000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

Recommendations

Info

aktualno 16 bolnih otrok, ki so jih na hrbtu prinesle matere… Vročina, kašelj, dehidracija, bolečina, nekateri izmed njih so bili res hudo bolni. Sam še nimam otrok, a samo mislim si, kako bi se s punco počutila, če bi kateri izmed njih zbolel. Verjetno bi takoj klicala zdravnika, neozirajoč se na to, da sem v bistvu sam zdravnik. Njihove matere apatično strmijo v daljavo, niso zaskrbljene, do otrok ravnajo precej grobo. Marsikatero dekle moje starosti, to je 26 let, ima že šest otrok ali več, kar je verjetno eden izmed razlogov, da jim otroško življenje ne pomeni tako veliko. O drugačnosti kulture smo se veliko učili iz vsakdanjih obiskov pacientov. Nekoč je v sobo vstopila žena; mnogorodnica srednjih let z nožničnim izcedkom in pridruženimi bolečinami v spodnjem delu trebuha. V takšnem primeru je treba zdraviti vse možne povzročitelje spolnih bolezni. To smo tudi storili. Ko smo oskrbeli prvo ženo, je ta stekla ven in pripeljala noter še drugo ženo njunega skupnega moža. Pozdravili smo tudi njo, nato še moža, ženi pa sta kar tekmovali, katera bo nesla zdravila njemu. Zaplet je dosegel vrhunec, ko smo ugotovili, da obstaja nekje še tretja žena tega moža … Za kosilo tudi kamni in zemlja Dnevno so se praznile naše zaloge antibiotikov in antimalarikov. Najpogosteje Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 Primeri zdravljenja in terapij v času našega bivanja v Afriki so bili izredno raznoliki. »Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem se zvečer ves utrujen zvrnil v posteljo, takoj za tem pa so pritekli otroci z deklico, ki jo je pičil nek insekt; začela je nastajati anafilaktična reakcija. Z antihistaminiki in kortikosteroidi smo uspeli reakcijo zaustaviti,« zapiše Andrej Porčnik. »Spoznal sem svet, ki se razlikuje od našega, ljudi, ki razmišljajo drugače kot pri nas, zdravstveni sistem, ki se niti primerjati ne more z našim … Na svet in na naše zdravstvo morda gledam drugače kot prej. Naš zdravstveni sistem ni popoln, a je na zelo visoki ravni. Poleg tega ima potencial postati še boljši.« smo uporabili amoksicilin in ciprofloksacin, s katerima smo lahko pokrili širok spekter bakterij, saj natančne diagnostike tam ni bilo. Zdravila smo predpisovali pa smernicah, ki jih je izdala organizacija »Zdravniki brez meja.« Krompir, fižol, riž in zelje so bili vsak dan naše kosilo. Nemalokrat so se v našem kosilu znašli razni kamni in zemlja. To dejstvo priča o higienskem standardu na ekvatorju, posledice pa smo dnevno srečevali v svojih ambulantah. Veliko je bilo črevesnih parazitov, ki smo jih lahko uspešno zdravili z Mebendazolom. Prav tako smo se odločili zdraviti ljudi z anamnezo peptične razjede kar z eradikacijsko terapijo za Helikobakter Pylori z amoksicilinom, klaritromicinom in omeprazolom. Odzivi na ta zdravljenja so bili zelo pozitivni. Apatičnost iz obrazov je izginila, ko smo jim dali očala Ob odmorih sem se velikokrat sprehodil po vasici. Na eni strani sem videval otroke, nasmejane, vesele, ki so mi tekli nasproti in me pozdravljali. Njihovi možgani so še nedefinirani, neizoblikovani, lahko bi rekel, da so še dojemljivi za vse. Zob časa jih še ni izoblikoval. Na obrazih starejših pa se je že začela kazati melanholičnost, odsotnost čustvovanja, kot da bi se vdali v usodo in življenje sprejeli takšno, kot je - brez želje in volje spremeniti ga na bolje. Moji babici so nekaj let nazaj naši zdravniki uspešno pozdravili odstop mrežnice … Pred mano sedaj stoji mladenka z motno roženico – takšno stanje bo ostalo. Nato pa vkoraka starejša gospa ... Povedala je, da ne more več brati Biblije. Dali smo ji očala in kar naenkrat so se ji kotički ust dvignili, oči so se ji zvedrile, gubice na njenih licih pa so veličastno zasijale. Z največjim veseljem je odšla domov… brati Biblijo. To so bili eni redkih trenutkov, ko so Ugandčani pokazali čustva, trenutki, ko je z njihovih obrazov izginila turobnost, ki jih z leti vse bolj zaznamuje.
aktualno Po izkušnji: naš zdravstveni sistem ni popoln, a je na zelo visoki ravni Danes sem spet tu, v Sloveniji. Hodim po UKCL, mimo ambulant, oddelkov, operacijskih sob. Delo poteka usklajeno, sestra podaja kirurgu sofisticirane instrumente, on z njimi opravlja zapletene posege, medtem ko anestezist zagotavlja pogoje za nemoteno delo. Uvajajo se nove in nove tehnike zdravljenja. Tako izgleda družba, v kateri živimo mi. Nekaj mesecev prej sem bil v Afriki, v regionalni bolnišnici. Ljudje so ležali na tleh, nič ni bilo sterilno, zaradi nepravilne uporabe doniranega aspiratorja so otroci umirali, na obsežnih opeklinah je bil namazan cvetlični med, nevrološke bolezni brez možnosti diagnoze, bolečine v kolkih, ki se zdravijo z natezanjem. Tako izgleda svet v katerem živijo. Kaj je bil smisel vsega tega, se včasih sprašujem, ko odhajam domov iz dela. Pomemben segment je nudenje zdravstvenih uslug, ki jih ljudje tam nimajo, kot tudi izobraževanje lokalnih ljudi o raznoraznih stvareh, da si bodo lahko kasneje pomagali sami (v času obiska smo jih denimo izobrazili o pomenu zdravljenja hipertenzije). Drug vidik, morda še pomembnejši, je osebna izkušnja. Spoznal sem svet, ki sa razlikuje od našega, ljudi, ki razmišljajo drugače kot pri nas, zdravstveni sistem, ki se niti primerjati ne more z našim… Na svet in na naše zdravstvo morda gledam drugače kot prej. Naš zdravstveni sistem ni popoln, a je na zelo visoki ravni. Poleg tega ima potencial postati še boljši. Sodelovanja v tem procesu se že veselim. Večkrat bom pomislil, kakšna je situacija v Afriki in se ne bom spraševal, kaj lahko slovensko zdravstvo naredi zame, ampak kaj lahko jaz naredim za slovensko zdravstvo. Na obrazih ljudi je velikokrat zaznati čustveno otopelost – a ne takrat, ko lahko zaradi novih očal spet berejo Biblijo. Velik problem je bil povišan krvni tlak, velikokrat tudi nad 200/140. Zdravili smo jih predvsem z tiazidnimi diuretiki in nifedipinom. Organizirali smo tudi izobraževanja o tej bolezni s pomočjo prevajalk. Takrat sem se spomnil na svojo drugo babico, ki jo kličem oma, ki ji naši zdravniki že leta uspešno uravnavajo krvni tlak. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 17
Page 1 and 2: DECEMBER 10 06 ŠTEVILKA glasilo Un
Page 3 and 4: uvodnik Dragi sodelavci in sodelavk
Page 5 and 6: aktualno Novogradnja je bila nujna
Page 7 and 8: aktualno Za odprtje »kriv« tudi
Page 9 and 10: aktualno predstojnika in doda, da p
Page 11 and 12: aktualno V bolnišnici dr. Petra Dr
Page 13 and 14: aktualno Kdo so bolniki, ki hemodia
Page 15: Medicinska odprava v Ugando aktualn
Page 19 and 20: aktualno »Pred vrnitvijo v UKCL se
Page 21 and 22: »Moji pacienti načeloma zelo, zel
Page 23 and 24: aktualno Prvič na svetu uporabili
Page 25 and 26: utrip UKCL Obisk iz bolnišnice Kat
Page 27 and 28: utrip UKCL ne z veliko prikrajšavo
Page 29 and 30: utrip UKCL dogajanj poskrbeli, da n
Page 31 and 32: preberite Bodimo telesno aktivni in
Page 33 and 34: kaj menijo o nas Klinika za infekci
Page 35 and 36: Interno glasilo Univerzitetnega kli

000002f9-00000247-kc-interno-06-2010

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?