000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

aktualno
Novogradnja je bila nujna
Že med obema svetovnima vojnama
so se pojavljale težnje za organizacijo
popolne Medicinske fakultete (MF) ter
izgradnjo novega, enotnega bolnišničnega
centra. L. 1945 se je kompleks splošne
bolnišnice ob Zaloški cesti skupaj s
stavbo nekdanje šentpetrske vojašnice
preimenoval v Klinične bolnice (KB).
Nove klinike so se v naslednjih letih in
desetletjih reorganizirale, mnoge so zamenjale
lokacijo, marsikatera pa je bila
tudi prenovljena. Kljub temu povečano
število bolniških postelj ter funkcionalnih
prostorov v KB ni zadostovalo potrebam
mesta. Nujna je bila novogradnja.
Maja 1961 je Mestni ljudski odbor Ljubljana
izbral projektantsko skupino pod
vodstvom arhitekta Stanka Kristla. Skupina,
ki se je imenovala H (hospital), naj bi
nadaljevala s preučevanjem programa
za zidavo nove bolnišnice v skladu s potrebami
Ljubljane in celotne Slovenije.
Nov kompleks naj bi bil namenjen zdravljenju
bolnikov hkrati pa naj bi predstavljal
učno bazo študentom MF in medicinskih
šol v Ljubljani. Kot lokacija je bila
izbrana majhna površina med Ortopedsko
kliniko in Polikliniko. Paziti so morali
na povezanost nove klinike z obstoječimi
ustanovami (Pediatrična, Infekcijska,
Ortopedska in Stomatološka klinika, Poliklinika,
Zavod za transfuzijo krvi, Virusni
laboratorij, Zavod za zdravstveno in tehnično
varnost ter poslopje za upravne
namene kliničnega centra). Preprečiti so
morali tudi morebitno podvojitev določenih
medicinskih in tehničnih služb.
Ker med obema svetovnima vojnama in
tudi pozneje v Ljubljani niso zidali nobene
bolnišnice v tako velikem obsegu in s
tako zapletenim programom, so močno
zaostajali za hitrim razvojem bolnišnične
arhitekture po svetu.
Pod vodstvom arhitekta Marka Šlajmerja
je ljubljanski urbanistični zavod do leta
1964 izdelal in predstavil urbanistični
program za medicinski center v Ljubljani.
V 30 letih bi po programu morali
zgraditi dva posteljna objekta in delno
sezidati tretjega, ki naj bi bil končna faza
izgradnje bolnišničnih kapacitet ob Zaloški
cesti. V novih objektih bi bilo 2.304
postelj, v razširjenih in dograjenih že obstoječih
objektih Infekcijske klinike, Pediatrične,
Stomatološke, Dermatološke in
Ortopedske klinike 1.322 postelj, v novem
Onkološkem inštitutu 400 postelj,
skupaj 4.026 postelj. Načrtovali so tudi
preureditev prometne infrastrukture. Zaloška
cesta naj bi bila po Cegnerjevi ulici
in Vodmatskem trgu (sedaj Malenškovi
ulici) priključena na Jenkovo in dalje na
Masarykovo cesto, ki je bila predvidena
kot štiripasovnica. Tedanja Njegoševa
naj bi prav tako postala štiripasovnica in
bila podaljšana preko Ljubljanice do Poljanske
ceste in naprej, kar se sedaj pripravlja.
Zaloška cesta naj bi bila zaprta za
ves tranzitni promet.
Z novo stavbo so se bolnišnične
kapacitete in število zaposlenih
močno povečali
Čas je pokazal, da se želje in stvarnost
niso skladale. 13. julija 1966 so začeli
z gradnjo enega posteljnega objekta
s 1.110 bolniškimi posteljami, diagnostičnim
in operacijskim delom. Selitve v
novo stavbo so potekale skoraj pet let,
ko je bil 29. novembra 1975 (na takratni
dan republike), Klinični center po skoraj
10 letih gradnje uradno slavnostno odprt.
Pred selitvijo v KC so imele KB okoli
2.800 postelj in 2.400 zaposlenih, med
njimi okoli 250 zdravnikov in okoli 500
medicinskih sester, z novo stavbo so se
bolnišnične kapacitete in število zaposlenih
močno povečali. Zastavljeni načrt
po širjenju ostalih zgradb v kompleksu
kliničnih bolnišnic se je odvijal po svoje.
L. 1992 so se zaradi razpada Jugoslavije
izpraznili objekti vojaške bolnišnice ob
Zaloški cesti. Tja se je preselila Očesna
klinika, delno tudi psihiatrična dejavnost.
L. 1997 je imel UKC okoli 3.800 postelj
in 7.000 zaposlenih, med njimi okoli
1.000 zdravnikov in 1.700 zaposlenih v
zdravstveni negi. Po odcepitvi Psihiatrične
klinike in Klinike za pljučne bolezni
in alergijo Golnik l. 1998 se je zmanjšalo
število postelj na 2.700 in število zaposlenih
na 5.903, med njimi je bilo 855
zdravnikov.
Vpogled v danes
V novem tisočletju so realizirali novogradnjo
Nevrološke klinike (2009) na mestu
nekdanje Očesne klinike. Pediatrična
klinika se je l. 2009 vselila v novo stavbo
na Bohoričevi ulici 20, v njenih bivših
prostorih na Vrazovem trgu pa bo najverjetneje
nastala negovalna bolnišnica.
Druge klinike v petdesetih letih od zapisanih
zastavljenih ciljev niso doživele bistvenih
sprememb, razen Onkološkega
inštituta, ki pa je bil le kratek čas sestavni
del ljubljanskih bolnišnic.
Projekt Kliničnega centra sta pripravljala prim. Drago Mušič in arhitekt Medico inženiringa
Vlado Sekavčnik, arhitekturno ga je prevzel arhitekt Stanko Kristl.
Danes ima UKC 2.188 postelj in zaposluje
7.461 uslužbencev, od tega 1.268
zdravnikov in 3.214 medicinskih sester.
V 40 letih je torej UKC približno petkrat
povečal število zdravnikov in približno
šestkrat število medicinskih sester. Po
navedenih parametrih sodi UKC Ljubljana
med velike klinike tako na evropskih
kot tudi ameriških tleh.
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010
5