalmatinskih klap. Poseben 

zvok dajejo skupini tamburaški inštrumenti, violina, harmonika 

in druga tradicionalna glasbila. Odlikuje jih tudi štiriglasno 

petje, kakršno se je nekoč slišalo po naših vaseh. Glasbeni kritiki 

jih uvrščajo med najboljše etno skupine na Slovenskem in svoj 

sloves so upravičili tudi tokrat. Nasmejani, navdušeni obrazi, 

glasni aplavzi, vzkliki in želja, da bi glasba zvenela in zvenela 

Prifarci so igrali dobro uro in se večkrat vrnili na oder, občinstvo 

pa je izjemno uživalo; poslušalci so muzikante ob njihovi zadnji 

pesmi nagradili z glasnimi ovacijami, celotna dvorana pa je med 

pesmijo stala in jih spremljala s ploskanjem. Po prireditvi je bilo 

med obiskovalci slišati same pozitivne komentarje in odzive že 

so se veselili prihodnje proslave. 

Besedilo in fotografije: V. E. 

22

1. 

julijem, 

Kongresu 

leve) 

SLOVENIJA 

4.7.2013 Svetovalec varčujem z energijo 


Naslov: 

Hrvaška pričela graditi na energetski učinkovitosti stavb 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: DOGODKI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKT, VLADO KRAJCAR 

m DOGODKI 

V začetku junija je v organizaciji 

podjetja Lunosv 

1. 

Zagrebu potekal Kongres 

energetsko učinkovitih 

rešitev. 

Na Hrvaškem kmalu pričakujejo 

povečanje obsega vlaganj v energetske 

prenove, velika vzpodbuda za tovrstna 

vlaganja pa bodo gotovo sredstva EU. S 

ko je Hrvaška vstopila v EU, bo 

na voljo več evropskih sredstev, dostop pa 

bodo imela tudi slovenska podjetja. 

^■SanKovi 

tiStfiisurao 

Danes živimo v stavbah, 

ki so podobne 

akvarijem, zrakotesnost objektov je izredna, 

zračenje pa eden najpomembnejših 

ukrepov za kvalitetno bivanje, je povedal 

generalni direktor Lunosa; Nemčija, 

Andreas Lehman. Že 5. 

desetletje se ukvarjajo 

z učinkovitimi decentralizacijskimi 

sistemi prezračevanja brez prezračevalnih 

kanalov. Pri čemer razvijajo sisteme, ki so 

za delovanje optimalni pri porabi energije, 

komaj slišni in jih je možno povezati v 

nadzorni sistem. 

Rekuperatorski sistem Lunos 

Milan Kuster, direktor Lunos Slovenija: Do leta 2020 bomo 

morali vpeljati sistem nič energijskih stavb, decentralizirani 

sistemi brez izgradnje kanalov so idealna izbira tako za 

obstoječe zgradbe kot novogradnje. 

Podjetje Lunos prezračevalne sisteme 

razvija s proizvodnjo v Berlinu v Nemčiji in 

ima 60 zaposlenih. Z invoativnimi rešitvami 

na področju prezračevanja realizirajo 2, 2 

Andreas Lehmann, generalni direktor Lunos Nemčija 

mio EUR prometa letno. Novi prezračevalni 

sistemi Lunos so cenovno dosegljivi, z 

certificiranje stavb, imamo 

nizkimi stroški obratovanja, ter razpolago 150 energetskih 

drugimi za 

strokovnjakov, obetajo se nam energetske izkaznice stavb. 

Hrvaškem, možnost vgraditi učinkovite 

investicije kot Slovenija, eko 

je VARČUJEM Z ENERGIJO, 

prezračevalne sisteme, ki so cenovno dose¬ krediti so za gospodinjstva 

Jožica Ekart, 

dr. Andrej Fištravec, 

Revija Varčujem z energijo 

župan 

Mestne občine Maribor. 

Sloveniji, v primerjavi s 

bivanje ključnimi funkcijami vgrajeno 

zaščito za preprečevanje vlage in nečistoč 

zraka ter preprečevanje hrupa. 

Razvoj v Lunosu je stalnica, v letošnjem 

letu so uspešno lansirali novo skoraj nič 

energijsko prezračevalno napravo E2, z 

porabo energije največ 3 EUR letno. E2 

Podpisan dogovor o generalnem zastopstvu Lunosa na 

Hrvaškem. 

je najmanjša rekuperacijska enota, kar jih 

obstaja in omogoča rekuperacijo z izkoristkom 

nad 90%. Izpopolnjuje in presega 

zakonske zahteve energetske učinkovitosti. 

Vojko Volk, veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu: 

je mala ekonomija, če se bodo podjetja uspela 

Lunosovi prezračevalni sistemi zadoščajo 

povezati, racionalno razpolagati 

s sredstvi za promocijo 

kriterijem za izmenjavo zraka in energetske 

vračanje 

doseganje 

toplote, tako v nizko energijskih, kot v 

učinkov na področju rabe energije ne more izostati. 

pasivnih hišah. Poraba električne energije 

glede na količino izmenjanega zraka znaša 

od 1, 4 W, pri izmenjavi zraka 17m3/uro, 

Na 1. 

do 3, 3 W, pri izmenjavi zraka 38 energetskih rešitev v Zagrebu so sodelovali 

m3/uro. 

(2 

Bistveno je, da so že predavatelji: Andrej Pureber; RžiSnik in Pere d. 0. 0. 

sedaj pripravljeni na Vlado Krajcar, Biro Krajcar arhitekti d. 0. 0. Toni Lojen; 

direktive unije za 

d. 0. 0. Milenko Ziherl, direktor Eko 

gradnjo skoraj nič energijskih Lingston Milan Kuster; Lunos d. 0. 0. Marjana Šijanec 

Zavrl; ZRMK, Milenko Ziherl; direktor Eko sklada. 

sklada Slovenija: Hrvaška 

hiš, ki bodo do leta 2020 postale 

lahko z ustanovitvijo eko 

stvarnost. 

sklada iz prodane kvote 

gljivi, stroški obratovanja pa toliko nizki, da 

energentov enako učinkovito 

Sedaj imamo v Sloveniji, kot tudi na jih je smiselno vgraditi prav v vsak objekt. 

počrpa sredstva za eko 

ponudbo komercialnih bank, 

ugodnejši vsaj za 

2°/o. 

23

SLOVENIJA 

4.7.2013 VARČNA HIŠA ... lesena & montažna & eko 


Naslov: 

Avtor: 

Sodobni vidiki načrtovanja lesenih energijsko učinkovitih javnih stavb 

Vesna Žegarac Leskovar, Miroslav Premrov 


POROČILO 

Površina/Trajanje: 2.382,80 Naklada: 6.000,00 

Gesla: 


VH Arhitektura 

Sodobni vidiki načrtovanja 

lesenih energijsko učinkovitih 

javnih stavb 

Tekst: Dr. Vesna Žegarac Leskovar, dr. Miroslav Premrov Foto: UM FG 

V 

prispevku so predstavljeni rezultati študijskih delavnic 

s področja načrtovanja lesenih energijsko učinkovitih javnih 

stavb, ki smo jih v letu 2011 in 2012 izvajali kot interdisciplinarne 

projekte Katedre za arhitekturo in Katedre za gradbene konstrukcije 

Univerze v Mariboru Fakultete za gradbeništvo (UM 

FG). 

Bistvo prispevka je prikaz možnih integracij, sinergij skupnega 

simultanega 

dela študentov in pedagoških delavcev arhitekture in 

gradbeništva, direktne implementacije najnovejših raziskovalnih 

rezultatov v praksi ter ne nazadnje povezovanje dveh, v preteklosti 

precej zapostavljenih gradbenih materilalov lesa in stekla, ki postajata 

vse pomembnejša konstrukcijska materiala sodobne gradnje. 

Predstavljeni projekti so vezani na vrtce in večnamenske objekte za 

potrebe občinskih središč ter vsekakor predstavljajo zgleden primer 

sodelovanja akademske sfere in gospodarstva. 

Vizualizacija objekta 

24

SLOVENIJA 

4.7.2013 VARČNA HIŠA ... lesena & Stran/Termin: 55 

Okolju prijazna gradnja 

Gradnja z lesom ima velik razvojni potencial tako pri gradnji 

individualnih 

kakor tudi javnih objektov. Načrtovanje javnih stavb je po svoji 

vsebini izredno specifično, saj zahteva od projektantov kompleksno 

delo, ki mora poleg estetskih in funkcionalnih zahtev izpolniti še 

mnogo pomembnih pogojev, kot so varnost in stabilnost stavbe, 

uporaba zdravju neškodljivih materialov, ustrezno akustiko, varnost 

pred hrupom, vlago, požarom, toplotno zaščito in varčevanje z energijo. 

Poleg tega mora arhitekt razmišljati še o fleksibilnosti zasnove, 

saj lahko dobro zasnovana stavba omogoča tudi prilagodljivost, v 

kolikor v fazi uporabe prihaja do manjših sprememb namembnosti 

posameznih prostorov. Življenjska doba posameznih stavb je različna. 

Javne stavbe so načeloma načrtovane za daljšo življenjsko dobo, 

a si je potrebno postaviti tudi vprašanje, kaj se dogaja z gradbenimi 

materiali pred samo postavitvijo stavbe, oziroma kaj se dogaja 

s stavbo po prenehanju uporabnosti, torej kakšen vpliv imajo te 

stavbe dejansko na okolje. V današnjem času, ko se pri načrtovanju 

posveča posebna pozornost okolju prijazni gradnji, je seveda treba 

razmišljati »na daljši 

rok«. Ob upoštevanju načel trajnostnega načrtovanja 

je potrebno enakovredno obravnavati ekonomski, sociološki 

in okoljski vidik, torej vse osnovne vidike trajnosti in to predvsem 

skozi celoten življensjki cikel stavbe, kakor prikazuje Slika 1. 

V kolikor 

analiziramo celoten življenjski cikel stavb s poudarkom na rabi energije 

in posledično na okoljskem vplivu, se izkaže, da imajo najugodnejši 

potencial prav lesene stavbe. 

Nujna so specifična znanja o leseni gradnji 

Les kot naraven material, ki 

ga je v slovenskem prostoru v izobilju, 

danes predstavlja potencial za sodobno, tehnično dovršeno gradnjo, 

ki lahko nudi izjemno zanimive tehnološke rešitve. S sprejetjem 

Uredbe o zelenem javnem naročanju ki uvaja obvezno vgradnjo 

določenega deleža lesa in lesnih tvoriv v stavbe, ki so predmet 

javnega naročanja, je tudi v Sloveniji narejen pomemben korak k 

okolju prijazni gradnji. Dodatno je za izkoriščanje potenciala lesene 

Slika 1: 

Življenjski cikel lesene stavbe skozi faze pridobivanja materiala, transporta, proizvodnje polizdelkov in celotnih gradbenih elementov, postavitve stavbe, vzdrževanja 

in na koncu porušitve ter predelave gradbenih materialov. 

25

SLOVENIJA 


gradnje zelo pomembna pravilna integracija raziskovalnega dela 

ter seveda pravilno usmerjanje arhitekturne in gradbene stroke v 

projektiranje tovrstnih objektov, saj je načrtovanje lesenih stavb za 

projektante bistveno bolj zahtevno od načrtovanja masivnih stavb 

(betonskih, opečnih). Zato je potrebno pridobiti ustrezna specifična 

znanja o leseni gradnji. Na UM FC smo pri snovanju energijsko 

učinkovitih 

lesenih stavb kot pomemben dodatni segment vključili še 

steklo, ki z vidika potrebne energije za pripravo končnega produkta 

sicer še zdaleč ne velja za trajnostni material, vendar pa je možno s 

pravilno izbiro tipa, orientacije in velikosti zasteklitve na ovoju stavbe 

doseči bistveno manjše energijske potrebe po ogrevanju objekta. 

K tematiki lesene gradnje tako pristopamo zelo kompleksno, saj se 

zelo intenzivno ukvarjamo tako z raziskavami na področju arhitekturne 

zasnove energijsko učinkovitih stavb, kakor tudi stabilnosti 

takšnih lesenih konstrukcij s povečanim deležem stalnih zasteklitev, 

ki jih upoštevamo tudi kot nosilne elemente. Izsledke raziskav preko 

strokovnih seminarjev posredujemo širši javnosti, preko pedagoškega 

procesa pa študentom. V naslednji fazi pa vsa znanja direktno 

implementiramo na konkretnih projektih v obliki interdisciplinarnih 

študentskih delavnic, kjer združujemo študente arhitekture in gradbeništva. 

V prispevku so tako predstavljeni rezultati študijskih delavnic 

s 

področja lesenih energijsko učinkovitih javnih stavb, ki smo jih 

v letu 2011 in 2012 izvajali kot interdisciplinarne projekte Katedre za 

arhitekturo in Katedre za gradbene konstrukcije UM FG. V teh delavnicah 

smo v sodelovanju s podjetji Lumar IG, Velux in Menerga raziskovali 

možnosti načrtovanja lesenih energijsko učinkovitih javnih 

stavb na konkretnih primerih občin Destrnik in Podlehnik. 

Študijska delavnica »Energijsko 

lesene stavbe Destrnik 2011« 

učinkovite javne 

Projektna naloga je predstavljala izdelavo idejne zasnove vrtca in 

večnamenskega javnega objekta na konkretnem primeru občine 

Destrnik. Poleg Občine Destrnik, ki je bila kot pobudnica projektne 

žno lepljeno montažno konstrukcijo. Ustrezni postavitvi objekta in 

pravilni izbiri deleža steklenih površin smo posvetili še prav posebno 

pozornost, kakor je prikazano na Sliki 2 na primeru idejnih zasnov za 

vrtec in Sliki 3 na primeru večnamenskega objekta. 

a 

Slika 2: 

Primera maket idejnih zasnov vrtca: 

a) Vrtec Soviča; skupina: M. Kresnik, S. Moharič, A. Patekar, T. Potrč, 

A. Pintarič, M. Retužnik, 

b) Vrtec Gozd; skupina: T. Kosi, B. Lečnik, L. Žižek, N. Hrastnik, P. Rotovnik. 

b 

Na primeru večnamenskega objekta s Slike 3 želimo prikazati zaporedno 

obravnavo problema od prvih situacij urbanistične zasnove 

(Slika 4) do variantnih tipoloških arhitekturnih rešitev (Slika 5), ki so 

rezultirale v končni zasnovi in 3D vizualizaciji (uvodna slika članka). 

Pri tem je bilo potrebno upoštevati tudi zahtevnost lokacije. Vrtec 

smo locirali na ravnem terenu v bližini že obstoječega športnega igrišča, 

večnamenski objekt pa ob glavni cesti na strmini nad njim (Slika 

4), 

kar je seveda predstavljalo še dodatno konstrukcijsko težavo. 

Slika 3: Maketa idejne zasnove večnamenskega objekta: 

Večnamenski objekt Destrnik; skupina: L. Bačko, Borko, S. Lorber, D. 

J. Vogrinčič, 

M. Pukšič, M. Gungl. 

naloge glavni partner, so bili v projekt vključeni tudi partnerji iz 

gospodarstva. 

Tako je za strokovno pomoč s področja montažne lesene 

gradnje poskrbelo podjetje Lumar IG, d. o. o. Velux Slovenija, 

d. 0. 0. za področje osvetljenosti prostorov, za področje aktivnih tehničnih 

sistemov pa podjetje Menerga, 

d. 0. 0. Študentom 3. 

letnika 

programa Arhitektura smo pridružili še študente 3. 

letnika programa 

gradbeništvo, gospodarsko inženirstvo in študente 

1. letnika II. stopenjskega 

programa gradbeništvo, ki so skrbeli za statične izračune 

in dimenzioniranje objektov. Projekti so bili celostno obdelani, od 

arhitekturne zasnove, do izkaza energijskih potreb ter statične analize 

in dimenzioniranja. 

Študente smo v sklopu delavnice razdelili v delovne skupine, 

sestavljene 

iz študentov arhitekture, ki so poskrbeli za oblikovanje 

objekta, ter študentov gradbeništva, ki so na osnovi arhitekturnih 

zasnov izvedli dimenzioniranje letega. Pri tem je pomembno, da 

smo študente integrirali že pri začetnem delu, tako da so bodoči 

gradbeniki aktivno sodelovali s študenti arhitekture že pri začetni 

zasnovi objekta, izračunih energijskih potreb za ogrevanje in ohlajevanje 

objekta. Tudi izračune naravne osvetlitve notranjih prostorov 

so praviloma izvajali skupaj. Ob pedagoškem vodstvu mentorjev iz 

UM FG pa so delavnico spremljala tudi predavanja in strokovna podpora 

že omenjenih podjetij, ki so na vsebinskem delu zelo intenzivno 

sodelovala (Slika 

2). 

Slika 4: Načrt situacije večnamenskega objekta. 

Projektna naloga je vsebovala zasnovo objekta energetsko učinkovitega 

vrtca ter večnamenskega objekta z leseno okvirno ali tudi kri¬ 

26

SLOVENIJA 


Seveda smo si želeli z idejnimi rešitvami kar najbolj približati značilni 

stavbni tipologiji podeželskih naselij, vendar je bilo zaradi omenjene 

razgibanosti terena potrebno razmisliti o vertikalnem zlaganju 

volumnov, da se leti čim bolje prilagodijo terenu, vendar še vedno 

zadovoljivo ohranjajo arhitekturni izraz tradicionalne podeželske 

arhitekture. 

Tako se zgornji objekt konzolno nagiba čez spodnjega in 

ostaja v naravni regulaciji terena (Slika 5). 

lesenim okvirjem. Celotno horizontalno togost obložnih plošč smo 

upoštevali 

s t. i. metodo nadomestnih diagonal, ki smo jih uporabili 

le v stenskih elementih, ki niso imeli zasteklitev. Deleža zasteklitev 

torej nismo upoštevali kot prispevek k skupni horizontalni togosti 

stenskih elementov, kar pa je seveda izziv za v prihodnje. Za nosilne 

smo torej upoštevali le okvirne stenske elemente z 

enojnimi ali dvojnimi 

mavčnovlaknenimi ali OSB oblogami. 

Slika 5: 

Tipološke rešitve; stavbna tipologija, razgibana topologija, vertikalna 

prilagoditev. 

Slika 7: Prikaz modeliranja stavbe z metodo končnih elementov. 

Ker smo snovanju energijsko učinkovitih objektov, ki naj bi v našem 

primeru na željo investitorja zadostili kriterijem pasivnih objektov s 

čim višjim deležem naravne osvetlitve, posvetili še posebno pozornost, 

so študenti arhitekture in gradbeništva nato skupaj določili s 

pomočjo računalniškega programa Velux Daylight Visualizer količnik 

dnevne svetlobe (Slika 

6). 

Nadalje so s 

programom PHPP 2007 

določili vrednosti energijskih potreb za ogrevanje prostorov, ki so 

morale znašati pod 15 kWh/m2a. 

Študijska delavnica »Energijsko 

stavbe Podlehnik 2012« 

učinkovite lesene 

Slika 6: 

Grafični prikaz količnika dnevne svetlobe za posamezne prostore 

v objektu. 

Študijska delavnica »Energijsko učinkovite lesene stavbe Podlehnik 

2012« je narekovala načrtovanje energijsko učinkovitega dvoetažnega 

DAVUGH! 

FACIOR 

10. 0 

večnamenskega objekta za potrebe občine Podlehnik in trinadstropnega 

večstanovanjskega objekta. Delavnica, ki je v okviru 

izbirnega predmeta Lesene energijsko učinkovite stavbe vključevala 

študente 3. 

letnika arhitekture in gradbeništva, je bila zanimiva predvsem 

zaradi poudarka na tehnološkem pristopu, ki je skozi integracijo 

dveh precej različnih gradbenih materialov lesa in stekla, bil 

usmerjen v oblikovanje kar najbolj optimalne strukture z vidika energijske 

učinkovitosti objekta. Pri zasnovi objektov smo podobno kot 

v predhodni delavnici uporabili rezultate raziskovalnega dela glede 

optimalnega deleža vgrajene zasteklitve na primerih montažnih 

okvirnih stenskih elementov, tako z vidika energijskih potreb, kakor 

tudi osvetljenosti notranjih prostorov. 

Slika 8: Primer večnamenskega objekta za občino Podlehnik 

Večnamenski objekt Atrij; M. skupina: Lešnik, A. Stopar, A. Pavličič, Ž. Unuk. 

Izračune smo zaključili s statično in dinamično analizo vseh objektov, 

ki so jo izvedli študenti 1. letnika II. 

stopenjskega študijskega 

programa gradbeništvo (Slika Večino 

7). objektov je bilo potrebno 

zaradi zahtevnosti izračunati s 

pomočjo programskih paketov, ki 

so omogočali 3D modularno analizo objektov. Takšno modeliranje 

okvirnih stenskih elementov z obložnim materialom, ki zagotavlja 

horizontalno stabilnost stenskega elementa in s tem celotne konstrukcije, 

pa ni enostavno, saj je potrebno upoštevati tudi 

popustljivost 

veznih sredstev v priključni ravnini med obložno ploščo in 

27

SLOVENIJA 


Študenti so razvili 10 različnih projektov, od tega je 5 projektov predstavljalo 

zasnovo javne občinske stavbe. Delo združenih študentov 

arhitekture, gradbeništva in gospodarskega inženirstva je povezovalo 

zasnovo objekta v vseh segmentih od arhitekturne zasnove, 

energijskih izračunov za potrebe ogrevanja in ohlajevanja in statičnih 

izračunov objekta. Posebna pozornost je bila tudi v tej delavnici 

posvečena naravni osvetlitvi, kjer je strokovno pomoč v obliki 

predavanj in konzultacij za študente nudilo podjetje Velux Slovenija 

d. o. o. 

Objekti so bili zasnovani v leseni okvirni konstrukciji ali pa v 

križnolepljeni masivni izvedbi s 

povečanim deležem zasteklitev na 

južnih fasadah. 

Pomembno je izpostaviti, da gre pri obeh predstavljenih delavnicah 

za sintezo lesa in stekla, dveh precej različnih gradbenih materialov, 

ki pa jih s pravilno aplikacijo v gradbeno konstrukcijo lahko odlično 

izkoristimo in dobimo zelo transparentne objekte s privlačnim videzom 

in odličnim bivalnim ugodjem. 

Publikacije in razstave 

Projekti vseh študijskih delavnic so bili predstavljeni na številnih razstavah, 

zadnja med temi imenovana »Ure o leseni gradnji«, ki je bila 

namenjena predstavitvi projektov UM FC vezanih na les je potekala 

v februarju 2013 v prostorih Gospodarske zbornice v Razstavo 

Ljubljani. 

je omogočila Sekcija Slovenski proizvajalci lesenih montažnih 

Slika 9: Utrinki iz razstave Ure o leseni gradnji, GZS, januar 2013 

stavb, 

ki deluje v okviru Združenja lesne in pohištvene industrije GZS. 

Ob zaključku vsake delavnice pa v založbi UM FG izdamo monografijo, 

ki vključuje izsledke raziskovalnega dela in detajlno predstavitev 

obravnavanih projektov. Publikacije namensko izdajamo v angleškem 

jeziku, saj je interes mednarodne znanstveno raziskovalne 

sfere izredno velik. 

Cilj: premostitev nekaterih stereotipnih 

predsodkov o leseni gradnji 

Cilj obeh delavnic je bil usmerjen v implementacijo raziskovalnega 

dela na realnih problemih, v razvoj sodobnih zasnov trajnostnih 

objektov, pri čemer je izrednega pomena premostitev nekaterih 

stereotipnih predsodkov o leseni gradnji. Velika teža se skriva tudi 

v sodelovanju slovenskih občin, industrije in univerze, kar vsekakor 

predstavlja zgleden primer razvojnega dela in tako zelo pozitivno 

vizijo prihodnosti na področju lesenih stavb. Predstavljeni delavnici 

bi lahko služili kot primer dobre prakse, kako z integracijo različnih 

strok, pristopov in materialov nadalje pristopati k snovanju energijsko 

učinkovitih javnih objektov tako v slovenskem kot tudi širšem 

prostoru, ki bodo zadostili različnim vidikom trajnostnega načrtovanja. 

Projekt je nastal v sodelovanju Univerze v Mariboru Fakultete v 

Mariboru, Občine Destrnik, Občine Podlehnik in podjetij Lumar IG, 

d. o. o. Velux Slovenija, d. o. o. in Menerga, 

d. o. o. 

Slika 10: Publikacije, ki jih izda UM FG v angleškem jeziku ob zaključku delavnic: 

a) Znanstvena monografija vezana na delavnico Destrnik 2011 

b) Strokovna monografija vezana na delavnico Podlehnik 2012 

a 

b 

MdOTECTUMl DESIGN APPtOMH F0I 

ENERGV EFFICIENT TIMBER FRAME PUBLIC BUILDINGS 

EDUCATIONAL PROJECTS ON 

workshop for the Munidpality of Podlehnik. Slovenja 

Doc. dr. Vesna ŽEGARAC LESKOVAR, univ. dipl. inž. arh. UM FG, 

Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, vesna. zegarac@um. si 

Prof. dr. Miroslav PREMROV, univ. dipl. inž. grad. UM FG, 

Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, miroslav. premrov@um. si 

28

1. Build 

SLOVENIJA 



Naslov: 

Energetska sanacija stavb v Sloveniji in na Hrvaškem 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Energetska sanacija stavb v 

Sloveniji in na Hrvaškem 

Center energetskih rešitev (CER) ponuja rešitve na ključ s ciljem varčnega 

in zdravega bivanja. Njegov namen je ponudba energetskih rešitev na 

enem mestu. 

S prvim junijem se je podjetjem Jelovica, 

Petrol, Knauf Insulation, M Sora, 

Prvi faktor in Chromos iz skupine Helios pridružil tudi Lunos. Trenutno je 

najbolj aktualno dogajanje v CERu povezovanje s Hrvaško, v nastajanju 

je namreč CER Hrvaška. Kot pravijo v Lunosu, je gospodarsko sodelovanje 

med Slovenijo in Hrvaško logična posledica med dvema sosednjima 

državama. S povezovanjem med podjetji iz obeh držav se še dodatno 

krepi potencialna sinergija, sinergija, ki nosi v sebi potencial sodelovanja 

in "CER 

razvoja. je prvi primer konkretnega povezovanja slovenskih in hrvaških 

podjetij, ki lahko ponudijo celovite rešitve na področju energetske 

učinkovitosti, z namenom skupnega, boljšega nastopanja na tržišču, ki 

nam ponuja nove priložnosti in izzive pojasnjuje Milan Kuster, univ. 

dipl. ing. gradbeništva iz podjetja Lunos. CER se trenutno dogovarja s 

Hrvaško za sodelovanje pri projektu energetske sanacije javnih stavb v 

centru mesta Zagreb. Podjetje Lunos je izrazilo namero, da se CER razširi 

predvsem na področju Balkana, prav tako pa, da se izvede širitev CER v 

Sloveniji v obliki regijskih centrov z izpostavami v Mariboru in Kopru. V 

smislu omenjenih aktivnosti je podjetje Lunos 13. junija 2013 v organiziralo 

Zagrebu 

1. 

kongres energetsko učinkovitih rešitev pod nazivom »Modre 

rešitve za zeleno prihodnost«. Udeležili so se ga številni eminentni gostje, 

med njimi Nj. Eksc Vojko Volk, veleposlanik RS v Zagrebu, Milan Bandič, 

župan mesta Zagreb, dr. Andrej Fištravec, župan Mestne občine Maribor, 

Milenko Ziherl, direktor Eko sklada, s. in drugi. 

j. 

Podjetje Lunos je vključeno v projekte: 

up Skills (več na povezavi http://buildupskills. si/page_id=2). 

Predpogoj za izpolnitev zahtev, ki se jim je obvezala Slovenija; gradnja 

skoraj nič energijskih objektov; javnih od leta 2018 naprej, vseh ostalih 

od leta 2020, je, da se v smislu nizkoenergijske gradnje izobrazijo vsi deležniki 

v procesu graditve objektov projektanti, izvajalci, podizvajalci, 

nadzorniki in naročniki gradenj. 

2. SG projekt (več na http://www. zzgs. si/sgprojekt. html). SG projekt 

podpirajo in so vanj aktivno vključeni: Zbornica za gradbeništvo SlovenijeZZGS, 

Inženirska zbornica SlovenijeIZS, Zbornica za arhitekturo in 

prostor SlovenijeZAPS, Družba za razvoj investicijDRI, gospodarska 

interesna združenja idr. 

Več na: 

www. lunos. si 

Lunos 

Liiften mit LUNOS 

Kontrollirrtr Wohnungsluftung nach En EV 

Luflung mit Warmcri>ckgcwinnung 

Ictiluftung 

Gospodarska 

zbornica 

Slovenije mmw 

Slovenski proizvajalci 

lesenih montažnih stavb 

Združenje lesne in 

pohištvene industrije 

29

www. 

SLOVENIJA 



Naslov: 

Trajnostni EKO koncept gradnje in bivanja 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


Eko 

VH Javni objekti 

Marles hiše Maribor, d. o. o. Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš 

T: 02 429 45 00 E: info@marles. 

I: 

com marles. com 

Trajnostni EKO koncept 

gradnje in bivanja 



Sodobni 

kupci dajejo prednost ekološki gradnji z lesom, saj je 

racionalna, 

ekonomična in zagotavlja vrhunsko kakovost bivanja. 

Največji in najstarejši proizvajalec lesenih montažnih hiš v Sloveniji, 

podjetje Marles hiše Maribor, d. o. o. (krajše Marles), odgovarja 

na trende s posebnim sistemom ekološke gradnje. Poimenovali so ga 

Marles EKO sistem, v katerega je vgrajen izključno les v obliki lesnih 

vlaken v izolaciji. Objekti, grajeni po Marlesovem sistemu EKO, so okolju 

prijazni, imajo odlične izolacijske lastnosti, temperatura v objektu 

pa je konstantno regulirana. 

Na ta način se v prostoru ustvarja biološko 

izvrstna bivalna klima. 

Eden novejših proizvodov podjetja Marles je impozantni EKO 

poslovni 

objekt v kraju Salon de Provence na jugu Francije, velikosti 

2. 200 m2. Objekta ne krasi le kreativna in fascinantna arhitektura, 

ampak so vanj vgrajeni tudi najkakovostnejši materiali in oprema. 

Uporaba lesa mu zagotavlja odlične izolacijske lastnosti, tako pozi¬ 

mi, kot poleti. Objekt je zgrajen na območju, kjer so temperature vse 

leto zelo visoke. Marlesov sistem EKO omogoča, da toplota počasneje 

prodira v prostor in zaradi tega ni potrebno dodatno hlajenje 

prostorov. Sistem ima daljši fazni zamik prehoda toplote, in sicer 13 

ur, kar pomeni, da se notranjost segreje za eno stopinjo Kelvina v 13 

urah. V objekt, ki je rezultat Marlesovega tehničnega kompleksnega 

pristopa, znanja in prilagajanja zahtevam, je vgrajeno več kot 150 m3 

lesa, pretežno slovenskega izvora. Ker je les trajen gradbeni material 

in ker zaradi svoje barve, strukture in vonja pozitivno vpliva na človekovo 

počutje, bo zaposlenim v Marlesovem Eko objektu v Franciji 

omogočeno vrhunsko delovno okolje. 

Zahtevnost objekta je bila zaradi potresno nevarnega območja zelo 

visoka, prav tako pa je bilo treba upoštevati vetrovno izpostavljenost 

objekta, saj veter na območju, kjer stoji objekt, občasno presega 

hitrost 200 km/h. V Marlesu dokazujejo in zagotavljajo varnost 

11 

30

SLOVENIJA 


M marles 

m Marles hišamoja hiša. 

VH Javni objekti 

Eko poslovni objekt 

objektov, ne samo s 

strogo interno kontrolo, temveč tudi z zunanjo Projekt je plod sodelovanja z Marlesovim francoskim partnerjem. 

kontrolo neodvisnih institucij, za kar so že prejeli certifikate o Francosko skladnosti 

podjetje je med več kot sto evropskimi podjetji tudi 

(in 

in certifikate kakovosti za Marles objekte. 

slovenskimi), za svojega partnerja, izbralo Marles. Za sodelovanje 

so se odločili zaradi Marlesove napredne tehnologije, kakovosti, 

Certifikat o skladnosti (znak CE) 

tradicije in izkušenj. Iskali so kredibilnega in zanesljivega partnerja. 

S 

Marles je bil prvi slovenski proizvajalec montažnih lesenih hiš, ki si 

prvim izgrajenim objektom je Marles izpolnil njihova pričakovanja. 

je v skladu z Direktivo o Temu 

gradbenih proizvodih Evropske unije je sledil Eko 

pridobil 

objekt, namenjen poslovnim prostorom 

evropsko tehnično soglasje, ki je osnova za označevanje hiše z podjetja TNB, ki je bil investitor, kjer teče proizvodnja in prodaja 

oznako CE. Certifikat 

računalniških in multimedijskih pripomočkov. 

o skladnosti (oznaka 

Vrhunski dizajn in arhitekturna dovršenost 

CE) zagotavlja kupcu, 

da so izpolnjene Impozanten EKO objekt je v celoti oblečen v macesnov les. Jedro 

bistvene zahteve, objekta sloni na 12 mogočnih, več kot šest metrov visokih ter 30 

glede varnosti hiše: centimetrov širokih lesenih macesnovih lepljenih stebrih, ki na obiskovalca 

njena mehanska delujejo kot drevored, ki odpornost 

ga obdajajo steklena gnezda, 

in stabilnost okvirjena v leseno vidno macesnovo lepljeno konstrukcijo. Ta daje 

na vseh ravneh ter sodelovanja. požarna varnost. zaposlenim v pisarnah občutek, da svoje delo opravljajo kar v naravi. 

Marles ima vse Prav to 

pomembnejše 

je bila tudi idejna zasnova priznanega arhitekta Patricka 

certifikate Richeta. Po njegovem mnenju je Marles pokazal v celotnem procesu 

Patricka Richet, arhitekt: »Navdušeni 

smo nad sodelovanjem s 

podjetjem Marles, z izjemnimi ljudmi, 

ki so se izkazali z neverjetnim 

znanjem in kakovostnim pristopom 

za prodajo tako v Sloveniji kot v Evropi. To je tudi eden od razlogov, 

da se je francoski investitor odločil in izbral podjetje Marles kot oblikovalca 

in izvajalca investicije. 

sodelovanja visoko stopnjo znanja. Končni izdelek je presegel njegova 

pričakovanja. Zmožnosti lesene montažne gradnje so zanj presenetljive 

in neprecenljive vrednosti. 

31

SLOVENIJA 



Naslov: 


Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


VH Individualni objekti 

Hiša dvojček 




Hiša dvojček s sodobno arhitekturno zasnovo pritegne pogled vsakogar, 

ki se zapelje v ulico strnjenega naselja v prijetnem predmestju 

Ljubljane. Pozornost pritegnejo kombinacija lesa na fasadi objekta in 

linije dveh osnovnih kubov, ki so ravne in čiste. 

Hiša je rezultat premišljenega načrtovanja, pri katerem sta morala 

arhitekta z obema naročnikoma najti takšno zasnovo, ki je zadostila 

urbanističnim pogojem, in hkrati zahtevi, da je hiša sodobna in odprta 

ter energijsko varčna. 

Lastnika zahodnega dela stavbe, sta se pred tremi leti s svojima dvema 

otrokoma odločila zapustiti majhno blokovsko stanovanje. Najprej 

sta nameravala kupiti stanovanje, ogledala sta si jih vsaj petdeset. 

Nova, stara, velika, majhna Iskala sta stanovanje v Ljubljani in 

njeni bližnji okolici. Osnovni kriterij je bil, da dobi s 

selitvijo vsak družinski 

član svojo sobo. Predvidevala sta, da bo zadostovalo stanovanje 

s 100 mJ. Nobeno ni bilo takšno, ki bi jih prepričalo in bi se odločili 

za nakup. Skoraj istočasno sta lastnika zahodnega dela iskala 

objekta, 

lokacijo za svojo novo hišo. »Že od najinih prvih skupnih let sva 

vedela, da bova nekoč imela hišo. Vedela sva, da bo moderna, da bo 

montažna, da bo imela kamin in knjižnico in da bo tehnološko napredna 

hiša, se spominja njunih začetkov Ljubica Kneževič Cvelbar. 

Naneslo je, da sta njen mož Uroš in prijatelj Janez ugotovila, da oboji 

iščejo možnost za razširitev bivalnega prostora. V izmenjavi mnenj 

so prišli do zaključka, da se njihova pričakovanja ujemajo, zato ni bilo 

daleč od ideje, da združijo svoje moči in skupaj kupijo parcelo. 

Inovativnost arhitektov 

Nakup parcele so izvedli avgusta tri leta nazaj. Prvotno so iz uradov 

prejeli zelo različne informacije glede gradnje predvidenih dvojčkov. 

Nekateri so jim potrdili, da bo dvojček možen, drugi da ne. Glavno 

smo zadovoljni 

vlogo pri zasnovi objekta sta prevzela arhitekta. »Izredno 

z arhitektoma, Evgenom De Glerio in Tinco Furlan. Snovanje 

naše hiše je bil projekt, za katerega sta si vzela ogromno časa. Tudi 

po večkrat na dan in večkrat na teden sta si ogledovala parcelo, ugotavljala 

vpliv smeri neba, kako so sosedje "obrnjeni" kam gledajo 

sosednje hiše, kako zadostiti urbanističnim pogojem. Iz papirja sta 

naredila 3D model, tako da sta nam na sami parceli pokazala, kakšna 

bo umestitev hiše. V prvi vrsti sta upoštevala naše želje, hkrati pa 

sta morala upoštevati teren in umestitev v prostor. Mislim, da jima 

je to odlično uspelo!«, pove Uroš, ki se je skupaj z Janezom takoj po 

predaji idejne zasnove projektantu, lotil temeljitega pregleda vseh 

ponudnikov lesene montažne gradnje v Sloveniji. 

Odločitev za Marles 

Energetska zasnova dvojčkov nudi ugodje z 

minimalnim izpustom CO2 

Hiša dvojček s skupno bivalno površino 350 m; nizkoenergijskih 

je zgrajena po 

standardih. Za ogrevanje in hlajenje objekta skrbi 

talni nizkotemperaturni sistem. Tega napaja 

Prezračevanje 

toplotna črpalka. 

je urejeno z rekuperacijskim sistemom. Naravno prezračevanje 

z 

odpiranjem oken se v sodobni gradnji umika prisilnemu 

prezračevanju, ki zagotavlja energijske prihranke in predvsem večjo 

kvaliteto bivanja. 

Rekuperacija zagotavlja stalen dotok svežega, v hladnejšem obdobju 

leta nekoliko predgretega zraka. »Pred vselitvijo sem imela pomisleke, 

da bo zaradi rekuperacije po prostorih pihalo in da me bo 

zeblo. Izkazalo se je, da je bivanje izredno prijetno, zračno vendar 

toplo. Vsi prostori so ogrevani, pravzaprav sploh ne vemo, da imamo 

toplotno črpalko. Temperaturo smo nastavili na 22, 5° C in zadeva 

samostojno deluje. Ko prideš od zunaj v notranje prostore, sploh ne 

opaziš razlike v kvaliteti zraka. Nisem pričakovala tako vrhunskega 

ugodja, pove Kristina, ki je nad kakovostjo zraka še posebej navdušena 

zaradi njunih dveh otrok, ki se rada živahno in sproščeno igrata. 

Takojšnja vselitev 

Takoj po zaključku gradnje, to je bilo 31. marca 2012, so se lahko vselili, 

saj ni bilo potrebe po sušenju objekta in sten. To je bil tudi eden 

od razlogov, zakaj so se odločili za leseno montažno gradnjo. Lesena 

konstrukcija omogoča kratek rok izvedbe in takojšnjo vselitev, hkrati 

pa je zagotovljeno visoko bivalno ugodje ob upoštevanju načel 

trajnostne, ekološke in nizkoenergijske gradnje. 

Hiša iz naravnih materialov, poudarek na lesu 

Naročniki so želeli hišo iz naravnih materialov s poudarkom na lesu. 

Natančno so vedeli, kaj hočejo, vse stvari v hiši so nastajale zelo premišljeno 

in izbrano. Obe enoti se z velikimi steklenimi površinami 

odpirata navzven, oba dnevna prostora se nadaljujeta v dvoriščni 

V času pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki je trajalo pol leta, 

sta izbirala 

med dvanajstimi ponudniki. Z vsakim od njih sta šla na pogovor, 

v proizvodnjo, pogledala hiše v različnih starostih na terenu. Pridobila 

sta zelo natančne ponudbe. »Ugotovili smo, da je proizvodnja pri vseh 

montažnikih podobna, da večina les uvaža, razlike se pokažejo v odnosu 

do kupca v fazi same prodaje. Zato smo se odločili za Marles. So 

edini, ki lahko pokažejo hišo v kateri že biva druga generacija. Hišo smo 

si lahko ogledali, stopili vanjo, preizkusili, kako se odpirajo okna, pogledali, 

ali se nabira vlaga. 

Če bi se ponovno odločali, bi zagotovo še enkrat 

izbrali Marles, je njihovo odločitev o izbiri izvajalca razložil Janez. 

32

SLOVENIJA 


M marles 

Manles hišamoja hh 



del s teraso in zelenico. Vsak detajl je izdelan prvovrstno, nikjer ni 

smelo biti odstopanj v kvaliteti. Marmor nje je temeljilo predvsem 

s svojo sivino predstavlja na skupni želji po maksimalnem 

odličen okvir za različne dodatke in sodobno kopalniško opremo. 

izkoristku danih 

razmer 

Okna v zahodnem delu dvojčka segajo do tal, saj se niso želeli odreči 

in 

rešitvi. 

optimalni 

dobri osvetljenosti in razgledu ter dostopu na vrt iz kuhinje in Najina naloga pa je bila 

bivalnega 

prostora. Kljub velikim okenskim površinam so arhitekturno transformacija vseh želja 

zasnovo hiše brez težav 

naročnikov 

prilagodili nizkoenergijski tehnologiji v sožitje z najinim 

gradnje. 

Tla v dnevnem prostoru se na videz neprekinjeno nadaljujejo v 

dojemanjem in oblikovanjem 

zgornjo etažo, ki je povezana z lepo izdelanim in vgrajenim lesenim 

prostora. 

stopniščem. 

Kot rečeno, za 

pogoji 

oblikovanje 

Bela kuhinja ima velik delovni pult kakršnega si je lastnica zahodnega 

dvojčka na tako 

dela dvojčka vedno želela. Pohištvo kuhinje je narejeno po meri, pult specifično oblikovani parceli 

je izdelan iz marmorja, na tleh je beli epoksi tlak. Lastniki so želeli 

pomenijo velik izziv. 

_ Evgen De 

čisto, svetlo in oblikovno preprosto opremo, ki se zlije s Gleria, u. i. d. a. in 

Pr, 

prostorom. 

snovanju taksnega Tinca purlan, abs. arh. arhitekta 

V vzhodnem delu hiše je vgrajena po meri izdelana kuhinja v 

objekta je najpomembnejše 

beli „sahara" 

obema enotama 

barvi. Pohištvo celotnega stanovanja je prav tako izdelano 

zagotoviti enakovredne izkoristke prostora, 

po 

meri, saj je bila želja lastnice, da so stvari pospravljene za vrati omar optimalno postavitev ter naravno osvetlitev notranjih bivalnih prostorov. 

in da je izkoristek prostora maksimalen. 

Vsaka od enot je usmerjena v svojo smer in izkorišča njene 

danosti. Predvsem pa je pomemben miselni preskok dojemanja 

Edini vir ogrevanja 

v obeh enotah predstavlja toplotna črpalka slabših razmer lokacije kot izziv celotnega projekta. Vsi ti parametri 

Coolwex, katerega zastopnik za Slovenijo in Evropo je Horizont pomenijo sestavni del pri oblikovanju in funkcioniranju objekta. 

Skupina. Predstavlja zanesljiv in popolnoma prilagodljiv sistem 

ogrevanja in hlajenja. Toplotno črpalko Coolwex odlikuje enostavna 

Sama forma je sestavljena iz treh lesenih elementov postavljenih na 

montaža, izjemni prihranki pri ogrevanju in celoletno samostojno 

betonsko garažno podnožje. Vsak element ima svojo funkcijo. 

Večja 

elementa sta bivalni enoti, ki ju oblikovno 

ogrevanje. 

povezuje tretji skupni 

Energija in arhitektura vhodni element. Oblikovno sta nadgradnjo od pa poudari striženje poševnin 

vsega začetka upoštevani pri tehnologiji 

streh, betonskih ograj in garažna klančina, s čimer je oblikovno 

gradnje. Kljub zagotovljeni oskrbi toplote v zimskem času, sta 

hiša vpeta v naravno formiran teren. 

si lastnika zahodnega dela za maksimalno bivalno ugodje omislila 

Pri tem je potrebno poudariti 

dejstvo, da je objekt rezultat danih pogojev prostora, 

kamin. 

v katerega je 

vstavljen in je možen samo na tej lokaciji. Vzhodni del dvojčka ima iz 

Arhitektura je veliko več kot le forma, ki skupnega vhodnega elementa dostop v dnevne prostore usmerjene 

jo 

zaznavamo 

na jugovzhod. V zahodni del pa se vstopa v spalni del, skozi katerega 

se spusti v bivalnega in razširi proti veliki zeleni zunanji površini. S 

Dvojček Cvelbar Kostanjšek je lociran v zahodnem delu Ljubljane, 

tem je tudi dosežena želena intimnost in dostop do zunanjih površin 

natančneje na Brdu, kjer prevladuje strnjena stanovanjska zazidava iz dnevnih prostorov. 

in slovenska gradnja šestdesetih in sedemdesetih let. Na težko dostopni 

Steklene površine so dimenzionirane 

parceli nepravilnih oblik in s glede 

proti severu padajočim terenom 

na potrebo svetlobe v 

je pred posegom stala stara nikoli končana hiša, katere zgodba ni vsakem prostoru. V obeh enotah smo za boljšo osvetlitev uporabili 

tudi strešne 

sovpadala z željami ambicioznih kupole, ki dodajo 

investitorjev. 

k pestrosti in jakosti dnevne svetlobe. 

Osvetljenost notranjih prostorov je narekovala tudi obliko stavbe, 

Njihova izbira arhitektov je bila takrat pogumna odločitev, saj sva zato je višji element lociran na vzhodni del parcele in s to višinsko 

imela zelo malo izkušenj z realnimi projekti in izzivi. Naše sodelova¬ razliko vpija tudi jugozahodno močno svetlobo. 

16 

33

www. 

SLOVENIJA 




DVOSTANOVANJSKA HISA DVOJČEK: 

Struktura dvojčka je sestavljena iz dveh glavnih konstrukcijskih sistemov. 

Izvedba garaže v betonu je bila potrebna predvsem iz razloga 

prenašanja velikih konstrukcijskih sil in velikih razponov ter vpliva sil 

terena na objekt. Preostali del pa je sestavljen iz montažnih lesenih 

elementov značilnih prerezov izvajalca Marles. Ti imajo že vgrajeno 

toplotno izolacijo v steno in dodano toplotno izolacijo na fasadi. 

Fasada je kombinacija klasičnega ometa z leseno oblogo iz macesnovih 

lamel. Oblikovno je deljena na dva dela. Spodnja etaža je izvedena 

v klasičnem ometu, zgornja etaža oz. etaži pa sta oblečeni 

v leseno oblogo. Streha je sestavljena iz lamel že izolirane trapezne 

pločevine, ki se zaradi enostavnosti in praktičnosti vedno uporablja 

pri individualnih objektih. 

zrakzrak 

Velika pohvala glede uporabe 

materialov in tehnologij v hiši 

gre tudi investitorjem. Ti so 

se popolnoma predali iskanju 

najboljše rešitve tako glede 

izvajalca kakor tudi izbire izkoriščanja 

naravnih virov za energetsko 

vzdrževanje objekta. 

Kombinacija toplotne črpalke 

z rekuperacijskim prezračevanjem ter zadostnim toplotnim 

ovojem zadošča za minimalne oskrbovalne letne stroške, k čemer je 

vse bolj usmerjena tudi prihodnost. Prednost takšnih sistemov je v izboljšanju 

kakovosti bivanjskih pogojev v prostoru in kvalitete bivanja. 

Arhitekta: Evgen de Gleria, u. d. i. a. in Tinca Furlan, abs. arh. 

dvostanovanjska hiša dvojček, 

obe stanovanjski enoti sta med seboj požarno ločeni, 

imata skupni prostor garažo in vhodno nišo, 

enokapna streha v naklonu 6°, 

sistem Marles M EGA PLUS DOH 

fasada: toplotno izolacijska fasada, horizontalni opaž, 

kritina: Trimo TPO pločevina, 

okna: troslojna Marles PSP, 

tla: gotovi parket, keramične ploščice, samorazlivni epoksi tlak, 

barvan estrih, 

ogrevanje: talno gretje, toplotna črpalka zrakvoda Coolwex Mitsubishi 

Zubadan exclusive duo, 

rekuperator Maico WS 250, 

obe stranki sta s strani Eko sklada prejeli nepovratna finančna 

sredstva. 

Zahodni del: 

Vzhodni del: 

Skupni prostori: 

P: 74, 31 m2 N: 103, 41 m2 

1 

Skupaj: 177, 82 m2 

P: 56, 19 m2 N: 113, 31 m2 M: 82, 95 m2 

Skupaj: 

248, 45 m2 

Garaža: 102, 23 

Vhodna niša: 8, 26 m2 

Skupaj: 

110, 49 m2 

Lastniki dvojčkov so še posebej izpostavili zadovoljstvo z izvajalci 

notranje opreme, ki so dokončanje objekta izvedli v sklopu Marlesovih 

obrtniških del. Izbrali so slovenska podjetja, ki so svoje 

delo opravila izredno natančno in kakovostno. Izpostavili so naslednja: 

POHIŠTVO POTOČNIK, MIZARSTVO PEKLENK, MIZARSTVO 

MARKEL), MARMOR HOTAVUE, MIZARSTVO JEZERŠEK, 

KERING KERAMIKA, KAMINI KOŽEU, MARLES PSP. 

g marles 

Marles hišamoja hiša. 

Da, 

želel/a bi izvedeti več o ponudbi vašega podjetja. 

Prosim, da mi pošljete: 

Katalog družine hiš TRADITION 

Katalog družine hiš MODERN 

Katalog družine hiš FUTUR 

Popolno ponudbo »HIŠA 

NA KLJUČ« 

Katalog družine hiš EXCLUSlVE 

Katalog družine hiš MEDITERAN 

Katalog MARLES - 

SPLOŠNE INFORMACIJE 

Prosimo, 

nalepite 

znamko 

Ime in priimek: 

Naslov: 

Kraj in poštna številka: 

E 

fc 

m 

xT o 9i 

o. 

p 

MARLES HISE MARIBOR, d. 0. 0. 

Limbuška cesta 2 

2341 Limbuš 

Tel. 

Enaslov: 

Dopisnico pošljite po^Ošti 

ali na faks: 02 4^9 45 01« 

Š 

•p-e 

S 

T: 02 429 45 00 E: info@marles. com 

1: 

marles. com 

34

SLOVENIJA 



Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: PODJETNIŠKE INFORMACIJE Žanr: 

VEST 


Gesla: 


VH Podjetniške informacije 


V sredo, 5. junija 2013, je na Fakulteti za arhitekturo 

v Ljubljani, v Plečnikovi predavalnici potekala konferenca 

Les v arhitekturi. Konferenco je organizirala 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije kot 

izobraževanje za arhitekte, študente arhitekture 

in investitorje. Na dogodku so bili predstavljeni 

različni vidiki gradnje z lesom, različni konstrukcijski 

sistemi, kritični detajli, zaščita in obdelava lesa, 

požarna varnost in projektantske napake. 

Konferenco je povezoval Aleš Vrhovec, univ. dipl. 

inž. arh. in je potekala po naslednjem programu: 

Sodobne inženirske rešitve so vedno bolj edinstvene 

in inovativne, tako kot je to tudi v arhitekturi: 

prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh. 

Sodobna lesena gradnja od hiš do velikih javnih 

objektov: Marko Mrak, Jelovica. 

Novi arhitekturni pristopi v montažni gradnji: 

Miha Završnik, Klara Pucko, Lumar. 

Konstrukcijske rešitve pri sodobni lesni 

gradnji: 

Janko Trebše, Marles hiše. 

Življenjska doba zaščitenega in nezaščitenega 

lesa na prostem: prof. dr. Miha Humar, Biotehniška 

fakulteta v Ljubljani. 

Termična modifikacija s slovenskim lesom in 

znanjem do odpornega, stabilnega in trajnega, 

gradbenega materiala ter kvalitetno izvedenih 

objektov: Gregor Rep, univerzitetni diplomirani 

kemik, Silvaprodukt d. 0. 0. Ljubljana. 

Požarna varnost 

z 

gradnja lesom: Ivo Costiša. 

Lesene masivne nizkoenergijske hiše: Riko 

Hiše. 

Panelna montažna gradnja: Dražen Jurčevič, 

Rima Hiše. 

Ali lahko projektantsko neznanje in napake pri 

izvedbi vplivajo na razvoj trajnostne sodobne 

lesene gradnje 

v Sloveniji: Dr. Bruno Dujič, 

CBDgradbeno in poslovno projektiranje, 

d. 0. 0. 

Konference se je udeležilo 187 udeležencev, zato 

zaradi izjemnega zanimanja za vsebine že tečejo 

pogovori o organizaciji podobnega dogodka v 

jesenskem roku. 35

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 


Liljana Vogrinec 


POROČILO 


Gesla: 


VH Pogledi 


Pripravila: Liljana Vogrinec Foto: ProHolz Avstrija 

Dl Višnja Jurnjak je projektni vodja za internacionalne projekte 

v ProHolz Štajerska in projektni vodja za projekte v JV 

Evropi v ProHolz Avstrija. Pogovarjali sva se o lesu, o aktivnostih 

ProHolz organizacije, in o tem, kako intenzivno je vzpostavljeno 

sodelovanje med ProHolzem in Slovenijo. 

i) Štajerski ProHolz je eden od sedmih ProHolzev v Avstriji 

in predstavlja platformo in mrežo za gozdarstvo, lesarstvo 

in papirno industrijo. Nam lahko kaj več poveste o delovanju 

avstrijskega ProHolza 

ProHolz je avstrijsko združenje za gozdarstvo in lesno industrijo, 

ustanovljeno z namenom pospeševanja uporabe lesa 

v Avstriji in izven njenih meja. Uporabo lesa pospešujemo 

s pomočjo marketinških in izobraževalnih aktivnosti, ki temeljijo 

na trajnostni uporabi lesa in poudarjanju kvalitete in 

prednosti lesa kot gradbenega materiala. Namen je izboljšati 

status lesa kot gradbenega materiala pod motom "graditi 

in živeti z lesom" ProHolz je tako imenovana platforma, ki 

je namenjena vsem, ki se zanimajo za uporabo lesa Avstriji. 

Naša ciljna publika je tako širša kot strokovna javnost. Z 

našimi aktivnostmi želimo povečati ugled lesa in predstaviti 

lesno industrijo kot atraktivni sektor. Vsebine o tehničnih rešitvah, 

arhitekturi in dizajnu pa so bolj namenjene strokovni 

javnosti. ProHolz je aktiven tudi na internacionalnem nivoju, 

predvsem z namenom razvijanja internacionalnega tržišča in 

povečanja uporabe lesa. 

1) 

Vizija štajerskega ProHolza je, da bi v letu 2015 vsakdo, 

ki misli na gradnjo, najprej pomislil na les. Les omogoča 

osupljivo paleto možnosti uporabe in danes povsem nove 

oblikovne razsežnosti lesene gradnje. Se je miselnost posameznikov 

približala tej viziji 

Uporaba lesa se je v Avstriji v zadnjih 20. letih znatno povečala. 

Lahko rečemo, da se bližamo na 0, 7 m3 uporabe lesa na 

prebivalca. Po podatkih, ki so na voljo na občinskem lokalnem 

nivoju v štajerski regiji, smo zasledili, da se je uporaba 

lesa v gradbeništvu od leta 1998 pa do 2008 povečala 

z 12 odstotkov 

na 38 odstotkov. Leta 2004 je bila podpisana peticija 

„Holzbaucharta" s pomočjo katere se je povečala uporaba 

lesa v socialni gradnji kar na 30 odstotkov. 

2) V zadnjem desetletju je les postal moderen in inovativen 

gradbeni material. Les se je razvil celo v hightech proizvod, 

katerega meje zmogljivosti še zdaleč niso dosežene. Kje vi 

vidite zasluge za ta enormni razvoj 

Les se je v zadnjih letih kot gradbeni material izredno razvil. 

Moderna tehnologija, visoka stopnja prefabrikacije omogočajo 

izredno natančnost, ki si jo pred leti še ni bilo mogoče 

predstavljati. Z razvojem lesa kot konstrukcijskega materiala 

(lepljeni leseni nosilci in plošče) je prišlo do renesanse na 

36

SLOVENIJA 


področju oblikovanja lesenih konstrukcij. Najnovejši trendi so prav v 

proizvodnji nosilnih stenskih in stropnih elementov. Prav to omogoča 

razvoj novih dimenzij v leseni gradnji in omogoča nove atraktivne dizajne, 

ki napovedujejo nov trend v svetovni arhitekturi. 

Prav na področju razvoja tehnologije lesa lahko veliko zaslug pripišemo 

strokovnjakom iz avstrijske Tehniške univerze na Dunaju. Pri razvoju 

je bil poudarek na inovativnih in enostavnih, lahkih načinih gradnje. 

3) 

Primarni cilj štajerskega ProHolza je povečanje uporabe lesa in s 

tem povečanje dodane vrednosti in deželni dohodek. Katere so vaše 

najodmevnejše aktivnosti 

Avstrijska Štajerska spada med najbolj gozdnate pokrajine, saj gozdovi 

pokrivajo kar 60 odstotkov njene površine. V gozdarstvu in lesni 

industriji na Štajerskem deluje 5. 300 podjetij, kar predstavlja 56. 000 

delovnih mest, ki ustvarijo 4 mrd. evrov proizvodne vrednosti! Na 

mednarodnem nivoju imajo tukaj svoje proizvodne obrate tehnološko 

vodilna podjetja. 

Med najodmevnejše aktivnosti ProHolza je na primer študija »SOS« 

(Schuhle ohne Stress), kjer so na znanstveni ravni testirali, kako vpliva 

les na počutje in zdravje človeka. Zelo znana je tudi marketinška akcija 

»Holz ist genial!« (»Les je izvrsten!«). Za spodbujanje branže pa poteka 

vsako leto tudi akcija »Geniale Holzjobs« (»Odlične zaposlitve v lesarstvu«), 

kjer se mladim na atraktiven način predstavi lesarska stroka. 

4) 

Vaša mreža delovanja je razširjena po JV Evropi. Delujete na nacionalni 

in mednarodni ravni. Na eni od konferenc ste nas seznanili, da 

je eden izmed vaših ciljev vzpostaviti EU regijo prihodnost za les s 

partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in 

Madžarske. S tem delovanjem želite povečati uporabo lesa v stanovanjski 

in javni gradnji. Kakšno je sodelovanje in kakšni so morebitni 

različni pristopi k skupnemu cilju v omenjenih državah 

Cilj ProHolza je sodelovanje. Stremimo k sodelovanje z državami iz neposredne 

bližine z namenom spodbujanja in povečanja uporabe lesa v 

gradnji. Cilj je promovirati les, ne glede na to, iz katere države prihaja, 

torej povsem nevtralno glede na njegovo poreklo ali proizvajalca. 

ProHolz 

Steiermark nadvse dobro sodeluje s partnerji iz Hrvaške, Bosne 

in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Bolgarije, posebej dobro sodelovanje 

pa imamo s slovenskimi nacionalnimi, raziskovalnorazvojnimi 

institucijami, univerzami in fakultetami, z arhitekti, projektanti in firmami. 

Vsaka od navedenih držav je različno organizirana in drugače 

pristopa k tematiki gradnje z lesom. Ker ProHolz odstopa od evropske 

izkušnje in »knowhow«, se v dogovoru z lokalnimi partnerji oblikujejo 

in izvajajo aktivnosti promocije lesa. 

5) 

Katere primere dobrih praks v Avstriji bi lahko izpostavili 

Kot primer dobre prakse bi izpostavila projekt Life Cycle Tower, ki je 

letos (2013) dobil tudi prestižno Schweikhoferjevo nagrado za evropsko 

inovacijo v gozdarstvu, lesni tehnologiji in proizvodih. Projekt je 

nastal iz istoimenskega raziskovalnega projekta, katerega cilj je bil postaviti 

najvišjo leseno zgradbo na svetu. Stolp je bil zgrajen leta 2012 

v Dornbirnu kot prva osemnadstropna stolpnica, narejena v Avstriji, s 

primarno leseno nosilno konstrukcijo. Mednadstropnice so narejene 

v hibridni sestavi lesbeton, s čimer je možno nadstropja ločiti z negorečim 

slojem. Projektant je arhitekt Herman Kaufmann, realizacijo 

te osemnadstropne stolpnice pa je omogočilo gradbeno podjetje Huberta 

Rhomberga 

Rhomberg Bau GmbH. 

6) Imate kakšne posebne načrte v zvezi s 

sodelovanjem s Slovenijo, 

slovenskimi podjetji, združenji 

S slovenskimi partnerji iz različnih institucij in podjetij že mnoga leta 

dobro sodelujemo, izmenjujemo informacije, znanja in izkušnje. V 

teku je organiziranje različnih aktivnosti s poudarkom na promociji 

lesa kot tudi na strokovnem pristopu k tej tematiki. Trenutno v Sloveniji 

ustanavljamo ProHolzcu podobno organizacijo, ki bi se naj imenovala 

ProLes. 

7) Katere od prihajajočih aktivnosti bi želeli izpostaviti 

Aktivnosti, ki jih podpiramo in smo prepričani, da so pomembne za 

panogo, so Nagrada za leseno gradnjo, ki se bo izvedla v Sloveniji pod 

taktirko dr. Manje Kitek Kuzman, številne ekskurzije na Štajerskem, 

namenjene lesnim strokovnjakom iz Slovenije in drugih dežel, seminar 

Moderna lesena gradnja v Banja Luki (26. 9. 2013). V Avstriji je trenutno 

zelo aktualna kampanja CO2 Footprint (ogljični odtis). 

http://www. proholz. at/hoizistgenial/ 

37

SLOVENIJA 



Naslov: 

Sledila bova sanjam 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 

PGD, ARHITEKT, ARHITEKTURA 

VH Na ogled 

^/ita Nova Litija SKAGER 

lesene montažne gradnje je sestavljen iz poglobljenega 

vnaprejšnjega razmisleka ter hitre, čiste in natančne izvedbe. 

Princip Ti principi so se uresničili tudi v primeru enodružinske hiše 

Vita Nova v Litiji, zgrajene v skeletnem sistemu. Poleg tega hišo odlikuje 

energetska učinkovitost in zdravo bivalno okolje. 

Najprej je bila želja ustvariti takšen dom za družino, ki bo pomagal 

udejanjati in kvalitativno nadgraditi življenjsko zgodbo naročnikov. 

Imeti trajnostni dom, zgrajen po trajnostnih načelih. Upoštevajoč 

energetsko učinkovitost, izbor materialov in zdravo bivanjsko okolje. 

Hiša je premišljeno umeščena v dani prostor. Upošteva okoliško 

infrastrukturo, smeri neba, sosednje objekte. V hiši je prostora ravno 

prav, da se družina v svojih potrebah ne počuti utesnjeno, hkrati pa 

je odmerjeni prostor racionalno izkoriščen. 

38

SLOVENIJA 


KAGER* 

VH Na ogled 

Vita Nova Litija 

»Z 

možem sva otroštvo preživela v različnih okoljih (jaz v klasični 

enodružinski hiši, mož v stanovanju). Ko sva stopila na skupno 

življenjsko 

pot, je najin dom predstavljalo stanovanje v Litiji v velikosti 

60 mJ. Najina sanjarjenja o sanjski hiški so začela dobivati prve obrise, 

ko sva nekega dne gledala oddajo Creat designs na kanalu BBC. 

Predstavljali so luksuzne hiše katerih značilnost je bila odprtost in 

velike steklene površine. Rekla sva: Takšno hišo bova pa tudi midva 

Pot do hiše je bilo neke vrste 

raziskovanje. To je projekt, ki 

te popolnoma prevzame, saj se 

odločaš o svojem domu, kjer boš 

preživel večino svojega življenja. 

nekoč imela! 

sva 

Sčasoma 

začela 

raziskovati ali kdo 

v tovrstne 

Sloveniji gradi 

hiše. 

Pri 

pregledu 

ponudbe na 

spletu sva na takšno 

zasnovo naletela pri 

znanem nemškem 

podjetju. Nisva bila 

seznanjena s tem, da je tudi v Sloveniji podjetje, ki je sposobno zgraditi 

tovrstne hiše. Podrobnejše brskanje po spletu naju je kmalu pripeljalo 

do podjetja Kager Hiša. 

Takoj sva jih poklicala in začeli so se prvi dogovori glede izvedbe. 

Imajo visoke standarde, tako za materiale kot za gradnjo. Moram 

reči, da se je podjejte Kager Hiša izkazalo tako s celovitim pristopom 

k izvedbi projekta. Prisluhnili so najinim željam, arhitekt jih je kreativno 

uresničil. Upoštevali so tudi najine finančne zmožnosti. 

Ker oba delava v Ljubljani, sva prvotno imela v mislih parcelo v Ljubljani. 

Širša družina in sorodniki so bili dejavnik zaradi katerega sva 

ostala v Litiji in si kupila 

parcelo na kateri sedaj stoji Vita Nova. 

Energijska varčnost kot predpogoj 

Najpomembnejša komponenta je bil čas, tega nisva imela veliko. 

Najin cilj je bil, da se hiša zgradi čim prej. Prav zaradi tega sva že v 

osnovi odmislila parcelo, ki nama je bila na voljo, 

a ni imela priključkov. 

Nanje bi morala čakati dve leti. Na to nisva bila pripravljena. 

Hišo sva hotela takoj. Naneslo je, da sva našla tole parcelo na kateri 

sedaj stoji hiša, z vsemi priključki in dovoljenji. Všeč nama je, ker 

je vsa infrastruktura kraja, kot so vrtec, šola, ambulanta, nemalo 

stran. Tudi glede gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije 

je šlo vse zelo hitro, saj sva upoštevala pogoje, ki so bili s 

prostorskimi 

akti določeni. Po lokacijski informaciji je bila dovoljena 

samo streha z naklonom 38 stopinj. Sicer sva v začetku razmišljala 

o ravni strehi, vendar v času projektiranja nisva želela z 

glavo skozi 

zid, saj je za naju, kot sem že omenila, čas bil zelo pomemben 

element. Omejitve, želje in kompromis so bili glavni dejavniki, ki 

danes ne predstavljajo nobenega minusa. Pri vsem skupaj je hitrost 

gradnje bil najin osnovni in prvi pogoj. Tako zaradi časa, kot zaradi 

lažjega obvladovanja stroškov, saj so s 

projektno dokumentacijo 

bili vsi izračuni na mizi že pred začetkom gradnje. Projekt za hišo je 

bil natančno izdelan in terminski plan določen. Lahko rečem, da se 

je podjetje Kager Hiše natančno držalo vsega, kar je bilo predvideno. 

Ko smo se v času gradnje spogledovali z idejo, da bi tudi zadnjo 

steno imeli odprto, so si vzeli čas in nama pojasnili prednosti in 

pomanjkljivosti tega segmenta. Tekom gradnje so izvedli določene 

39

1: www. 

SLOVENIJA 


manjše prilagoditve, ki so bile namenjene optimizaciji prostorov. 

Najpomembneje pa je dejstvo, da se je gradnja odvijala v skladu s 

plani, tudi stroški so ostali v dogovorjenih okvirjih. 

Energija skozi svetlobo 

Najbolj sem si želela imeti odprt pogled na okolico, ki si ga vedno 

lahko z 

žaluzijami sama reguliram. Obe terasi sta povezani 

z dnevnim 

prostorom in kuhinjo. Nepopisen je občutek, ko zjutraj sonce 

vstopi v hišo in celoten prostor zažari. Zame je to energija v barvah. 

Velike panoramske steklene stene mi 

omogočajo neposreden stik z 

okolico hiše. Ko kuham, vidim hčer, ki se igra na trati. Hčerka uživa, 

jaz uživam, med nama je ves čas kontakt, ki me pomirja. 

Sveže in hkrati toplo 

Glede ogravanja in toplotnega ugodja prej, ko sva bila v bloku in sedaj, 

v hiši, lahko povem, da ni primerjave. V bloku je bilo zrak slab, 

nasičen, medtem ko je sedaj popolnoma drugače. Je sveže in hkrati 

toplo. Rekuperacijo imamo lokalno in sicer v spodnjem delu v kuhinji, 

v nadstropju pa v toaletnih prostorih. Strošek za elektriko je enak 

kot prej v stanovanju v bloku, s tem, da sedaj živimo v hiši, ki ima 

enkrat večjo površino. 

Ob sedanjih cenah energije in strojne opreme je investicija v toplotno 

črpalko ekonomsko upravičena predvsem zaradi subvencije. 

Subvencijo iz Eko sklada sva pridobila za rekuperacijo in toplotno 

črpalko. 

Najprej sva imela v mislih ogrevanje na plin 

z lastno cisterno, saj v 

Litiji nimamo infrastrukturne napeljave zemeljskega plina. Kot laika 

naju je zavedel nižji začetni vložek v ogrevanje. Po opravljenih 

kalkulacijah letnega stroška ogrevanja na toplotno črpalko, ki so 

nama jih predstavili strokovnjaki podjetja Kager Hiše, d. o. o. in podjetja 

Termo shop, 

d. o. o. 

pa se je izkazalo, da je vrednost prvotnega 

vložka resnično večja, vendar se investicija hitro povrne. In to je 

bila zagotovo ključna odločitev, ki jo danes nikakor ne obžalujeva, 

saj sva se odločila za učinkovit in dolgoročno najbolj ekonomičen 

vir ogrevanja. 

Po enoletnem bivanju v hiši, sva izdelala celovit izračun stroškov 

ogrevanja. Prišla sva do zneska 448, 58 eur. Upoštevati je seveda 

S KAGER 

Prosimo, 

nalepite 

znamko 

Da, želel/a bi izvedeti več o ponudbi vašega podjetja. 

Prosim, da mi pošljete: 

Katalog družine hiš VITA PRIMA 

Katalog družine hiš VITA QUADRO 

Katalog družine hiš VITA NOVA 

Katalog družine hiš VITA VISION 

Naslov za pošiljanje katalogov: 

Ime in priimek: 

Naslov: 

Kraj in poštna številka: 

E 

o 

o 

T3 g Q. o .9i 

KAGER HISA d. 0. 0. 

Ob Dravi 4 a 

2250 Ptuj 

Tel. 

Enaslov: 

Dopisnico pošljite po pošti ali na faks: 02 788 93 ^0. 

Za več informacij: 

T: 02 788 93 10 F: 02 788 93 20 E: info@kager. si 

1 

kager. si 

40

SLOVENIJA 


SKAGER 

VH Na ogled 

Vita Nova Litija 

ti 

s 

treba, da je bila letošnja zima 

izjemno hladna in rekordno dolga. 

Značilno za Litijo je, da leži 

v kotlini, kjer se hladen zrak veliko 

dalj časa zadržuje v samem 

jedru. Temperature so bile tudi 

do minus 15 stopinj Celzija, kar 

pomeni, da je toplotna črpalka 

delovala v najhladnejših dneh s 

polno obratovalno jakostjo in je 

bila poraba zaradi tega tudi malce 

povečana. Strošek ogrevanja 

smo na letni ravni ocenili med 

500 in 600 eur. Kar pomeni, da 

je bila dejanska poraba še manjša 

od predvidenih izračunov, na podlagi katerih sva se odločila za 

ogrevanje s toplotno črpalko. 

Že prvi meseci po vselitvi so potrdili pričakovanja glede prijetnega 

bivanja v toplem in svetlem novem domu. 

Sončna, energetsko učinkovita arhitektura 

Vzorna toplotna izolacija pri zunanjem ovoju zagotavlja hiši dobro 

toplotno izolacijo. Sestava vseh zunanjih konstrukcijskih elementov 

hiše omogoča difuzijski pretok vlage iz prostora skozi konstrukcijo. 

Takšna sestava omogoča, kljub odparevanju, optimalno toplotno 

zaščito 

nizkoenergijske hiše. 

Načelo vsake hiše Kager je čimbolj ekonomično, s tem pa tudi ekološko 

ozaveščeno, izkoriščanje vseh energetskih virov, tudi pasivne 

sončne energije. Zato so obsežne lesenesteklene konstrukcije z veliko 

transparentnostjo obrnjene na jug in zahod, kjer lovijo največ sončne 

energije. Nasprotno pa so na sever obrnjene manjše, proti mrazu 

odpornejše okenske površine. S tem hiša vase sama »lovi toploto«, 

izgublja pa jo minimalno, kar bistveno zniža stroške ogrevanja. 

Usmerjanje dovoda svežega zraka in odvoda porabljenega zraka 

prevzemajo zračne napeljave v kombinaciji z modernimi grelnimi 

napravami. To pomeni večstranski izkoristek energije, zmanjšanje 

porabe energije in emisij škodljivih snovi. 

Skupna bivalna površina: 

155 m2. 

y 

y 

y 

y 

Okna: 

Fiksne zasteklitve v skeletni konstrukciji Ustekla 0, 5 W/m2K. 

Ostala okna zastekljena z izolirnim steklom, Ustekla 0, 6 W/m2K, 

Uokna 0, 9 W/m2K. 

Senčila: 

Vgrajene Alužaluzije KRPAN. 2 Z70. V bivalnem prostoru 

daljinsko upravljanje, v ostalih prostorih monokomanda s 

pogonsko ročico. 

Izvajalec: Senčila Bled, d. o. o. 

Sistem ogrevanja: 

Inverterska toplotna črpalka za ogrevanje objekta 

zunanja enota MITSUBISHI ZUBADAN PUHZHRPiooYHA2, 

sistem ZRAK/VODA v ločeni izvedbi, grelna moč: 11, 20 kW 

(A7/VV35), 

električna moč: 3, 10 kW, napajanje: 380 V. 

Maksimalna temperatura izhodne vode: 6o° C, delovno 

območje (ogrevanje): -25 do + 350 C. 

notranja enota Hydrobox MZ. 

Dimenzije enote x Š x G): 820 x 

(V 500 x 350 

Prezračevanje: 

Lokalno (toplotni izmenjevalec zraka VL100UE). 

Talno ogrevanje in hlajenje: 

Ca. 135 m2. Izvedba talnega ogrevanja iz cevi 16 mm MDXC 

s 100 

difuzijsko zaporo na TACKER podlogo. 

Notranja oprema: 

Vidni leseni deli: Vsi vidni leseni deli v notranjosti so dvakrat 

obdelani z vodnim lakom Sikens. 

Notranja vrata: proizvajalec LIP Bled. 

Notranje stopnice: stopnice zaprte iz masivnega javorjevega 

lesa. 

Zunanja oprema: 

Gugalnik, pergola z drsečo streho - E. Leclerc, Ljubljana. 

Čas gradnje: 

2012. 

Način gradnje: 

Skeletna konstrukcija iz lepljenega lesa. 

y 

Strešna kritina: 

Kritina iz betonskih strešnikov BRAMAC model Tegalit v 

črni barvi. Žlebovi in odtočne cevi iz Zn galvansko termično 

obdelane pločevine v barvi po RAL. Napušči -40-100 cm, 

čelni pa 150 cm. Napušč je prekrit z leseno oblogo na pero in 

utor (smreka) špirovci niso vidni, lege ostanejo vidne, les je 

ustrezno zaščiten in finalno obdelan. 

Vhodna vrata: 

Lesena MG 100, 

polno masivno krilo. 

Proizvajalec: MSORA, d. d. 

iz 

izbranega lepljenega smrekovega lesa 

41

SLOVENIJA 

4.7.2013 www.sta.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Cankarjev dom poletni čas izkoristil za prenovo 

jvo/av 

Rubrika/Oddaja: 

Žanr: 

SPLETNI ČLANEK 

Površina/Trajanje: 1,00 Naklada: 

Gesla: 


http://www.sta.si/vest.phpid=1903639 

Cankarjev dom.Arhiv STA 

Ljubljana, 4. julija (STA) - V Cankarjevem domu (CD) bodo to poletje izkoristili za prenovo in 

tehnične posodobitve stavbe. Med drugim bodo prenovili sedeže v Gallusovi in Linhartovi 

dvorani. Preurejena bosta informacijsko središče in blagajna, obnovili pa bodo tudi dvigalo 

iz Male galerije v Klub CD. Z deli naj bi končali konec avgusta. Letošnja investicija je vredna 

dva milijona evrov. Za stroške investicijskega programa in nakup opreme naj bi ministrstvo 

za kulturo v skladu z večletno pogodbo o sofinanciranju prenove CD letos zagotovilo okoli 

1,7 milijona evrov, CD pa naj bi dodal še približno 300.000 evrov, so sporočili iz CD.Za 

prenovo dvoran Cankarjevega doma, ki je del arhitekturne zapuščine Edvarda Ravnikarja, 

je poskrbel arhitekt Tomaž Krušec. Upošteval je smernice komisije arhitektov - Mete 

Hočevar, Majde Kregar, Maje Ivanič in Maruše Zorec - na predlog Društva arhitektov in v 

sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.Celotna prenova v 

Cankarjevem domu od leta 2006 do danes je ocenjena na deset milijonov evrov, od tega jih 

je 81 odstotkov zagotovila država, 19 odstotkov pa so v CD namenili iz lastnih sredstev, ki 

so jih dobili s komercialno in kongresno dejavnostjo ter s prodajo vstopnic. 

42

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 5.7.2013 - ZAPS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 5.7.2013 - ZAPS