000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
aktualno<br />
predstojnika in doda, da pri svojem delu<br />
odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />
Kliničnega oddelka za abdominalno<br />
kirurgijo v UKCL. Z izrazom »urgenca<br />
s ceste« želi sogovornik povedati, da<br />
obravnavajo predvsem paciente, ki so<br />
sprejeti prek ambulante Splošne nujne<br />
medicinske pomoči Zdravstvenega<br />
doma Ljubljana. Na KO za abdominalno<br />
kirurgijo v bolnišnici dr. Petra Držaja velja,<br />
da je več kot polovica bolnikov sprejetih<br />
in pregledanih še isti dan. Na naše<br />
vprašanje, če se da oceniti, v katerem<br />
delu dneva imajo največji naval, zaposleni<br />
odgovarjajo, da je to izjemno težko<br />
oceniti. »Ure dežurstva so popolnoma<br />
nepredvidljive. Na določen dan imamo<br />
lahko deset nujnih operacij, naslednji<br />
dan pa skoraj nobene. Sicer pa v povprečju<br />
na dežurni dan opravimo 2.7 operacij,«<br />
pove mag. Žakelj. Na omenjenem<br />
oddelku imajo sicer enajst zaposlenih<br />
zdravnikov, skupno pa je na oddelku 120<br />
ljudi. »Ker je oddelek majhen, so lahko<br />
tudi odnosi bolj korektni. Zdaj denimo<br />
vsi točno vedo, da midva tukaj sediva<br />
in se pogovarjava, organizacija dela pa<br />
je tudi zato – ker vedno natančno vemo<br />
drug za drugega – precej lažja,« še pove<br />
mag. Bojan Žakelj.<br />
Na KO za hipertenzijo edini v Sloveniji uporabljajo metodo merjenja hitrosti pulznega vala<br />
in centralnih parametrov, s čimer ocenijo zgodnjo prizadetost tarčnih organov. »S tem<br />
lahko že v zgodnji fazi določimo, ali bolnik potrebuje zdravljenje. Težko je namreč nekomu<br />
brez argumentov predpisati, da mora nadaljnjih 40 let jemati zdravila, ki seveda niso brez<br />
stranskih učinkov,« pove prof. dr. Accetto.<br />
V ambulantni KO za hipertenzijo Interne<br />
klinike, pove predstojnik Rok Accetto, celotna<br />
obravnava bolnika poteka timsko:<br />
eno administratorko imajo za vseh šest<br />
ambulant, zdravnik in medicinska sestra<br />
pa skrbita za dve ordinaciji »hkrati«.<br />
mag. Bojan Žakelj, predstojnik Kliničnega<br />
oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške<br />
klinike pove, da se na omenjenem oddelku<br />
bolnišnice dr. Petra Držaja ukvarjajo bolj z<br />
»urgenco s ceste«. Dodaja, da pri svojem<br />
delu odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />
Kliničnega oddelka za abdominalno<br />
kirurgijo v UKCL.<br />
Nedolgo nazaj niso zdravili niti<br />
Roosvelta, danes pa je zdravljenje<br />
hipertenzije izjemnega pomena<br />
Klinični oddelek za hipertenzijo je bil<br />
ustanovljen 19. marca 1982. Na vprašanje,<br />
zakaj relativno pozno osnovanje<br />
oddelka, tamkajšnji predstojnik, prof. dr.<br />
Rok Accetto odgovarja, da »hipertenzija<br />
ni stvar, ki bi bila kot veliko tveganje<br />
za zdravje spoznana zelo zgodaj«. Kot<br />
primer poda, da v času druge svetovne<br />
vojne tudi predsednik ZDA, Franklin<br />
D. Roosevelt, ni bil zdravljen, ker takrat<br />
hipertenzije enostavno niso zdravili.<br />
»Šele po drugi svetovni vojni je stroka<br />
prišla do spoznanja, kako veliko tveganje<br />
predstavlja hipertenzija za pojavnost<br />
srčno-žilnih in možganskih bolezni,«<br />
pove prof. dr. Accetto. Danes so dejstva<br />
znana: če v populaciji uspešno znižamo<br />
krvni tlak, se tveganje za možgansko kap<br />
zmanjša za 50 odstotkov, za srčno kap za<br />
16 odstotkov, tudi za ledvično popuščanje<br />
je tveganje pri nizkem krvnem tlaku<br />
bistveno nižje. V deželah, kjer so raven<br />
krvnega tlaka uspešno znižali, se je denimo<br />
bistveno spremenilo tudi število<br />
nevroloških bolnikov s kapjo. V Sloveniji<br />
smo pri rezultatih znižanja krvnega tlaka<br />
takoj za vodilnimi v svetu (Kanado in<br />
ZDA): iz približno 9-odstotne urejenosti<br />
krvnega tlaka iz leta 2001 smo v lanskem<br />
letu dosegli 35-odstotno urejenost krvnega<br />
tlaka pri populaciji.<br />
Na hipertenziji dobra timska<br />
obravnava<br />
Hipertenzija je kronična bolezen, kar je<br />
v približno 90 odstotkih gensko pogojena.<br />
Tudi zato je izjemno pomembno<br />
osveščanje o nevarnostih, meni prof. dr.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december <strong>2010</strong><br />
9