000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
000002f9-00000247-kc-interno-06-2010 000002f9-00000247-kc-interno-06-2010
aktualno 12 da je zdravljenje revmatoidnega artritisa učinkovito, če ga zdravimo zgodaj in agresivno,« pojasnjuje dr. Logar. Zdravniki najprej poskusijo z »običajno« terapijo, če ta ni uspešna, bolniku po približno devetih mesecih predpišejo biološko zdravilo. Elektronske klinične poti na področju zdravljenja revmatoidnega artritisa so se izkazale za zelo učinkovite, zato si zdaj prizadevajo, da bi uveljavili še elektronske klinične poti za dve drugi bolezni, za luskavični (psoriatični) artritis in ankilozirajoči spondilitis. Brez laboratorija za imunologijo revmatizma ne bi bilo izvrstnih možnosti diagnosticiranja Kako zelo razširjene so bolezni na področju revmatičnih obolenj, dokazuje tudi dejstvo, da so Združeni narodi desetletje, ki se pravkar izteka, poimenovali »dekada bolezni gibal«, s tem pa so želeli nacionalne vlade opozoriti, da si omenjeno področje zasluži več pozornosti. Prim. dr. Dušan Logar z razumevanjem pomena revmatičnih obolenj v Sloveniji ni preveč zadovoljen; ob ogledu fotografij ljudi z revmatičnimi obolenji, ki so bile nedaleč nazaj razstavljene v slovenskem parlamentu, omeni, da so tam dosegle le odmevnost v medijih, ne pa pri tistih, ki imajo v rokah škarje in platno. Za to, da bi bolezni, povezane z revmatičnimi obolenji, čim bolj obvladovali, si na KO za revmatologijo prizadevajo tudi v okviru laboratorija za imunologijo revmatizma. Laboratorij v pritličju bolnišnice dr. Petra Držaja, je referenčni laboratorij za celo Slovenijo, ob našem obisku pove vodja Laboratorija za imunologijo revmatizma, Tanja Kveder. Letno v njem naredijo preko 40 tisoč preiskav, kar tretjina od teh pa je za naročnike izven UKCL. »Brez laboratorijske diagnostike ni možna postavitev diagnoze sistemske bolezni veziva,« njihovo pomembnost izpostavi tudi prim. dr. Dušan Logar in doda, da tako lahko predvidijo tudi težji potek bolezni za približno deset let vnaprej. Izredno ponosni so, da laboratorij vedno znova privablja mlade raziskovalce in študente, pa tudi na to, da zanje dela strokovnjakinja, ki je še nedavno delala v Chicagu: višja raziskovalka Snežna Sodin Šenurlj. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 Transplantacija ledvic in hemodializa omogočata kvalitetno življenje Ob 40-letnici prve kronične hemodialize in transplantacije ledvice – oboje je bilo prvič opravljeno v UKCL - smo se pogovarjali s prof. dr. Rafaelom Ponikvarjem, dr. med., vodjo Centra za dializo in namestnikom predstojnika KO za nefrologijo Interne Klinike Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Kronična hemodializa in transplantacija ledvic, dva izmed največjih dosežkov medicine dvajsetega stoletja, sta bili v Republiki Sloveniji, leta 1970, prvič izvedeni znotraj Univerzitetnega kliničnega centra (UKCL). Obe vrsti nadomestnega zdravljenja okvar ledvic sta mnogim bolnikom s končno odpovedjo ledvic omogočila dolgo in polno življenje. V UKCL smo še danes, štirideset let po začetkih, na področju kakovosti dialize in transplantacije ledvic v samem svetovnem vrhu. »Naši rezultati so izjemno dobri. Zagotovo lahko tem izjemnim uspehom pripišemo tudi majhnost naše države, čeprav je kvaliteta v našem, pa tudi v drugih slovenskih centrih, vseskozi zelo visoka,« pove prof. dr. Rafael Ponikvar, vodja Centra za dializo in namestnik predstojnika KO za nefrologijo Interne klinike. V okviru Centra za dializo imajo trenutno 41 dializnih mest za okoli 220 kroničnih dializnih bolnikov, delajo pa kar v treh izmenah: dopoldne, popoldne ter preko noči, kar pomeni, da so na voljo 24 ur na dan. »Dializa je absolutno življenjskega pomena, brez nje bolniki ne bi preživeli,« pove prof. dr. Rafael Ponikvar.
aktualno Kdo so bolniki, ki hemodializo ali transplantacijo ledvic sploh potrebujejo »Gre za kronične bolnike, ki so trajno prizadeti z izgubo funkcije ledvic, pa tudi za bolnike, ki jim ledvice odpovedo akutno (letno jih je v Sloveniji med 600 in 700). Novih kroničnih bolnikov, ki potrebujejo dializno zdravljenje ali transplantacijo, je po podatkih iz Registra nadomestnega zdravljenja za Slovenijo med 230 in 250 letno. V okviru nadomestnega zdravljenja gre lahko za hemodializo, peritonalno dializo ali transplantacijo.« Kaj omogoči bolniku nadomestno zdravljenje »Povedano na kratko: omogoči mu polno življenje, delo, študij, potovanja po svetu in preživetje dolgih desetletij kvalitetnega življenja. Vse to je odvisno predvsem od spremljajočih bolezni. Kronična hemodializa, ki se je v svetu pričela uporabljati leta 1960, v Sloveniji pa leta 1970, se je razvila do te mere, da omogoča dolgo in kvalitetno življenje. Po svetu že poročajo o bolnikih, ki se z dializo zdravijo več kot 40 let. Bolnica z najdaljšim hemodializnim stažem pri nas se dializira 37 let in 10 mesecev. Dializa je v Sloveniji dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Včasih tega ni bilo. Leta 1960 so v tujini denimo imeli komisijo, ki je odločala o tem, kdo bo prišel na dializo in kdo ne. To je bilo zelo hudo. To so bili časi, ko je manjkalo tako znanja kot aparatur; bili so začetki, ki so pomenili velik premik, čeprav niso vsi bolniki s končno odpovedjo ledvic prišli na dializo. A pred tem so vsi ljudje zaradi tega umirali.« Lahko razložite, kdaj se odločamo za dializo in kdaj za transplantacijo »Dejstvo je, da si transplantacijo želi veliko ljudi, ki so prizadeti zaradi odpovedi ledvic. Seveda so pred transplantacijo potrebne zelo natančne preiskave, a načeloma transplantacijo omogočimo vsem bolnikom, ki to želijo in imajo zanjo izpolnjene pogoje. Starostnih omejitev ni več. Od leta 2000 smo člani Eurotransplanta, ki združuje Belgijo, Nizozemsko, Luxemburg, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Po številu transplantacij ledvic smo v poprečju Evrotransplanta, »Gre za ogromen klinični in tudi civilizacijski dosežek. Kar se tiče kakovosti dialize in transplantacij ledvic, smo v UKCL v svetovnem vrhu. To se odraža predvsem pri preživetju in smrtnosti, ki ju spremljamo skozi Register. Naši rezultati so izjemno dobri.« čakalna doba za transplantacijo je relativno kratka.« Kako dolga je čakalna doba »V zadnjem času dobijo ledvico mnogi bolniki v roku enega leta, je pa čas odvisen tudi od imunoloških posebnosti posameznika.« V vmesnem času pa je potrebna dializa »Da; dializa omogoča miren in natančen postopek preiskav in morebitnih terapij. Potem bolnika pokličemo – ponavadi se to zgodi sredi noči – ga ponovno pregledamo, dializiramo in nato po premedikaciji z imunosupresijskimi zdravili napotimo v operacijsko dvorano. Dializa je bolnikom na voljo tudi takrat, ko pride do začasne ali trajne odpovedi presadka.« Kaj pomeni dializa za bolnika »Dializa je absolutno življenjskega pomena, brez nje bolniki ne bi preživeli. Bolniki morajo priti k nam 3-krat na teden, dializira se 4, 5 ali 6 ur; eno skupino bolnikov pa dializiramo 3-krat na teden po 8 ur čez noč, med spanjem. Princip je enostaven: čim daljša je dializa, tem boljši so učinki zdravljenja in preživetje. Nekateri so na dializo navajeni in z njo zelo zadovoljni, mnogi pa si želijo transplantacije. Pri posamezniku je kratkoročni in dolgoročni učinek transplantacije nemogoče napovedati. Zato niso tako redki bolniki, tudi med mlajšimi, ki transplantacijo odklanjajo.« Tako prvo transplantacijo ledvice kot tudi prvo hemodializo smo v Sloveniji prvi opravili v UKCL. Ali še danes takšnemu dosežku pripisujemo velik pomen »Seveda. Gre za ogromen klinični in tudi civilizacijski dosežek. Kar se tiče kakovosti dialize in transplantacij ledvic, smo v UKCL v svetovnem vrhu. To se odraža predvsem pri preživetju in smrtnosti, ki ju spremljamo skozi Register. Naši rezultati so izjemno dobri. Zagotovo lahko uspehu pripišemo tudi majhnost naše države, čeprav je kvaliteta v našem centru vseskozi zelo visoka. Eden izmed dejavnikov kvalitete je tudi bdenje nad žilnimi pristopi. Ves čas sami delamo arterio venske fistule in vstavljamo umetne žile. Rešujemo vse komplikacije arteriovenskih (AV) fistul – to so razne tromboze in slabe funkcije; naše znanje na tem področju je za bolnike izredno pomembno. S takojšnjo trombektomijo po trombozi AV fistule omogočimo bolniku ohraniti žilni pristop za dializo in ga obvarujemo pred vstavitvijo dializnega katetra, ki je potreben, če AV fistula ne dela.« V letošnjem letu ste uvedli novo metodo zdravljenja akutne okvare ledvic pri bolnikih s plazmacitomom. “Začeli smo uporabljati dializator/umetno ledvico, katere membrana je bolj prepustna od običajnih dializatorjev. Ta večja prepustnost omogoča odstran- Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 13
- Page 1 and 2: DECEMBER 10 06 ŠTEVILKA glasilo Un
- Page 3 and 4: uvodnik Dragi sodelavci in sodelavk
- Page 5 and 6: aktualno Novogradnja je bila nujna
- Page 7 and 8: aktualno Za odprtje »kriv« tudi
- Page 9 and 10: aktualno predstojnika in doda, da p
- Page 11: aktualno V bolnišnici dr. Petra Dr
- Page 15 and 16: Medicinska odprava v Ugando aktualn
- Page 17 and 18: aktualno Po izkušnji: naš zdravst
- Page 19 and 20: aktualno »Pred vrnitvijo v UKCL se
- Page 21 and 22: »Moji pacienti načeloma zelo, zel
- Page 23 and 24: aktualno Prvič na svetu uporabili
- Page 25 and 26: utrip UKCL Obisk iz bolnišnice Kat
- Page 27 and 28: utrip UKCL ne z veliko prikrajšavo
- Page 29 and 30: utrip UKCL dogajanj poskrbeli, da n
- Page 31 and 32: preberite Bodimo telesno aktivni in
- Page 33 and 34: kaj menijo o nas Klinika za infekci
- Page 35 and 36: Interno glasilo Univerzitetnega kli
aktualno<br />
Kdo so bolniki, ki hemodializo ali<br />
transplantacijo ledvic sploh potrebujejo<br />
»Gre za kronične bolnike, ki so trajno prizadeti<br />
z izgubo fun<strong>kc</strong>ije ledvic, pa tudi za<br />
bolnike, ki jim ledvice odpovedo akutno<br />
(letno jih je v Sloveniji med 600 in 700).<br />
Novih kroničnih bolnikov, ki potrebujejo<br />
dializno zdravljenje ali transplantacijo, je<br />
po podatkih iz Registra nadomestnega<br />
zdravljenja za Slovenijo med 230 in 250<br />
letno. V okviru nadomestnega zdravljenja<br />
gre lahko za hemodializo, peritonalno<br />
dializo ali transplantacijo.«<br />
Kaj omogoči bolniku nadomestno<br />
zdravljenje<br />
»Povedano na kratko: omogoči mu polno<br />
življenje, delo, študij, potovanja po<br />
svetu in preživetje dolgih desetletij kvalitetnega<br />
življenja. Vse to je odvisno predvsem<br />
od spremljajočih bolezni. Kronična<br />
hemodializa, ki se je v svetu pričela uporabljati<br />
leta 1960, v Sloveniji pa leta 1970,<br />
se je razvila do te mere, da omogoča<br />
dolgo in kvalitetno življenje. Po svetu že<br />
poročajo o bolnikih, ki se z dializo zdravijo<br />
več kot 40 let. Bolnica z najdaljšim hemodializnim<br />
stažem pri nas se dializira<br />
37 let in 10 mesecev. Dializa je v Sloveniji<br />
dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Včasih<br />
tega ni bilo. Leta 1960 so v tujini denimo<br />
imeli komisijo, ki je odločala o tem, kdo<br />
bo prišel na dializo in kdo ne. To je bilo<br />
zelo hudo. To so bili časi, ko je manjkalo<br />
tako znanja kot aparatur; bili so začetki,<br />
ki so pomenili velik premik, čeprav niso<br />
vsi bolniki s končno odpovedjo ledvic<br />
prišli na dializo. A pred tem so vsi ljudje<br />
zaradi tega umirali.«<br />
Lahko razložite, kdaj se odločamo za<br />
dializo in kdaj za transplantacijo<br />
»Dejstvo je, da si transplantacijo želi veliko<br />
ljudi, ki so prizadeti zaradi odpovedi<br />
ledvic. Seveda so pred transplantacijo<br />
potrebne zelo natančne preiskave, a<br />
načeloma transplantacijo omogočimo<br />
vsem bolnikom, ki to želijo in imajo zanjo<br />
izpolnjene pogoje. Starostnih omejitev<br />
ni več. Od leta 2000 smo člani Eurotransplanta,<br />
ki združuje Belgijo, Nizozemsko,<br />
Luxemburg, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško<br />
in Slovenijo. Po številu transplantacij<br />
ledvic smo v poprečju Evrotransplanta,<br />
»Gre za ogromen<br />
klinični in tudi<br />
civilizacijski<br />
dosežek. Kar se<br />
tiče kakovosti<br />
dialize in<br />
transplantacij<br />
ledvic, smo v<br />
UKCL v svetovnem<br />
vrhu. To se odraža<br />
predvsem pri<br />
preživetju in<br />
smrtnosti, ki<br />
ju spremljamo<br />
skozi Register.<br />
Naši rezultati so<br />
izjemno dobri.«<br />
čakalna doba za transplantacijo je relativno<br />
kratka.«<br />
Kako dolga je čakalna doba<br />
»V zadnjem času dobijo ledvico mnogi<br />
bolniki v roku enega leta, je pa čas odvisen<br />
tudi od imunoloških posebnosti<br />
posameznika.«<br />
V vmesnem času pa je potrebna dializa<br />
»Da; dializa omogoča miren in natančen<br />
postopek preiskav in morebitnih terapij.<br />
Potem bolnika pokličemo – ponavadi se<br />
to zgodi sredi noči – ga ponovno pregledamo,<br />
dializiramo in nato po premedikaciji<br />
z imunosupresijskimi zdravili napotimo<br />
v operacijsko dvorano. Dializa je<br />
bolnikom na voljo tudi takrat, ko pride do<br />
začasne ali trajne odpovedi presadka.«<br />
Kaj pomeni dializa za bolnika<br />
»Dializa je absolutno življenjskega pomena,<br />
brez nje bolniki ne bi preživeli.<br />
Bolniki morajo priti k nam 3-krat na teden,<br />
dializira se 4, 5 ali 6 ur; eno skupino<br />
bolnikov pa dializiramo 3-krat na teden<br />
po 8 ur čez noč, med spanjem. Princip<br />
je enostaven: čim daljša je dializa, tem<br />
boljši so učinki zdravljenja in preživetje.<br />
Nekateri so na dializo navajeni in z njo<br />
zelo zadovoljni, mnogi pa si želijo transplantacije.<br />
Pri posamezniku je kratkoročni<br />
in dolgoročni učinek transplantacije<br />
nemogoče napovedati. Zato niso<br />
tako redki bolniki, tudi med mlajšimi, ki<br />
transplantacijo odklanjajo.«<br />
Tako prvo transplantacijo ledvice kot<br />
tudi prvo hemodializo smo v Sloveniji<br />
prvi opravili v UKCL. Ali še danes<br />
takšnemu dosežku pripisujemo velik<br />
pomen<br />
»Seveda. Gre za ogromen klinični in tudi<br />
civilizacijski dosežek. Kar se tiče kakovosti<br />
dialize in transplantacij ledvic, smo<br />
v UKCL v svetovnem vrhu. To se odraža<br />
predvsem pri preživetju in smrtnosti, ki<br />
ju spremljamo skozi Register. Naši rezultati<br />
so izjemno dobri. Zagotovo lahko<br />
uspehu pripišemo tudi majhnost naše<br />
države, čeprav je kvaliteta v našem centru<br />
vseskozi zelo visoka. Eden izmed dejavnikov<br />
kvalitete je tudi bdenje nad žilnimi<br />
pristopi. Ves čas sami delamo arterio<br />
venske fistule in vstavljamo umetne žile.<br />
Rešujemo vse komplikacije arteriovenskih<br />
(AV) fistul – to so razne tromboze in<br />
slabe fun<strong>kc</strong>ije; naše znanje na tem področju<br />
je za bolnike izredno pomembno.<br />
S takojšnjo trombektomijo po trombozi<br />
AV fistule omogočimo bolniku ohraniti<br />
žilni pristop za dializo in ga obvarujemo<br />
pred vstavitvijo dializnega katetra, ki je<br />
potreben, če AV fistula ne dela.«<br />
V letošnjem letu ste uvedli novo metodo<br />
zdravljenja akutne okvare ledvic<br />
pri bolnikih s plazmacitomom.<br />
“Začeli smo uporabljati dializator/umetno<br />
ledvico, katere membrana je bolj<br />
prepustna od običajnih dializatorjev. Ta<br />
večja prepustnost omogoča odstran-<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december <strong>2010</strong><br />
13
Change language