000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

Recommendations

Info

aktualno »Klinika potem, ko jo je David Beckham zapustil, ni nikogar več zanimala,« Asist. Marko Macura iz Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike se je nedavno udeležil izpopolnjevanja pri zdravniku, ki je Ahilovo tetivo operiral nogometašu Davidu Beckhamu, sam pa je pri nas med drugimi operiral nogometaša Sebastjana Cimerotiča Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 20 Asist. Marko Macura, dr. med., iz KO za travmatologijo Kirurške klinike je imel željo pomagati športnikom pri športnih poškodbah še pred odločitvijo za specializacijo, kanček zanimanja za to pa gre verjetno iskati tudi v njegovi dolgoletni košarkaški karieri. V letošnjem letu ga je izmenjava izkušenj gnala na Finsko – naravnost k prof. Sakari Oravi, specialistu ortopedu, ki je marca letos operiral slavnega nogometaša Davida Beckhama. »Zanimalo nas je, kdo je ta prof. Sakari Orava, na kakšen način on operira,« med drugim pove v našem intervjuju in doda, da je v času izpopolnjevanja ugotovil, da ima tudi sam »veliki prof. Orava« podobne probleme kot on sam in vsi drugi, ki se ukvarjajo s športnimi poškodbami: soočajo se z neučakanostjo športnikov, ki želijo okrevati čim prej. Menda ste bili nekoč velik športni navdušenec, in sicer košarkar. Zakaj ste odnehali »Predvsem zato, ker je bilo šport težko Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 uskladiti s službenimi obveznostmi. Zdaj se sam s športom ukvarjam le še občasno, predvsem s svojimi tremi otroki. Vsi trije igrajo košarko, smo košarkarska družina, tudi žena in dedki so igrali košarko.« Potem ste se pa zaradi kariere težko odrekli športu »Ne, sploh ne. Moje delo se mi je zdelo zelo privlačno, z lahkim srcem sem se odločil, da zaključim športno kariero. Morda mi je celo malo odleglo, da sem jo dal 'na stran'. Drugače bi bilo, če bi bil v košarki res zelo uspešen, a nisem bil – v mladinski reprezentanci še, kasneje pa ne več. Tako intenzivni treningi, skupno okoli 4 do 5 ur na dan, že s študijem medicine niso bili združljivi. Reprezentančno kariero sem prekinil v 1. letniku fakultete: med treningi in izpitnimi roki sem izbral slednje.« Ste si ukvarjanja s športnimi poškodbami želeli od nekdaj »Da, še pred specializacijo. Na srečo so se tako ideje vodstva klinike kot tudi moje skladale.« Potem ko je asist. Marko Macura zaradi poškodbe Ahilove tetive operiral našega nogometaša Sebastjana Cimerotiča, se je odpravil k profesorju na Finsko, ki je operiral Davida Beckhama. K vam v verjetno prihajajo tako profesionalni kot rekreativni športniki. Jim je kdaj težko razložiti, da morajo zaradi poškodbe zdaj enostavno mirovati »Ne gre za to, da bi morali mirovati. Morda je moja prednost v tem, da poznam treninge športnikov in njihove cilje. Moji pacienti načeloma zelo, zelo malo mirujejo. Vedno dobivajo navodila, kaj in kako lahko delajo, tako da so v dvoranah in igriščih minimalno odsotni, zgolj toliko, kolikor je potrebno zaradi kirurškega posega. Vsi dobijo zelo natančna navodila. Dejstvo je, da mora biti športnik, ki je vajen gibanja, vseskozi zaposlen.« Nekoč ste bili zdravnik košarkarskega društva Slovan. Ste še zdaj »Ne. Položaj klubskih zdravnikov je pri nas nekoliko nedorečen; klubi se ubadajo z velikimi organizacijskimi in finančnimi težavami, najpomembneje pa je, da športni klub redko – po moji presoji – potrebuje stalno prisotnost kirurga. Bolj potrebujejo prisotnost fizioterapevta, pomembno pa je, da imajo vedno omogočeno dosegljivost zdravnika, ki se ukvarja s športnimi poškodbami. Tudi zame je bolje, da imajo v klubu mojo telefonsko številko, kot pa da sedim z njimi na klopi.« Še ne dolgo nazaj ste se, da bi še izboljšali zdravljenje na področju športnih poškodb, odpravili na Finsko. »Res je. Šlo je za neke vrste izpopolnjevanje (angl. fellowship) oz. gostovanje na kliniki. V mojem primeru je bilo to drugo dlje trajajoče gostovanje, najprej sem bili na Kliniki za športne poškodbe v Stockholmu na Švedskem, zdaj še na Finskem. Zgodba mojega odhoda na Finsko je naslednja: novembra lani sem pri nas operiral znanega nogometaša Sebastjana Cimerotiča. Podobno poškodbo Ahilove tetive je marca letos utrpel nogometaš David Beckham, operiral pa ga je prof. Sakari Orava na Finskem. Zanimalo nas je, kdo je prof. Sakari Orava, ter to, na kakšen način on
»Moji pacienti načeloma zelo, zelo malo mirujejo. Vedno dobivajo navodila, kaj in kako lahko delajo, tako da so iz dvorane in igrišč minimalno odsotni, zgolj toliko, kolikor je potrebno zaradi kirurškega posega.« operira. Na kliniki imamo princip, da če se učimo, se želimo učiti od najboljših.« In kdo je po vaši oceni prof. Sakari Orava »Prof. Orava je star 65 let, je ortoped, in se celo življenje ukvarja s športnimi poškodbami. Napisal je preko 110 člankov in je prvi na svetu po tovrstni literaturi. Napisal je tudi nekaj publikacij za domačo športno javnost, je konzultant za največje svetovne klube – Real Madrid, Barcelono, Romo, Inter, Milan … Poleg Davida Beckhama je operiral številne druge športnike (Davida Trezegueta, Didiera Deschampsa, Peppa Guardiolo, Merlene Ottey, Haile Gebreselassie, Christiana Ghedino …). Najbolj medijsko odmevna je bila seveda operacija Davida Beckhama, takrat so bili na kliniki okupirani s strani medijev. Podobnost poškodbe Cimerotiča in Beckhama je bil torej neposredni povod, zakaj sem odšel na Finsko. « Nekdo, ki operira Davida Beckhama, se mora privaditi medijske pozornosti. Sta o tem s prof. Oravo govorila »Sva. On je medijske pozornosti deležen že zaradi svojega delovanja v Španiji, Italiji, to z Davidom Beckhamom je samo pomenilo vrh medijskega zanimanja. Res pa je, da klinika potem, ko jo je David Beckham zapustil, ni nikogar več zanimala. Prof. Orava je bil tako medijskega pritiska relativno hitro razrešen. Je pa v odnosu do medijev prof. Orava zelo prijazen in skromen, vedno dostopen in pripravljen za pogovore. Zelo odprt je bil tudi do mene. Zanimalo me je predvsem, na kakšen način rešuje težave športnikov in s kakšnimi problemi se srečuje. Ugotovil sem, da ima tudi sam veliki Orava podobne probleme kot mi. Ko oskrbimo kakšnega poškodovanega športnika in ko nastopi čas rehabilitacije, naenkrat vsi vedo več od nas, zdravnikov. Prof. Orava je priznal, da ima morda zdaj, odkar je operiral Davida Beckhama, nekaj manj težav, da pa so si poprej drznili mnogi soditi o poškodbah.« Imate sami podobno izkušnjo, potem ko ste operirali nogometaša Cimerotiča »Pravzaprav ne. Cimerotič je jasno povedal, da bo poslušal kirurška navodila in se je tega jasno držal; v njegovem primeru smo v rehabilitaciji s klubskim fizioterapevtom zelo dobro sodelovali.« Če se vrneva nazaj na Finsko; ste se šli učiti posebne metode operacije »Ne, ne gre za posebno metodo. Gre samo za to, da smo preverili, če se znotraj naše klinike držimo podobnih principov. Tja nisem šel gledati samo ene operacije. Res je, da me je najbolj zanimala operacija tetiv, a moje področje so rekonstrukcija kolenskih vezi, meniskusov in artoskopska kirurgija, s čimer se prof. Orava ukvarja. Znan je tudi po tem, da opravi največ operacij poškodovanih tetiv, ne samo Ahilovih, tudi drugih. Pri njemu sem videl tudi operacije kroničnih poškodb tetiv tekačev; vsekakor mi je dal veliko misliti.« Kako pogoste so sicer operacije pri poškodbi Ahilove tetive »Če gre za pretrganje Ahilove tetive, je operacija nujna. Prof. Orava se drži načela, da je metoda, kadar gre za rekreativnega športnika, primerna perkutana metoda, ki ni odprta metoda, saj ne prerežemo kože. Pri športnikih se drži načela, da poškodovani del vedno odpre.« Ali odprta operacija povzroči daljšo rehabilitacijo »Niti ne, le nekoliko večja nevarnost vnetja rane je; možno je, da se rana slabše zarašča. Dejstvo pa je, da imajo športniki zaradi večkratnih poškodb tetivo že okvarjeno. Včasih je tako poleg zašitja tetive potrebno še njeno očiščenje.« Kako pogosti so lahko zapleti Vemo, da je pri Beckhamu celotna javnost spremljala njegovo rehabilitacijo in se spraševala, zakaj po treh mesecih še vedno okreva. »To je običajno; doba rehabilitacije je takšna tudi pri nas – po operaciji mesec in pol imobilizacije. Po koncu imobilizacije športnikom naročimo, naj se nadaljnje tri mesece ne vzpenjajo na prste in da naj ne obremenjujejo tetive. Šele kasneje, ko je tetiva tega sposobna, lahko aktualno začnejo s treningom. Podobno je bilo denimo tudi s primerom Cimerotiča. Za vrhunske športnike pomeni premor petih ali šestih mesecev izredno dolgo obdobje; zagotovo potem potrebujejo en mesec ostrega treninga, da se lahko vrnejo nazaj.« Ste kdaj bili priča zelo čustvenih odzivov posameznih športnikov, ko so izvedeli, da ne bodo mogli več trenirati kot prej »Seveda. Prvi trenutek, ko jim povem, zakaj gre, je zanje hud. Ahilova tetiva ni najslabša novica; bistveno bolj so slabe volje, ko jim povem, da imajo strgano sprednjo križno vez v kolenu, kjer je rehabilitacija še daljša, za nogometaše, smučarje ali rokometaše pomeni, da se v polno aktivnost lahko vrnejo šele 9 do 10 mesecev po poškodbi, kar pomeni izgubo sezone. Pri poškodbi Ahilove tetive gre za izgubo pol sezone, pri križni vezi pa za celo, kar je psihološko precej bolj naporno.« Kako potem v takih trenutkih pomirite, svetujete »Pravzaprav mora to predelati vsak športnik sam pri sebi; jaz jim lahko pomagam samo s primeri, kako so ravnali drugi. Športnik bistveno lažje prenese, če mu v tem času naložiš delo. Ob prvi informaciji jih skrbi, da bodo v tem času morali mirovati. Najlažje športnika potolažiš tako, da mu naložiš delo – kot sem povedal že uvodoma, moji pacienti zelo malo počivajo oz. jim ne dam miru; dam jim natančna navodila, da čim bolj pripravljeni dočakajo naslednjo sezono oz. vrnitev nazaj na igrišče. Na trmo niste naleteli Trma me pri športnikih ne skrbi, bolj me skrbi svojeglavost. Rehabilitacija po takih poškodbah je kompleksna. Vsaka faza rehabilitacije ima svoj namen; v posamezni fazi so nekatere obremenitve dovoljene, nekatere še ne. Zato me bolj skrbi svojeglavost: športnik prepričan, da lahko z delom pride nazaj na igrišče in ki prehitro začne obremenjevati določen predel, običajno rehabilitacijo samo še podaljša ali vsaj pokvari uspeh rehabilitacije. S tem pride do nezadovoljstva tako na njihovi kot na moji strani. Po drugi strani pa sem bil že marsikdaj presenečen. Kadar me je bilo zelo strah, kako bodo določeni pacienti upoštevali navodila rehabilitacije, so ti natančno sledili navodilom. Eden izmed takih je tudi nogometaš Cimerotič. Po njegovi poškodbi so bili rezultati odlični.« Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 21
Page 1 and 2: DECEMBER 10 06 ŠTEVILKA glasilo Un
Page 3 and 4: uvodnik Dragi sodelavci in sodelavk
Page 5 and 6: aktualno Novogradnja je bila nujna
Page 7 and 8: aktualno Za odprtje »kriv« tudi
Page 9 and 10: aktualno predstojnika in doda, da p
Page 11 and 12: aktualno V bolnišnici dr. Petra Dr
Page 13 and 14: aktualno Kdo so bolniki, ki hemodia
Page 15 and 16: Medicinska odprava v Ugando aktualn
Page 17 and 18: aktualno Po izkušnji: naš zdravst
Page 19: aktualno »Pred vrnitvijo v UKCL se
Page 23 and 24: aktualno Prvič na svetu uporabili
Page 25 and 26: utrip UKCL Obisk iz bolnišnice Kat
Page 27 and 28: utrip UKCL ne z veliko prikrajšavo
Page 29 and 30: utrip UKCL dogajanj poskrbeli, da n
Page 31 and 32: preberite Bodimo telesno aktivni in
Page 33 and 34: kaj menijo o nas Klinika za infekci
Page 35 and 36: Interno glasilo Univerzitetnega kli

000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?