PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pri tem je treba posebej poudariti, da ni mogoe uporabiti pravil ZŽNPO o tem, kdaj se<br />
lahko koncesija <strong>za</strong> graditev ž<strong>in</strong>iške naprave podeli brez javnega razpisa (2. odstavek<br />
28. lena). Ta pravila so namre neskladna s pravili javnega naroanja <strong>in</strong> tudi s pravom<br />
ES v primeru, e je koncesija <strong>za</strong> graditev ž<strong>in</strong>iške naprave hkrati tudi javno naroilo<br />
gradnje. V takem primeru je mogoe podeliti koncesijo brez javnega razpisa le po<br />
pravilih, ki veljajo <strong>za</strong> javna naroila (20. <strong>in</strong> 89. len ZJN-1), ki pa so bistveno drugana<br />
od dolob ZŽNPO.<br />
Posebno vprašanje je, kako je z aktom izbire koncesionarja v tem primeru. Nedvomno<br />
mora skladno s pravili javnega naroanja izbira biti opravljena tako, da se naronik<br />
odloi brez izdaje posebnega akta <strong>in</strong> ponudnike o svoji izbiri obvesti s pisnim<br />
obvestilom, ki vsebuje obrazloženo odloitev (1. odstavek 78. lena ZJN-1). Zoper to<br />
odloitev lahko vsak ponudnik vloži <strong>za</strong>htevek <strong>za</strong> revizijo na Državno revizijsko komisijo.<br />
Vprašanje pa je, ali lahko po dokonni odloitvi te komisije koncedent s koncesionarjem<br />
sklene koncesijsko pogodbo, ali pa mora pred tem še izdati (upravni) akt o doloitvi<br />
koncesionarja. Menimo, da je pravilnejša slednja rešitev, saj je podelitev koncesije v<br />
pravnem smislu javnopravni akt <strong>in</strong> ne akt poslovanja, kot to velja <strong>za</strong> oddajo javnega<br />
naroila. Zato se zdi pravno pravilneje, da se izbranemu izvajalcu izda tudi odloba o<br />
doloitvi koncesionarja, vendar seveda le temu izvajalcu, ne pa vsem ponudnikom, kot<br />
velja to v primeru, da gre <strong>za</strong> koncesijo gradnje <strong>in</strong> <strong>za</strong> javno naroilo gradnje.<br />
2.2.3 Postopek podelitve koncesije <strong>za</strong> graditev, e gre <strong>za</strong> koncesijo gradnje po<br />
133. lenu ZJN-1<br />
V tem primeru gre <strong>za</strong> enak položaj kot zgoraj, s to razliko, da nosi ve<strong>in</strong>o tveganja ali<br />
vse tveganje koncesionar. V takem primeru (torej, da gre <strong>za</strong> BOT posel, pri katerem je<br />
tveganje na strani koncesionarja) koncesija <strong>za</strong> graditev ž<strong>in</strong>iške naprave ni javno<br />
naroilo gradnje, pa pa koncesija gradnje v smislu ZJN-1. Najprej je treba poudariti, da<br />
veljajo <strong>za</strong> razliko od javnega naroila posebna pravila postopka <strong>za</strong> podelitev koncesije<br />
gradnje po 133. lenu ZJN-1 le <strong>za</strong> koncesije, katerih vrednost presega 5.000.000 EUR v<br />
tolarski protivrednosti (direktiva vkljuuje tudi tiste, katerih vrednost je enaka 5.000.000<br />
EUR). e torej vrednost ž<strong>in</strong>iške naprave, izraunana skladno z ZJN-1, ne dosega<br />
5.000.000 EUR, se posebna pravila postopka ne uporabljajo <strong>in</strong> <strong>za</strong> podelitev take<br />
koncesije ne glede na BOT naravo posla velja vse, kar velja <strong>za</strong> postopek podelitve<br />
koncesije brez ZJN-1.<br />
Pravila postopka podelitve koncesije po 133. lenu ZJN-1 so v primerjavi s postopkom<br />
oddaje javnega naroila precej poenostavljena. V 2. odstavku 133. lena ZJN-1 je<br />
doloeno, da je treba pri objavi upoštevati pravila 65. do 71. lena ZJN-1, ki urejajo<br />
razl<strong>in</strong>e vrste objav, v 3. odstavku pa, da lahko koncedent prosto izbira med uporabo<br />
odprtega postopka, omejenega postopka <strong>in</strong> postopka s pogajanji. V nadaljevanju ta len<br />
23