000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

000002f9-00000247-kc-interno-06-2010 000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

17.01.2015 Views

utrip UKCL Od prenosa krvi do skrbi za bolnike Skupno okoli 130 zaposlenih v okviru Oskrbovalnih služb – Centralne kurirske in gospodinjske službe opravlja izjemno pomembno delo Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 24 Kurirji in gospodinje, ki jih ponavadi srečujemo na hodnikih UKCL, opravljajo izredno pomembno delo, le redkokdo pa se zaveda, da je njihovo delo ključnega pomena tudi preko noči, ko je zaradi velikega števila transplantacij od njih zahtevan maksimalni vložek natančnega dela. Ravno kurirji so namreč tisti, ki med drugim skrbijo tudi za transport diagnostičnih vzorcev, krvi, krvnih pripravkov ter za prenos bolnikove dokumentacije za večino klinik in kliničnih oddelkov UKCL. Da bi bolje spoznali njihovo delo, smo se odpravili v Centralno kurirsko in gospodinjsko službo. Lani več kot 303 tisoč kurirskih poti V Centralni kurirski in gospodinjski službi UKCL je skupno skoraj 130 zaposlenih, poleg vodje in namestnice vodje omenjeno službo sestavljajo še srednje medicinske sestre oz. dispečerke ter kurirke/kurirji oz. gospodinje. Služba, ustanovljena leta 1996, je dejavnost postopno širila, danes pa opravlja dejavnost na večini klinik in kliničnih oddelkov UKCL, 24 ur dnevno vse dni v tednu. Kot našteva njihova vodja, Martina Erjavec, gospodinje skrbijo za gospodinjska opravila na oddelku (skrb za čajno kuhinjo, kuhanje napitkov, skrb za bolniško perilo, urejenost oddelka), kurirji pa za pravilen, pravočasen in varen transport diagnostičnih vzorcev, krvi, krvnih pripravkov, dokumentacije in izvidov. Vse to kurirji izvajajo pod koordinacijo Velik del njihovih obveznosti je tudi skrb za prevoz pacientov, pa tudi za prenos medicinske dokumentacije. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 srednjih medicinskih sester – dispečerk. »V lanskem letu smo v naši službi opravili 303.066 kurirskih poti, od tega je bilo kar 146.645 urgentnih,« s številkami podkrepi pomen njihovega dela ga. Martina Erjavec. Za boljšo organizacijo tudi dispečerke Centralna kurirska in gospodinjska služba je bila ustanovljena leta 1996, in sicer zaradi potrebe po ločitvi del v podporni dejavnosti glede na zahtevnost del, uveljavitve enotnih standardov za posamezne dejavnosti, dviga kakovosti storitev in racionalizacije dela. Transport diagnostičnih vzorcev izvajajo v skladu z evropskim standardom za transport diagnostičnih vzorcev in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, transport bolnikove dokumentacije in izvidov pa izvajajo v skladu z zakonodajo in upoštevanjem varovanja osebnih podatkov. »Zaradi obsega dela, zahtevane strokovnosti in natančnosti pri prenosu diagnostičnih vzorcev, krvi in krvnih pripravkov koordinacijo dela preko dneva opravljajo srednje medicinske sestre – dispečerji, v nočnem času pa kurirji svoje delo koordinirajo in izvajajo sami, preko klicev oddelkov na multiton in prenosne telefone,« običajni delovni dan kurirja obrazloži vodja. Zaposleni v omenjeni službi si sicer že dlje časa prizadevajo tudi za novo sistemizacijo delovnega mesta – namesto sistemiziranega delovnega mesta strežnice 2/1 želijo pridobiti naziv oskrbovalke, ki združuje delokrog gospodinje na oddelku ter tudi prenos ali prevoz diagnostičnih vzorcev, krvi, krvnih pripravkov, dokumentacije, izvidov in pripomočkov v popravilo ter tudi spremstvo bolnikov. Slednje opravljajo na dislociranih enotah in kliničnih oddelkih, in sicer na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Pediatrični kliniki, Očesni kliniki, Bolnici dr. Petra Držaja in na Ginekološki kliniki. Med našim sprehodom po hodnikih UKCL je iz zaposlenih v centralni gospodinjski in kurirski službi začutiti veselje do dela: »Osrečuje me, ko so z našim delom zadovoljni bolniki in zaposleni,« o svojem delu pove Rebeka Berg, podobno pa pristavi tudi Nuška Balič, ki jo, kot pravi, »delo z ljudmi osrečuje in izpopolnjuje.« V UKCL smo za oskrbovalke organizirali specialne učne delavnice Od februarja pa do konca oktobra smo v UKCL izvedli šest ponovitev specialnih učnih delavnic z naslovom »Dela in naloge oskrbovalke v bolnišnici«. Izobraževanja se je skupno udeležilo 242 zaposlenih na delovnem mestu oskrbovalke oz. kurirke in gospodinje. Izobraževanje so zaključile s pisnim preverjanjem znanja. Pri izvedbi specialnih učnih delavnic je sodelovalo 13 predavateljev iz UKCL; vsi sodelujoči pa so po zaključku prejeli potrdila o aktivnem sodelovanju.

utrip UKCL Obisk iz bolnišnice Katinara v Trstu Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc V oktobru smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) gostili vodilne iz bolnišnice Katinara v Trstu. Giampaolo Canciani, strokovni direktor bolnišnice na Katinari, in Fabia Bassan, glavna medicinska sestra omenjene bolnisnice, sta na uradni obisk prišla v spremstvu prof. dr. Zoran M. Arneža, predstojnika oddelka za plastično kirurgijo bolnišnice na Katinari, Italijansko delegacijo je zanimala predvsem organiziranost UKCL. Razložili smo jim sestavo klinik, kliničnih oddelkov, samostojnih organizacijskih enot ter organiziranost histološke in mikrobiološke dejavnosti, kasneje pa smo jih popeljali tudi na operacijski blok in ogled Nove pediatrične klinike. Predavanje strokovnih sodelavcev iz Danske Služba za odnose z javnostmi V sodelovanju s Slovenskim združenjem za kakovost in odličnost (SZKO) smo k nam povabili strokovna sodelavca in svetovalca uprave danske Univerzitetne bolnišnice Odense, go. Gitte Dahl Hansen in g. Clausa Thora, ki sta nam predstavila uvedbo »vitkega pristopa« v njihovi organizaciji. Univerzitetna bolnišnica Odense (OUH) je ena izmed treh univerzitetnih bolnišnic na Danskem, po številu obravnavanih bolnikov, zaposlenih in vsebini obravnave pa je precej primerljiva z UKCL: izpolnjuje lokalne, regionalne in nacionalne funkcije, letno je pri njih hospitaliziranih 100 tisoč bolnikov, 800 tisoč pa jih obravnavajo ambulantno. V bolnišnici imajo 9.500 zaposlenih in 76 kliničnih oddelkov. V bolnišnici so uspešno uvedli filozofijo »vitkosti«, s pomočjo le-te pa jim v bolnišnici uspeva ustvarjati stabilne in primerne delovne procese, zmanjšati napake na najmanjšo možno mero in izboljševati kakovost dela v korist pacientov in zaposlenih. Na področju Kardiološke ambulante so denimo s pomočjo pristopa vitkosti skrajšali čakalno dobo iz 16 na 7 tednov ter naredili 450 pregledov več na leto, skrajšali so čas hospitalizacije idr., na področju radiologije pa so čakalne dobe za preglede z ultrazvokom zmanjšali kar za 65 odstotkov. Nov endoskopski stolp na KO za reprodukcijo Italijanski delegaciji smo predstavili organiziranost UKCL in jih popeljali na ogled operacijskega bloka in Nove pediatrične klinike. prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. Nedavno so na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke klinike pričeli izvajati operativne posege s pomočjo novega endoskopskega stolpa, ki je nadomestil dosedanjega, starejšega več kot 10 let. Endoskopski stolp predstavlja trenutno najsodobnejšo endoskopsko tehnologijo na tem področju. Med njegovimi prednostmi je tudi to, da omogoča kakovostno spremljanje operacije tudi asistentu in s tem varnejše in hitrejše operiranje. Za klinični oddelek, osebje ter posebej za pacientke je to velika pridobitev. Na omenjenem oddelku se namreč izvaja več kot 95 odstotkov operacij endoskopsko, med njimi tudi nekatere najzahtevnejše (histerektomije, obsežne endometrioze vključno z globoko endometriozo z resekcijo črevesa ali mehurja, enukleacije velikih miomov ...). Letno na tem kliničnem oddelku obravnavamo preko 5.000 pacientk. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 25

utrip UKCL<br />

Obisk iz bolnišnice<br />

Katinara v Trstu<br />

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc<br />

V oktobru smo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana<br />

(UKCL) gostili vodilne iz bolnišnice Katinara v Trstu. Giampaolo<br />

Canciani, strokovni direktor bolnišnice na Katinari, in Fabia<br />

Bassan, glavna medicinska sestra omenjene bolnisnice, sta<br />

na uradni obisk prišla v spremstvu prof. dr. Zoran M. Arneža,<br />

predstojnika oddelka za plastično kirurgijo bolnišnice na Katinari,<br />

Italijansko delegacijo je zanimala predvsem organiziranost<br />

UKCL. Razložili smo jim sestavo klinik, kliničnih oddelkov,<br />

samostojnih organizacijskih enot ter organiziranost histološke<br />

in mikrobiološke dejavnosti, kasneje pa smo jih popeljali tudi<br />

na operacijski blok in ogled Nove pediatrične klinike.<br />

Predavanje strokovnih<br />

sodelavcev iz Danske<br />

Služba za odnose z javnostmi<br />

V sodelovanju s Slovenskim združenjem za kakovost in odličnost<br />

(SZKO) smo k nam povabili strokovna sodelavca in svetovalca<br />

uprave danske Univerzitetne bolnišnice Odense, go.<br />

Gitte Dahl Hansen in g. Clausa Thora, ki sta nam predstavila<br />

uvedbo »vitkega pristopa« v njihovi organizaciji.<br />

Univerzitetna bolnišnica Odense (OUH) je ena izmed treh univerzitetnih<br />

bolnišnic na Danskem, po številu obravnavanih bolnikov,<br />

zaposlenih in vsebini obravnave pa je precej primerljiva<br />

z UKCL: izpolnjuje lokalne, regionalne in nacionalne fun<strong>kc</strong>ije,<br />

letno je pri njih hospitaliziranih 100 tisoč bolnikov, 800 tisoč<br />

pa jih obravnavajo ambulantno. V bolnišnici imajo 9.500 zaposlenih<br />

in 76 kliničnih oddelkov. V bolnišnici so uspešno uvedli<br />

filozofijo »vitkosti«, s pomočjo le-te pa jim v bolnišnici uspeva<br />

ustvarjati stabilne in primerne delovne procese, zmanjšati napake<br />

na najmanjšo možno mero in izboljševati kakovost dela v<br />

korist pacientov in zaposlenih. Na področju Kardiološke ambulante<br />

so denimo s pomočjo pristopa vitkosti skrajšali čakalno<br />

dobo iz 16 na 7 tednov ter naredili 450 pregledov več na leto,<br />

skrajšali so čas hospitalizacije idr., na področju radiologije pa<br />

so čakalne dobe za preglede z ultrazvokom zmanjšali kar za<br />

65 odstotkov.<br />

Nov endoskopski stolp<br />

na KO za reprodu<strong>kc</strong>ijo<br />

Italijanski delegaciji smo predstavili organiziranost UKCL in jih popeljali<br />

na ogled operacijskega bloka in Nove pediatrične klinike.<br />

prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med.<br />

Nedavno so na Kliničnem oddelku za reprodu<strong>kc</strong>ijo Ginekološke<br />

klinike pričeli izvajati operativne posege s pomočjo novega<br />

endoskopskega stolpa, ki je nadomestil dosedanjega, starejšega<br />

več kot 10 let. Endoskopski stolp predstavlja trenutno<br />

najsodobnejšo endoskopsko tehnologijo na tem področju.<br />

Med njegovimi prednostmi je tudi to, da omogoča kakovostno<br />

spremljanje operacije tudi asistentu in s tem varnejše in<br />

hitrejše operiranje.<br />

Za klinični oddelek, osebje ter posebej za pacientke je to velika<br />

pridobitev. Na omenjenem oddelku se namreč izvaja več kot<br />

95 odstotkov operacij endoskopsko, med njimi tudi nekatere<br />

najzahtevnejše (histerektomije, obsežne endometrioze vključno<br />

z globoko endometriozo z rese<strong>kc</strong>ijo črevesa ali mehurja,<br />

enukleacije velikih miomov ...). Letno na tem kliničnem oddelku<br />

obravnavamo preko 5.000 pacientk.<br />

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december <strong>2010</strong><br />

25

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!