PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Tabela 4.2: Primer izrauna potrebnih parkirnih mest v konici<br />
Smuiše: ...........................................................<br />
Delež Število<br />
Priakovano najveje dnevno število smuarjev, od tega: 3.000<br />
stacionarni na smuišu 10% 300<br />
dnevni 90% 2.700<br />
Delež javnega l<strong>in</strong>ijskega prevo<strong>za</strong> (dnevni gostje) 10% 270<br />
Zasebni prevoz, od tega: 90% 2.430<br />
avtobusi 20% 486<br />
osebni avtomobili 80% 1.944<br />
Povprena <strong>za</strong>sedenost – osebni avtomobili 2<br />
Povprena <strong>za</strong>sedenost – avtobusi 30<br />
Povpreni as trajanja obiska (dni) 0,66<br />
Koeficient pokritosti povpraševanja po parkirnih mestih 90%<br />
Potrebna parkirna mesta – osebni avtomobili 577<br />
Potrebna parkirna mesta – avtobusi 10<br />
4.2.3 F<strong>in</strong>anna anali<strong>za</strong><br />
Namen f<strong>in</strong>anne analize je oceniti gospodarnost <strong>in</strong>vesticije. Samo z gospodarnimi<br />
<strong>in</strong>vesticijami je mogoe <strong>za</strong>gotavljati razvoj turizma ter gospodarski <strong>in</strong> splošni družbeni<br />
razvoj manj razvitih <strong>in</strong> demografsko ogroženih obmoij, kar je javni <strong>in</strong>teres v zvezi z<br />
graditvijo ž<strong>in</strong>iških naprav. Poleg tega je v primerih projektov z izgubo mo priakovati<br />
nižjo raven vzdrževanja <strong>in</strong> vlaganj v napravo, kar lahko posredno vpliva tudi na raven<br />
varnosti naprave.<br />
Ocena gospodarnosti obratovanja naprave pa je lahko tudi eden od bistvenih kriterijev<br />
pri izboru koncesionarja v primeru, ko se koncesija podeljuje po postopku javnega<br />
razpisa. Ocena gospodarnosti je tudi del postopkov <strong>za</strong> pridobitev zunanjih f<strong>in</strong>ancerjev,<br />
ki f<strong>in</strong>ancirajo projekt s posojili ali kapitalskimi vložki, bodisi f<strong>in</strong>annih <strong>in</strong>stitucij (bank) ali<br />
drugih virov (npr. Evropskega sklada <strong>za</strong> regionalni razvoj).<br />
33