000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
000002f9-00000247-kc-interno-06-2010 000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
aktualno Ustanovitev ‘Partnerstva za prehrano in preventivo debelosti‘ doc. dr. Nataša Fidler Mis in dr. Eric L. Ding Udeleženci srečanja, med njimi je sedmi iz leve proti desni tudi dr. Ding, želijo vplivati na javno osveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in vplivati na zmanjšanje porabe pijač z dodanim sladkorjem, zlasti pri otrocih kot tudi odraslih. V Univerzitetni klinični center Ljubljana smo nedavno povabili dr. Ericka Dinga, epidemiologa nutricionista z Univerze »Harvard Medical School«, ki je skupaj s podporo prof. dr. Walterja Willetta, dr. med. predstojnika Oddelka za prehrano na »Harvard School of public Health«, aktivno vključen v ocenjevanje javno zdravstvenega učinka pijač z dodanim sladkorjem na breme bolezni debelosti, diabetesa in srčno-žilnih bolezni. Za to, da bi z uvedbo »dodatka« na pijače z dodanim sladkorjem opozorili na neželen zdravstveni učinek tovrstnih pijač, si prizadevamo tudi številni strokovnjaki in člani civilne družbe v Sloveniji. Glavni ukrep: »dodatek« na pijače z dodanim sladkorjem Ob obisku dr. Eric L. Dinga smo imeli številni predstavniki delovno srečanje, katerega namen je bil izboljšati zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije. Želimo izboljšati predvsem prehranske navade dojenčkov in otrok kot tudi zmanjševanje obolenj za sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, kot so debelost, diabetes, srčno-žilne bolezni, rak, karies in druge. Za enega glavnih ukrepov pri zmanjševanju tovrstnih obolenj predlagamo »dodatek za nezaželen zdravstveni učinek« pijač z dodanim sladkorjem, ki so v prodaji v Republiki Sloveniji. Omenjeno pobudo je že podprlo Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov, RSK za Pediatrijo, Združenje za pravice bolnih otrok, Zveza potrošnikov Slovenije, nevladna organizacija Mreža zdravja ter številni mnenjski voditelji iz Slovenije. Z omenjenim »dodatkom« želimo vplivati na javno osveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in vplivati na zmanjšanje porabe pijač z dodanim sladkorjem, zlasti pri otrocih kot tudi odraslih. Predlagamo, da bi država z zbranim denarjem namensko financirala raziskave o prehranskih dejavnikih tveganja za nastanek debelosti in drugih kroničnih bolezni, ki so posledica pitja pijač z dodanim sladkorjem. S tem ukrepom želimo izboljšati zdravstveno osveščenost in prehranske navade slovenskih državljanov, spremeniti percepcijo v realno sliko, da so namreč pijače z dodanim sladkorjem enako škodljive kot tobačni izdelki, ter vplivati na proizvajalce pijač z dodanim sladkorjem, da prav tako kot tobačna industrija, plačujejo nastalo zdravstveno škodo zaradi njihovih izdelkov, ki bo namenjen odpravljanju bolezni, s katerimi se soočajo ljudje, ki pijejo pijače z dodanim sladkorjem. Dr. Ding je predstavil podporno pismo iz Univerze Harvard in ponudil obsežno strokovno pomoč pri izvajanju aktivnosti, podporo pri razvoju in ustanovitvi neprofitne organizacije ‘Partnerstva za prehrano in preventivo debelosti‘. Ko nam bo uspelo vzpostaviti tovrsten sistem v Sloveniji, upamo, da bomo postali vzoren zgled ostalim državam v Evropi in v svetu pri naprednem sprejemanju javno zdravstvene politike na področju debelosti. V Sloveniji želimo postati zgled ostalim državam Dr. Ding je med drugim poudaril, da je naloga vlade, da spodbuja ljudi k bolj zdravim izbiram. Pomembno je, da informiramo ljudi o nevarnosti pitja pijač z dodanim sladkorjem in ljudi seznanimo z dejstvom, da je nevarnost debelosti enaka kot kajenje in da so pijače z dodanim sladkorjem in nezdrava prehrana enako škodljivi kot kajenje. Proizvajalci, ki polnijo trg s pijačami z dodanim sladkorjem, bi morali plačati škodo, ki jo s svojimi pijačami povzročijo družbi, podobno kot morajo tovarne plačati za onesnaževanje okolja. Proizvajalci pijač morajo razumeti svojo socialno odgovornost, ki so jo dolžne odplačati. Trenutno njihovi dobički ne odsevajo njihovega celotnega vpliva na bolezni, ki jih povzročajo pijače z dodanim sladkorjem. Vlada se mora zavedati, da prenizke cene nezdravih pijač spodbujajo njihovo pitje, kar poviša stroške za zdravstvo. Izredno težko bi podražili vso nezdravo hrano. Prvi korak bi bil, da se tistim, ki proizvajajo pijače z dodanim sladkorjem, naprti »zdravju sovražne takse«, analogno kot je to pri tobaku. Kajenje povzroča celo vrsto bolezni. V Ameriki plačajo tobačne tovarne stroške zdravljenja v vsaki državi za neželene zdravstvene učinke kajenja. Tobačne tovarne plačajo mnogo za narejeno zdravstveno škodo družbi, proizvajalci pijač z dodanim sladkorjem pa so pomemben naslednji korak, ki se ga moramo lotiti. * Intervju z dr. Erikom Dingom bo objavljen v naslednji številki 22 Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010
aktualno Prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju Gre za »pravega robota«, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, zdravnik pa lahko z njim upravlja od daleč Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v septembru prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju. Robot, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije, in se pridružuje drugima dvema, ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji nasploh. Gre za »pravega« robota, torej napravo, ki ne posnema zgolj roke kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi inštrumenti. To je mogoče opraviti daleč stran od bolnika, lahko v drugi sobi, ali še dlje. Ker se pri omenjenih posegih uporablja tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost pomembna, saj tako zdravstveni delavci niso izpostavljeni rentgenskemu sevanju. Robot omogoča hitrejše in bolj natančno vodenje katetrov in vodilnih žic po telesu, z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj zvijugane predele, oziroma v predele, ki so s klasično tehniko težko dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da se do njih pristopi. V povezavi z robotom so bili prvič na svetu uporabljeni specialni katetri in vodila, katerih posebnost je, da jih lahko zdravnik oziroma robot krivi kakor želi, jih obrača, sprošča in na ta način hitreje in enostavneje prodira preko anatomsko težko ali težje dostopnih predelov. Posege, ki jih je odobrila Republiška etična komisija, so opravili na 20 žilah, vsi posegi so bili uspešni. Poglaviten namen, ki si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala, to je varnost sistema, je bil s tem dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov, ki so preživeli v Sloveniji 14 dni. V ožji ekipi so poleg prof. dr. Boruta Geršaka, dr. med., ki je bil vodja raziskave, in dr. Milenka Stankoviča, dr. med., sodelovali še ameriška strokovnjaka dr. Jean Bismuth in prof. Alan Lumsden, domači zdravniki prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., dr. Vinko Boc, dr. med., dr. Juš Kšela, dr. med., in dr. Boris Robič, dr. med.; anesteziologi doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med., dr. Špela Mušič, dr. med., dr. Dominika Oroszy, dr. med., dr. Nenad Danojevič, dr. med., dr. Bojan Kontestabile, dr. med., in dr. Nikola Andonov, dr. med.. Inštrumentarji Franci Pajk, dipl. MT, Nina Visočnik, dipl. med. ses., Marija Zrim, dipl. med. ses., Nina Samsa, dipl. med. ses.; radiološki inženirji Marko Repnik, Marko Klavžar in Matevž Čadej ter anesteziološki tehniki Robert Copič, DMT, Zlatko Grubešič, DMT, in Magdalena Prelovšek, dipl. med. ses. Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so bili prisotni številni inženirji in tudi oba ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace, ki je bil pred tem, ko se je pričel ukvarjati z izdelavo robotov, zaposlen v kontroli vesoljskih poletov misij Shuttle (NASA). Člana ožje ekipe, dr. Milenko Stankovič, dr. med., in prof. dr. Borut Geršak, dr. med., med delom v laboratoriju v Kaliforniji, ZDA. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 23
- Page 1 and 2: DECEMBER 10 06 ŠTEVILKA glasilo Un
- Page 3 and 4: uvodnik Dragi sodelavci in sodelavk
- Page 5 and 6: aktualno Novogradnja je bila nujna
- Page 7 and 8: aktualno Za odprtje »kriv« tudi
- Page 9 and 10: aktualno predstojnika in doda, da p
- Page 11 and 12: aktualno V bolnišnici dr. Petra Dr
- Page 13 and 14: aktualno Kdo so bolniki, ki hemodia
- Page 15 and 16: Medicinska odprava v Ugando aktualn
- Page 17 and 18: aktualno Po izkušnji: naš zdravst
- Page 19 and 20: aktualno »Pred vrnitvijo v UKCL se
- Page 21: »Moji pacienti načeloma zelo, zel
- Page 25 and 26: utrip UKCL Obisk iz bolnišnice Kat
- Page 27 and 28: utrip UKCL ne z veliko prikrajšavo
- Page 29 and 30: utrip UKCL dogajanj poskrbeli, da n
- Page 31 and 32: preberite Bodimo telesno aktivni in
- Page 33 and 34: kaj menijo o nas Klinika za infekci
- Page 35 and 36: Interno glasilo Univerzitetnega kli
aktualno<br />
Prvič na svetu uporabili žilnega<br />
robota za posege na femoralnem žilju<br />
Gre za »pravega robota«, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZDA, zdravnik pa lahko z njim upravlja od daleč<br />
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc<br />
Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca<br />
in ožilja, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem<br />
oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega<br />
kliničnega centra Ljubljana so<br />
v septembru prvič na svetu uporabili<br />
žilnega robota za posege na femoralnem<br />
žilju. Robot, ki so ga posebej<br />
za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju<br />
robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije,<br />
in se pridružuje drugima dvema,<br />
ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji<br />
nasploh. Gre za »pravega« robota,<br />
torej napravo, ki ne posnema zgolj roke<br />
kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja<br />
preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti<br />
s kirurškimi ali drugimi inštrumenti.<br />
To je mogoče opraviti daleč stran<br />
od bolnika, lahko v drugi sobi, ali še dlje.<br />
Ker se pri omenjenih posegih uporablja<br />
tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost<br />
pomembna, saj tako zdravstveni<br />
delavci niso izpostavljeni rentgenskemu<br />
sevanju.<br />
Robot omogoča hitrejše in bolj natančno<br />
vodenje katetrov in vodilnih žic po<br />
telesu, z njim je mogoče voditi katetre<br />
tudi v najbolj zvijugane predele, oziroma<br />
v predele, ki so s klasično tehniko težko<br />
dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da<br />
se do njih pristopi. V povezavi z robotom<br />
so bili prvič na svetu uporabljeni specialni<br />
katetri in vodila, katerih posebnost<br />
je, da jih lahko zdravnik oziroma robot<br />
krivi kakor želi, jih obrača, sprošča in na<br />
ta način hitreje in enostavneje prodira<br />
preko anatomsko težko ali težje dostopnih<br />
predelov.<br />
Posege, ki jih je odobrila Republiška etična<br />
komisija, so opravili na 20 žilah, vsi posegi<br />
so bili uspešni. Poglaviten namen, ki<br />
si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala,<br />
to je varnost sistema, je bil s tem<br />
dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko<br />
ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov,<br />
ki so preživeli v Sloveniji 14 dni.<br />
V ožji ekipi so poleg prof. dr. Boruta Geršaka,<br />
dr. med., ki je bil vodja raziskave, in<br />
dr. Milenka Stankoviča, dr. med., sodelovali<br />
še ameriška strokovnjaka dr. Jean<br />
Bismuth in prof. Alan Lumsden, domači<br />
zdravniki prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.,<br />
dr. Vinko Boc, dr. med., dr. Juš Kšela, dr.<br />
med., in dr. Boris Robič, dr. med.; anesteziologi<br />
doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med.,<br />
dr. Špela Mušič, dr. med., dr. Dominika<br />
Oroszy, dr. med., dr. Nenad Danojevič,<br />
dr. med., dr. Bojan Kontestabile, dr.<br />
med., in dr. Nikola Andonov, dr. med..<br />
Inštrumentarji Franci Pajk, dipl. MT,<br />
Nina Visočnik, dipl. med. ses., Marija<br />
Zrim, dipl. med. ses., Nina Samsa, dipl.<br />
med. ses.; radiološki inženirji Marko Repnik,<br />
Marko Klavžar in Matevž Čadej<br />
ter anesteziološki tehniki Robert Copič,<br />
DMT, Zlatko Grubešič, DMT, in Magdalena<br />
Prelovšek, dipl. med. ses.<br />
Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so<br />
bili prisotni številni inženirji in tudi oba<br />
ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace,<br />
ki je bil pred tem, ko se je pričel ukvarjati<br />
z izdelavo robotov, zaposlen v kontroli<br />
vesoljskih poletov misij Shuttle (NASA).<br />
Člana ožje ekipe, dr. Milenko Stankovič, dr. med., in prof. dr. Borut Geršak, dr. med., med delom v laboratoriju v Kaliforniji, ZDA.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december <strong>2010</strong><br />
23
Change language