prepovedane snovi v krmi in druge zakonske omejitve pri uporabi ...

PREPOVEDANE SNOVI V KRMI IN DRUGE ZAKONSKE
OMEJITVE PRI UPORABI SNOVI ZA PREHRANO ŽIVALI
mag. Ivan Ambrožič 1 , Marjana Mohorko 1 , Elvis Šturbej 1
IZVLEČEK
Zagotavljanje zdravja ljudi in zdravja živali, dobrega počutja živali ter varovanje okolja je v veliki
meri odvisno od uporabe krme, ki mora biti varna in primerne kakovosti. BSE kriza, ki se je
zgodila v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je prispevala k temu, da se je pristop pri
zagotavljanju varnosti hrane razširil tudi na področje krme, kot začetek verige. Leta 2002 je bila na
nivoju Skupnosti sprejeta Uredba (ES) št. 178/2002 z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih
načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in
postopkih, ki zadevajo varnost hrane. Navedena uredba je uvedla pristop „od vil do vilic“, s
katerim je določila, da predstavlja krma občutljivo področje na začetku prehranske verige, ki lahko
bistveno vpliva na varnost hrane.
Za varnost krme so v prvi vrsti odgovorni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo. Le ti so v okviru
HACCP koncepta dolžni analizirati vsa tveganja, ki bi jih krma lahko predstavljala za zdravje
živali, zdravje ljudi in za okolje. Za določene krmne proizvode npr. krmne dodatke je pred izdajo
dovoljenja za dajanje na trg Skupnosti in uporabo potrebna analiza tveganja, ki jo opravi
neodvisna strokovna inštitucija –EFSA (European Food Safety Authority).
Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da je najboljši način varovanja zdravja ljudi in živali, če se
tako pri reji kot tudi v prehrani živali upošteva posebnosti vsake živalske vrste.
V prispevku so zbrane zakonske prepovedi in omejitve pri uporabi določenih snovi za krmljenje
živali.
Ključne besede: zakonodaja, varnost krme, prepovedane snovi, nezaželene snovi
PROHIBITED SUBSTANCES IN ANIMAL NUTRITION
AND RESTRICTIONS APPLICABLE TO THE USE OF
CERTAIN SUBSTANCES IN ANIMAL NUTRITION
ABSTRACT
Provision of public and animal health, animal welfare and environmental protection depends to a
large extent on the use of animal feed which shall be safe and of adequate quality. BSE crisis
having occurred in the past decades of the previous century has contributed to the fact that the
approach to providing for food safety has been extended to include feed safety as the beginning of
the food chain.
In 2002, the Regulation (EC) No 178/2002 of the European Parliament And Of The Council of 28
January 2002 laying down the general principles and requirements of food law, establishing the
European Food Safety Authority and laying down procedures in matters of food safety was
adopted at Community level.
The Regulation introduced the “farm to fork/stable to table” principle, recognizing thereby that
animal feed was a very sensitive area in the beginning of the food chain which may have
substantial impacts on food safety.
Primary responsibility for feed safety is with feed business operators (FBOs). Within the HACCP
system, FBOs are required to analyze all the risks which feed might pose to animal health, public
1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava Republike Slovenije, Parmova 53,
Ljubljana

health and to the environment. Before certain feed products, e.g. feed additives, are authorized for
the placing on the intra-Community market, a risk analysis shall be prepared by an independent
professional institution (EFSA - European Food Safety Authority).
Past experiences have shown that the best way of protecting human and animal health is to comply
in animal breeding as well as in animal nutrition with the specific requirements of every particular
animal species.
This paper shows the collective prohibitions and restrictions laid down in the feed law and
applicable to the use of certain substances in animal nutrition.
Key words: legislation, feed safety, prohibited substances, undesirable substances
1 UVOD
Za varnost krme so odgovorni nosilci dejavnosti poslovanja s krmo. Le-ti so v okviru
HACCP koncepta dolžni analizirati vsa tveganja, ki bi jih določena krma lahko
predstavljala za zdravje živali, zdravje ljudi in za okolje. Za določene krmne proizvode
npr. krmne dodatke pa je pred izdajo dovoljenja za dajanje na trg Skupnosti in uporabo
potrebna analiza tveganja, ki jo opravi neodvisna strokovna inštitucija –EFSA. Ocena
tveganja oziroma mnenje, ki ga pripravi EFSA (European Food Safety Authority)
prestavlja znanstveno podlago za upravljavce tveganja pri oblikovanju zakonodaje
Skupnosti. Komisija in države članice pa v okviru Stalnega odbora za prehransko verigo
in zdravje živali upravljajo s tveganjem tako, da oblikujejo sezname snovi, ki se lahko
uporabljajo v prehrani živali. Govorimo o t.i. »pozitivnih seznamih«, kot so:
- seznam posamičnih krmil v Prilogi B Direktive 96/25 ES
- seznam krmnih dodatkov, ki imajo dovoljenje za dajanje na trg in uporabo v
skladu z uredbo Uredbo Sveta in Parlamenta1831/2003 ES
- seznam beljakovinskih proizvodov v skladu z Direktivo Sveta 82/471 ES;
- seznam predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene v skladu z
Direktivo Sveta 93/74 ES
oziroma o »negativnih seznamih«, kot je npr. seznam proizvodov, katerih dajanje na trg in
uporaba za namene prehrane živali sta prepovedana, kakor je določeno v Odločbi
Komisije 2004/217/ES, ter senam glede prepovedi krmljenja predelanih živalskih
proteinov rejnim živalim, namenjenim za proizvodnjo hrane z možnimi odstopanji, kot ga
določa Uredba 999/2001/ES. Tu so še splošne prepovedi, določene z Uredbo
1774/2002/ES, glede krmljenja s predelanimi živalskimi beljakovinami znotraj iste
živalske vrste (odstopanja možna le za ribe in kožuharje) ter prepoved krmljenja rejnih
živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti.
Proizvodi, namenjeni za živalsko krmo, lahko vsebujejo nezaželene snovi oziroma
kontaminente, ki lahko neposredno ogrozijo zdravje živali ali zaradi svoje prisotnosti v
živalskih proizvodih posredno ogrozijo zdravje ljudi ali okolje. V določenih primerih je
nemogoče popolnoma odpraviti prisotnost nezaželenih snovi, zato je pomembno, da se
njihovo vsebnost v proizvodih, namenjenih za krmo živali omeji tako, da se določi
maksimalna vsebnost v določeni krmi. Pri določanju maksimalne vsebnosti neželenih
snovi v krmi se upošteva toksičnost teh snovi, njihova sposobnosti za biološko kopičenje
in njihova razgradljivost. Maksimalne vsebnosti nezaželenih snovi so v krmi določene v
Direktivi Sveta 2002/32 ES.
Pri uporabi proizvodov, namenjenih za živalsko krmo obstajajo še druge omejitve kot so
npr. mikrobiološki kriteriji. Trenutno na nivoju Skupnosti mikrobiološki kriteriji še niso
določeni, zato veljajo nacionalni kriteriji. Mikrobiološki kriteriji krme za Slovenijo so

predpisani v Pravilniku o pogojih za zagotavljanje varnosti krme. Nekatere zakonske
prepovedi in omejitve pri uporabi določenih snovi za krmljenje živali bomo v
nadaljevanju predstavili bolj podrobno.
2 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA ŠT. 999/2001 (ES)
Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta št. 999/2001 ES o določitvi predpisov za
preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih
encefalopatij; (v nadaljevanju TSE-uredba) določa tudi predpise iz področja krmljenja
živali. Prepoveduje uporabo nekaterih živalskih beljakovin pri krmljenju rejnih živali.
Uredba določa tudi nično toleranco za prepovedane živalske sestavine v krmi.
Snovi, katerih uporaba je prepovedana ali omejena za krmljenje živali, z zgoraj navedeno
uredbo pri prežvekovalcih, prašičih, perutnini in ribah so sledeče: ribja moka, krvna moka,
krvni proizvodi, želatina, hidrolizirane beljakovine, druge predelane živalske beljakovine,
dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega porekla, mleko, mlečni proizvodi, kolostrum ter
jajca in jajčni proizvodi. Vse našteto so snovi, ki se jih lahko pridobi iz živali. V tabeli 1
so prikazane prepovedi in odstopanja pri uporabi predelanih živalskih proteinov pri rejnih
živalih.
Tabela 1: Prepovedi in odstopanja pri uporabi predelanih živalskih proteinov pri rejnih
živalih namenjenih za proizvodnjo hrane
KRMA NAMENJENA ZA
prežvekovalce prašiče perutnino ribe
Ribja moka ***
Krvna moka neprežvekovalcev
Druge predelane živalske beljakovine (PŽB)
Krvni proizvodi prežvekovalcev
Krvni proizvodi neprežvekovalcev
Želatina prežvekovalcev
Želatina neprežvekovalcev
HP iz drugih tkiv prežvekovalcev razen kož
HP (hidrolizirane beljakovine) iz kož
prežvekovalcev
HP iz tkiv neprežvekovalcev
Dikalcijev/trikalcijev fosfat (DCP/TCP) živalskega
porekla
Mleko, mlečni proizvodi, kolostrum
Jajca in proizvodi iz jajc
prepovedano dovoljeno pod posebnimi pogoji dovoljeno
*** ribja moka dovoljena v mlečnih nadomestkih za mlade prežvekovalce
Za krmo, ki je namenjena hišnim živalim in mesojedim živali, ki se gojijo za kožuh ni
omejitev in prepovedi v zvezi z zgoraj naštetimi snovi.
Prepovedi in omejitve so najstrožje pri prežvekovalcih. Prežvekovalce je prepovedano
krmiti z živalskimi beljakovinami in krmili, ki vsebujejo take beljakovine. Ta »splošna«
prepoved, ki je zapisana v določbi 7(1) člena zgoraj navedene TSE uredbe je bila
razširjena tudi na druge živalske vrste. Rek pa pravi, da ima vsako pravilo tudi izjemo, kar
se je potrdilo tudi tu. Pod določenimi pogoji prepoved iz 7(1) in (2) člena TSE uredbe ne

velja za številne predelane živalske beljakovine, katerih uporaba za krmljenje rejnih živali
ne predstavlja nevarnosti za prenos TSE. Prepovedi, predvidene v 7(1) in (2) členu TSE
uredbe, se ne uporabljajo za krmljenje rejnih živali z mlekom in mlečnimi proizvodi
(vključno s kolostrumom), jajca in jajčne proizvode, želatino neprežvekovalcev,
hidrolizirane beljakovine pridobljene iz neprežvekovalcev in kož prežvekovalcev.
Odstopanje od omenjene »prepovedi« pri rejnih živalih, kot tudi posebni pogoji za
uporabo od odstopanj, pa so navedeni v Prilogi IV TSE uredbe.
Tako krma, ki je namenjena prežvekovalcem ne sme vsebovati ribje moke, krvne moke in
krvnih proizvodov prežvekovalcev in neprežvekovalcev, želatine prežvekovalcev,
hidroliziranih beljakovin iz drugih tkiv prežvekovalcev ter dikalcijevega in trikalcijevega
fosfata živalskega porekla. Na tem mestu je potrebno še omeniti, da bo glede uporabe ribje
moke pri prežvekovalcih, v bližnji prihodnosti prišlo do spremembe. Morda bo celo že
pred začetkom kongresa v Radencih objavljena v Uradnem listu Skupnosti Uredba
Komisije, s katero se bo dovolila uporaba ribje moke v mlečnih nadomestkih, ki so
namenjeni za prehrano mladih prežvekovalcev, in sicer le v obdobju do odstavitve.
Krvna moka neprežvekovalcev se lahko pod določenimi pogoji uporablja le v krmnih
mešanicah za ribe. Krvne proizvode neprežvekovalcev, di-kalcijev in tri-kalcijev fosfat pa
se lahko pod določenimi pogoji uporablja v krmi za prašiče, perutnino in ribe. Glede
krvnih proizvodov prežvekovalcev pri teh živalskih vrstah ni odstopanj in so pri teh
živalskih vrstah prepovedani.
Posebni pogoji glede odstopanj (uporaba določenih snovi pri določenih živalskih vrstah)
pa se nanašajo na pogoje proizvodnje v predelovalnih obratih (upoštevajoč tudi fazo
prevoza, skladiščenja in pakiranja) in pogoje za proizvodnjo krmil (npr. proizvodnja krmil
v obratih, ki ne proizvajajo krmil za prežvekovalce in ki imajo dovoljenje za tovrstno
dejavnost s strani pristojnega organa). Omeniti je potrebno, da to velja tudi za mešane
kmetije. Tako na primer mešano kmetijsko gospodarstvo, ki vzreja tako prežvekovalce kot
tudi neprežvekovalce in bi za krmljenje neprežvekovalcev želelo uporabljati v krmnih
mešanicah npr. ribjo moko potrebuje za tovrstno dejavnost dovoljenje krajevno
pristojnega Območnega urada VURS. Pred izdajo dovoljenja Veterinarska uprava RS na
kraju samem preveri, če kmetija izpolnjuje pogoje za tovrstno dejavnost. Med drugim
morajo biti krmne mešanice, ki vsebujejo v zgoraj opisanem primeru ribjo moko, jasno
označene z navedbo (na deklaraciji ali na spremnem dokumentu, če gre za krmo v
razsutem stanju) »vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev«.
Proizvodni (klavnice) in predelovalni obrati, kot tudi obrati za proizvodnjo krme ki
proizvajajo krmne mešanice, ki vsebujejo dovoljene predelane živalske proteine npr. ribjo
moko morajo prisotnost teh sestavin jasno navesti na deklaraciji izdelka in o porabi teh
sestavin morajo voditi ustrezne evidence.
V prilogi IV TSE uredbe pa niso opisani samo posebni pogoji glede uporabe ribje moke,
temveč tudi pogoji glede uporabe di-kalcijevega in tri-kalcijevega fosfata, vključno s
krmili, ki jih vsebujejo, pri krmljenju neprežvekovalcev; ter pogoji glede uporabe krvne
moke in krvnih proizvodov, vključno z krmili, ki vsebujejo te krmne proizvode (oz. takšne
beljakovine) pri krmljenju neprežvekovalcev in rib.
Čeprav na prvi pogled mogoče ni videti pa se »zakonske« omejitve v krmljenju rejnih
živali zmanjšujejo. Leta 2005 je EU Komisija na podlagi izboljšanega stanja na področju
BSE (rapidno upadanje števila primerov) sprejela časovni načrt t.i. »road map« glede
sproščanja ukrepov za kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje. Vsaka sprememba
zakonodaje v smislu sproščanja ukrepov mora temeljiti na oceni tveganja in obenem
upoštevati sprejete instrumente nadzora. Sprostitev ukrepov mora temeljiti na upoštevanju

tveganj in odražati mora tehnološki napredek in razvijajoče se strokovno znanje.
Sproščanje ukrepov pa ima tudi pozitivni učinek na konkurenčnost industrije in kmetov v
Skupnosti. Komisija v časovnem načrtu med kratkoročnimi ukrepi navaja tudi nekatere
spremembe na področju prepovedi krmljenja:
- dovolitev uporabe ribje moke v mlečnih nadomestkih za mlade prežvekovalce in
dovolitev toleranc kar zadeva manjšo prisotnost ribje moke v krmi za
prežvekovalce, kot posledica navzkrižne kontaminacije;
- dovolitev minimalne kontaminacije krme s tkivi sesalcev kot posledica
kontaminacije iz okolja;
- preklic prepovedi krmljenja predelanih živalskih proteinov za neprežvekovalce -
predvidena je sprememba določb o uporabi proizvodov živalskega porekla v krmi,
zlasti beljakovin neprežvekovalcev, ob upoštevanju prepovedi recikliranja znotraj
vrst v Uredbi (ES) št. 1774/2002 (npr. krmljenje prašičev z mesno-kostno moko
perutnine).
Na podlagi ugodne znanstvene ocene prehranskih potreb mladih prežvekovalcev (EFSA
opinion on the assessment of the health risks of feeding of ruminants with fishmeal in
relation to the risk of TSE, z dne 24.1.2007 in poročilo »ad hoc« imenovane delovne
skupine strokovnjakov: Report as referred to in Article 7(3) of Regulation (EC) No
999/001) je Stalni odbor na Komisiji že sprejel odstopanje, da se dovoli ribja moka v
mlečnih nadomestkih za mlade prežvekovalce. Uredba Komisije, ki spreminja prilogo IV
TSE uredbe, je bila že izglasovana na Stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje
živali aprila 2008, vendar do danes še ni bila objavljena v Uradnem listu Skupnosti.
Pričakuje se, da bo do objave prišlo do začetka ZED 2008. V skladu z novo Uredbo se
ribjo moko dovoli vključiti v mlečne nadomestke le v suhi obliki, ki se jih nato razredči in
krmi živalim v tekoči obliki, in sicer le v času do odstavitve. Med drugim mora biti na
dokumentu, ki spremlja takšno pošiljko mlečnega nadomestka navedba »vsebuje ribjo
moko – dovoljeno krmiti prežvekovalcem do odstavitve«. Kmetije z prežvekovalci, ki
krmijo mladim prežvekovalcem mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko, so dolžne to
dejavnost priglasiti pristojnim organom.
3 UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA ŠT. 1774/2002
Posebne higienske zahteve za predelavo in dajanje na trg predelanih živalskih beljakovin
in drugih predelanih proizvodov, ki bi se lahko uporabljali kot snovi za krmljenje živali so
določene v Uredbi Evropskega Parlamenta in Sveta št. 1774/2002 o določitvi zdravstvenih
pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Ti obrati
potrebujejo odobritev VURS. Na tem mestu je potrebno posebej omeniti 22. člen iz te
uredbe, ki tudi govori o prepovedih krmljenja. Uredba prepoveduje krmljenje živali s
predelanimi živalskimi beljakovinami, ki so pridobljene iz trupov iste živalske vrste. Poleg
prepovedi kanibalizma pa je prepovedano tudi krmiti farmske živali (razen kožuharjev) s
kuhinjskimi odpadki (odpadki iz gostinskih dejavnosti).
V 23. členu Uredbe 1774/2001 pa so še določena odstopanja glede krmljenja pri določenih
vrstah živali kot so cirkuške živali, živali v živalskih vrtovih, divje živali, katerih meso se
ne uporablja za prehrano ljudi in drugo.

4 SEZNAMI SNOVI KATERIH DAJANJE NA TRG IN UPORABA JE
PREPOVEDANA - ODLOČBA KOMISIJE 217/2004/ES IN ODLOČBA
KOMISIJE 85/382/EGS
Poleg zgoraj navedenih prepovedi in omejitev, ki so že določene v Uredbi 999/2001 in v
Uredbi 1774/2002, pa obstaja v zakonodaji Skupnosti, še poseben seznam snovi, katerih
dajanje na trg in uporaba za namene prehrane živali je prepovedana. Omenjeni seznam je
bil objavljen z Odločbo Komisije 217/2004/ES o sprejemu seznama snovi, katerih promet
ali uporaba je za namene prehrane živali prepovedana, v Uradnem listu Skupnosti
67/2004. Na ti. »negativnem« seznamu so snovi kot je urin, fekalije, vsebina prebavnega
trakta, seme (ali drug material za razmnoževanje rastlin), ki je tretirano s posebnimi
sredstvi za zaščito rastlin, les, odpadki (komunalni, gospodinjski, industrijski), embalaža
in koža obdelana s snovmi za strojenje (vključno z njihovimi odpadki) ter vsi odpadki iz
različnih faz postopkov čiščenja komunalnih, gospodinjskih in industrijskih odpadnih
voda, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 91/271/EGS, ne glede na kakršno koli
nadaljnjo predelavo teh odpadkov in tudi ne glede na izvor odpadnih voda.
Poleg zgoraj naštetih snovi pa so na ti. »negativni« listi tudi beljakovinski izdelki,
pridobljeni iz kvasovk rodu Candida (ki so gojene na n-alkanih). Te snovi so bile iz
varnostnih razlogov prepovedane z Odločbo Komisije 85/382/EGS.
5 POZITIVNI SEZNAMI SNOVI ZA KRMLJENJE
Obstajajo pa tudi ti. »pozitivni« seznami snovi za krmljenje. Na splošno velja, da je pri
krmi, ki je vključena na t.i. pozitivne sezname, opredeljen namen uporabe in živalska
vrsta, kateri je namenjena. Med te sezname bi lahko uvrstili:
- seznam krmnih dodatkov,
- seznam beljakovinskih proizvodov in
- seznam predvidenih vrst uporabe za posebne prehranske namene.
Dajanje na trg in uporaba krmnih dodatkov v EU ureja Uredba (ES) 1831/2003 o
dodatkih za uporabo v prehrani živali. Krmni dodatki se lahko dodajajo krmi le pod
posebnimi pogoji, to je v skladu z izdanim dovoljenjem posameznemu krmnemu dodatku
(v zadnjih letih so dovoljenja izdana v obliki Uredb Komisije, ki se neposredno
uporabljajo v vseh državah članicah). V dovoljenju se določi namen uporabe krmnega
dodatka, živalska vrsta oz. kategorija pri kateri se ga sme uporabljati, njegova največja
vsebnost v krmni mešanici in podobno. Za namene boljše preglednosti nad krmnimi
dodatki in s tem povečane varnosti je bil v skladu z Uredbo 1831/2003 ES vzpostavljen
Register krmnih dodatkov Skupnosti, ki pa se neprestano spreminja in dopolnjuje.
Register je objavljen na spletni strani Evropske Komisije. Služi le kot orodje za hiter
pregled nad krmnimi dodatki, katerim je bilo izdano dovoljenje za uporabo in dajanje na
trg Skupnosti.
Seznam beljakovinskih proizvodov, ki so pridobljeni iz mikroorganizmov in spojin z
nebeljakovinskim dušikom, ki predstavljajo neposredni ali posredni vir beljakovin v
prehrani živali, v obliki posamičnih krmil ali v krmnih mešanicah, ter so izdelani po
določenih tehnoloških procesih se nahaja v prilogi Pravilnika o posebnih proizvodih, ki
so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani živali. Ta pravilnik je prenesel v

naš pravni red Direktivo Sveta 82/471/EEC. V preteklosti so bile na tem seznamu tudi
aminokisline in njihove soli, ter analogi aminokislin, ki pa se sedaj nahajajo na seznamu
krmnih dodatkov.
Seznam predvidenih vrst uporabe krme za posebne prehranske namene ti. »seznam
ditetične krme« se nahaja v prilogi Pravilnika o krmi za posebne prehranske namene,
ki prenaša v naš pravni red Direktivo Sveta 93/74/EGS in Direktivo Komisije 94/39/ES.
Podobno kot seznam krmnih dodatkov sta tudi seznama beljakovinskih proizvodov in
»dietetične« krme nedokončna in se spreminjata. Obstajajo predpisani standardni postopki
o tem, kako se nek beljakovinski proizvod ali »dietična« krmna mešanica uvrsti ali izbriše
iz zgoraj navedenega seznama.
Ne nazadnje (pa ne manj pomembno) pa je potrebno omeniti še Pravilnik o pogojih za
zagotavljanje varnosti krme, ki je prenesel v nacionalno zakonodajo določbe Direktive
Evropskega parlamenta in Sveta 32/2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi. Omenjena
Direktiva določa, da se krmo, v kateri so prekoračene najvišje vsebnosti nezaželenih snovi
ne sme dajati na trg in z njo krmiti živali, niti se ne sme takšnih neskladnih proizvodov
mešati za namene redčenja z istimi ali drugimi proizvodi za živalsko krmo.
V dveh prilogah omenjenega pravilnika se nahajajo tudi omejitve s področja krmljenja. V
Prilogi 1 so določene maksimalne dovoljene vsebnosti nezaželenih snovi v posamičnih
krmilih in krmnih mešanicah. Na tem področju bo v bližnji prihodnosti prišlo tudi do
spremembe v nacionalni zakonodaji. V začetku prihodnjega leta se lahko pričakuje
dopolnitev pravilnika o varnosti krme, s katero se bo dvignila maksimalna vsebnost flora v
krmnih mešanicah za ribe na 350 ppm. Iz seznama nezaželenih snovi pa se bo izbrisala
omotna in njivna ljulka, marelica, grenki mandelj in riček.
V Prilogi 2 Pravilnika o pogojih za zagotavljanje varnosti krme pa so določeni
mikrobiološki kriteriji za krmo. To so nacionalni kriteriji. V predelanih živalskih
beljakovinah in drugih predelanih proizvodih, ki se uporabljajo kot posamična krmila za
prehrano živali, kot tudi v hrani za hišne živali in pasjih žvečilkah ne sme biti prisotna
bakterija Salmonela sp. V krmnih mešanicah za kokoši nesnice, matične jate kokoši,
piščance za pitanje, purane in prašiče pa velja v skladu z nacionalno zakonodaje nična
toleranca za določene serovare Salmonele. To področje na nivoju EU ni harmonizirano. V
Sloveniji so med mikrobiološke kriterije za krmo vključene še druge Enterobakteriaceae v
predelanih živalskih beljakovinah in drugih predelanih živalskih proizvodih, ki se
uporabljajo kot posamična krmila za prehrano živali.
V prispevku namenoma nismo omenjali omejitev, ki so povezane z GSO, ker področje
GSO ni v pristojnosti Veterinarske uprave RS. Načelno pa velja, da se lahko daje na trg in
uporablja samo tista gensko spremenjena krma, ki vsebuje, je sestavljena ali proizvedena
iz GSO, ki imajo dovoljenje za uporabo v skladu z Uredbo št. 1829/2003 ES o gensko
spremenjenih živilih in krmi in je označena v skladu z Uredbo št. 1830/2003 ES o
sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme,
proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov.
Na koncu pa bi še dodali, da so izkušnje iz preteklosti pokazale, da je najboljši način
varovanja zdravja ljudi in živali, če se upošteva tako pri reji kot tudi v prehrani živali
upošteva posebnosti značilne za posamezno živalsko vrsto. Prav neupoštevanje posebnosti
v prehrani živali je privedlo do vrste zakonskih prepovedi in omejitev pri uporabi
določenih snovi za krmljenje živali.

6 SEZNAM PREDPISOV, KI UREJAJO PODROČJE KRME (STANJE
1.9.2008)
Predpisi RS:
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05).
Zakon o krmi (ZKrmi-1) (Uradni list RS, št. 127/06).
Zakon o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti–UPB2 (Uradni
list RS, št. 102/04).
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi-UPB1 (Uradni list RS,
št.23/05).
Podzakonski akti, izdani na podlagi naštetih zakonov:
Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 101/06, 70/2007).
Pravilnik o uradnem nadzoru krme neživalskega izvora pri uvozu iz tretjih držav (Uradni
list RS, št. 81/2007).
Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov nosilcev dejavnosti na področju krme (Uradni
list RS, št. 44/06).
Pravilnik o registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora
(Uradni list RS, št. 79/06).
Pravilnik o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi
encefalopatijami (Uradni list RS, št 28/04).
Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata,
hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih (Uradni
list RS, št 13/03).
Pravilnik o pogojih za proizvodnjo, promet in uporabo medicirane krme (Uradni list RS,
št. 114/03, 25/04).
Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 47/05).
Pravilnik o kakovosti, označevanju in pakiranju krme v prometu (Uradni list RS, št. 34/03,
83/04, 110/05, 80/06, 16/07).
Pravilnik o uradnih metodah jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme,
dodatkov in premiksov (Uradni list RS, št 41/03, 28/04).
Pravilnik o posebnih proizvodih, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani
živali (Uradni list RS, št 49/03, 72/04, 68/05).
Pravilnik o krmi za posebne prehranske namene (Uradni list RS, št 76/08).
Pravilnik o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali in evidencah o zdravljenju živali
(Uradni list RS, št. 53/06).
Pravilnik o uradnih metodah analizah krme, dodatkov in premiksov (Uradni list RS, št
70/05).
Uredba o koordinaciji ministrstev in njihovih organov v sestavi, s pristojnostmi na
področju varnosti hrane oziroma živil, pri vključevanju v proces analize tveganja (Uradni
list RS, št. 56/03).
Uredba o izvajanju Uredb Evropske skupnosti glede krme in uradnega nadzora nad krmo
(Uradni list RS, št. 120/2005).
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in
obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (Uradni list RS, št.
120/2005).
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih in krmi in Uredbe (ES) o
sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme,
izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (Uradni list RS, št. 84/2005).

Uredba o izvajanju uredb Sveta (ES) in uredb Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju
živil in krme (Uradni list RS, št. 52/2006).
Predpisi Skupnosti:
Uredba (ES) št. 999/2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje
nekaterih TSE (UL L 147/2001), z vsemi dopolnitvami.
Uredba (ES) št 1774/2002 o določitvi zdravstvenih pravil za stranske živalske proizvode,
ki niso namenjeni prehrani ljudi (UL L 273/2002), z vsemi dopolnitvami.
Uredba (ES) št. 1831/2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268/2003), z
vsemi dopolnitvami.
Uredba (ES) št. 183/2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35/2005).
Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje,
ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane
(UL L 31/2002), z vsemi dopolnitvami.
Uredba (ES) št. 882/2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje
skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in
zaščiti živali (UL L 165/2004), z vsemi dopolnitvami.
Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta št. 2002/32/ES o nezaželenih snoveh v živalski
krmi (UL L 140/2002), z vsemi dopolnitvami.
Uredba (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi ( UL L 268/2003).
Uredba (ES) št. 1830/2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov
ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o
spremembi direktive 2001/18/ES ( UL L 268/2003).
Priporočilo Komisije 2004/787/ES o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje
gensko spremenjenih organizmov in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih
organizmov, v obliki proizvodov ali vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št.
1830/2003 (UL L 348/2004).
Priporočilo Komisije 2006/88/ES o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v
krmi in živilih (UL L 42/2006).