PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

More documents

Recommendations

Info

namen (gospodarski javni zavod, javno podjetje), ali pa podeli koncesijo te gospodarske javne službe, kar je v 40. lenu ZŽNPO predvideno celo kot temeljna oblika izvajanja te javne službe. V vsakem od navedenih primerov pa mora izvajalec javne službe biti tudi koncesionar za graditev žiniške naprave, razen e po 2. odstavku 40. lena ZŽNPO ta koncesionar doloi drugega upravljavca žiniške naprave. V takem primeru mora ta upravljavec pridobiti koncesijo gospodarske javne službe javne prevoza po žiniških napravah. 1.5 KONCESIJA GRADNJE Koncesija gradnje je pojem, ki ga uvaja Zakon o javnih naroilih (ZJN-1) v 133. lenu in je v naš pravni sistem prišel s pravom Evropske skupnost (ES). ZJN-1 definira pojem koncesije gradenj relativno slabo, jasneje pa je definirana v Direktivi 93/37/EEC o javnih naroilih na podroju gradenj. Koncesija gradenj je definirana kot enakovrstna pogodba, kot je javno naroilo gradnje, s tem, da plailo gradnje nadomesti pravica do izkorišanja zgrajenega objekta ali pa se ta pravica kombinira s plailom. Pri tem je posebna pravila postopka, ki jih doloa ZJN-1, treba uporabiti le, e vrednost gradenj presega 5.000.000 EUR. Bistven element te opredelitve je, da gre za pogodbo, ki je enakovrstna javnemu naroilu. To pomeni, da mora v tem pogodbenem razmerju država ali lokalna skupnost (ali neka njuna pravna oseba javnega prava) v bistvu naroiti gradnjo, ki pa se ne plaa neposredno iz prorauna, ampak se investitor poplaa iz plail uporabnikov za uporabo zgrajenega objekta. Gre za t. i. BOT posle, torej za kakršnokoli pogodbeno razmerje, v katerem postane koncedent po doloenem asu lastnik zgrajenega objekta brez plaila kupnine za ta objekt. Pri tem pa je treba opozoriti, da je v nekaterih primerih lahko tako pogodbeno razmerje celo javno naroilo gradnje, eprav se imenuje koncesija gradnje in eprav se ne plaa neposredno iz prorauna. Bistveno za loitev javnih naroil od koncesij je tveganje. e veino tveganja v zvezi s povrailom investicije nosi izvajalec del, gre za koncesijo, e pa tveganje pretežno nosi naronik (država ali lokalna skupnost), pa gre za javno naroilo. e torej nek posel, ki ga sklene država ali lokalna skupnost kot koncesijo tudi sama neposredno financira ali prevzame veino gospodarskega tveganja iz takega posla (npr. z zagotavljanjem prihodkov ali pokrivanjem izgube), potem gre za oddajo javnega naroila pod videzom koncesije in je potrebno za tak posel v celoti uporabljati pravila o postopku oddaje javnih naroil. In nasprotno, za koncesijo gradnje gre, e nosi koncesionar veino gospodarskega rizika izvajanja koncesije . 3
1.6 MOŽNI POLOŽAJI GLEDE KONCESIJ Iz navedenega izhajajo naslednji možni položaji: 1. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi ne predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (ista koncesija za graditev žiniške naprave); 2. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, njena vrednost presega 5.000.000 EUR, pri emer veino tveganja nosi koncesionar, hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (koncesija za graditev žiniške naprave, ki je koncesija gradnje); 3. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, pri emer veino tveganja nosi koncedent, hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (koncesija za graditev žiniške naprave, ki je javno naroilo gradnje); 4. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi ne predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, hkrati pa je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (hkratna koncesija za graditev žiniške naprave in za javno službo); 5. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, njena vrednost presega 5.000.000 EUR, pri emer veino tveganja nosi koncesionar, hkrati pa je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (hkratna koncesija za graditev žiniške naprave in za javno službo, ki je koncesija gradnje); 6. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi predvideva, da bi koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, pri emer veino tveganja nosi koncedent, hkrati pa je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (hkratna koncesija za graditev žiniške naprave in za javno službo, ki je javno naroilo gradnje). Navedene položaje je mogoe sistemizirati v dve glavni skupini, in sicer tiste, za katere se uporablja ZJN-1, in tiste, za katere se ta zakon ne uporablja. Znotraj teh dveh položajev pa je treba glede ureditve postopka loiti položaj, ko se podeli le koncesija za graditev žiniške naprave ali ko se hkrati podeli tudi koncesija javne službe javnega prevoza po žiniških napravah. 4
Page 1 and 2: Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA
Page 3 and 4: Spoštovani! Predgovor Žiniške na
Page 5 and 6: 5 OBRAVNAVANJE OBRATUJOIH ŽINIŠKI
Page 7: mestna obina in ostale obine, na ob
Page 11 and 12: javnega razpisa. Vlogo za pridobite
Page 13 and 14: 1.7.2 Sprejem koncesijskega akta Sl
Page 15 and 16: Tabela 1.4: Izvajalci, aktivnosti,
Page 17 and 18: 2 PRAVNI VIDIK POSTOPKA PODELITVE K
Page 19 and 20: Po konanem predhodnem postopku orga
Page 21 and 22: Upravni postopek se uvede po uradni
Page 23 and 24: - pripravo in sprejem koncesijskega
Page 25 and 26: financirana z lizingom, znano po mo
Page 27 and 28: koncedent v koncesijski pogodbi dog
Page 29 and 30: še doloa, da mora biti rok za vlag
Page 31 and 32: V nadaljevanju sta zato predstavlje
Page 33 and 34: d) ocena realizacije investitorja.
Page 35 and 36: Slika 4.1: Prepustnost proge na met
Page 37 and 38: Tabela 4.1: Primer izrauna potrebni
Page 39 and 40: Struktura izkaza predraunskega fina
Page 41 and 42: − gospodarski in splošno družbe
Page 43 and 44: harmonizirani standard SIST EN 1709
Page 45 and 46: − elektro varnostne naprave (napr
Page 47 and 48: − dnevni pregled in preizkusno vo
Page 49 and 50: Tabela 5.2: Obseg prilagojenega var
Page 51 and 52: stroške zaradi naknadnega ugotavlj
Page 53 and 54: Na sliki 7.2 so prikazani podatki o
Page 55 and 56: Tabela 7.2: Koncesijske dobe za pos
Page 57: 9 PRILOGA Priloga 1: Vzorec koncesi

PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor