Priročnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

2.1.1.1 Predhodni postopek
Ta postopek je treba praviloma izvesti pred sprejemom prostorskega akta (praviloma
lokacijskega narta) za žiniško napravo, eprav to ni v celoti nujno, vendar pa mora biti
žiniška naprava, za katero je v predhodnem postopku ugotovljena zadostna potreba,
predvidena v prostorskem aktu. V vsakem primeru pa mora biti predhodni postopek
izveden pred izdajo koncesijskega akta, pred izdajo tega akta pa mora biti sprejet tudi
ustrezen prostorski akt.
Koncedent lahko zane predhodni postopek na lastno pobudo, na pobudo lokalne
skupnosti (e ta seveda ni sama koncedent) ali na podlagi vloge vlagatelja, ki želi graditi
žiniško napravo na doloeni lokaciji. Ker je predhodni postopek upravni postopek, saj
se kona z upravno odlobo, gre v prvih dveh primerih (na pobudo) za upravni
postopek, uveden po uradni dolžnosti, v tretjem primeru pa gre za postopek, ki se zane
na zahtevo stranke.
Posebno vprašanje je, kdo je lahko stranka oz. stranski udeleženec v tem postopku.
Nedvomno je to vlagatelj, kadar se postopek vodi na njegovo zahtevo. Koliko je treba v
ostalem širiti možnost sodelovanja na stranske udeležence, je seveda stvar presoje v
konkretnem primeru v skladu s 43. lenom Zakona o splošnem upravnem postopku
(ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/2005). Kdaj bo oseba izkazala, da vstopa v postopek
zaradi varstva svojih pravnih koristi (na zakon ali drug predpis oprta osebna korist), je
vprašanje posameznega postopka. Pravna korist se mora namre nanašati na predmet
postopka, to pa je ugotavljanje zadostne potrebe po žiniški napravi. Gotovo bo lastnost
stranskega udeleženca treba priznati morebitnim drugim zainteresiranim investitorjem,
morebiti še športnim in turistinim organizacijam, ki izkažejo, da so neposredno
zainteresirane za napravo, onkraj tega pa je najbrž treba možnost stranske udeležbe
obravnavati restriktivno. Vedeti je treba, da je potreba po žiniški napravi zlasti v javno
korist, te koristi pa ne morejo imeti kot svojo osebno korist npr. posamezniki, ki bi želeli
to napravo uporabljati.
Kar zadeva dokazni postopek, mora ministrstvo oziroma pristojni organ lokalne
skupnosti, ki vodi postopek, izvesti vse potrebne dokaze, da se ugotovijo dejstva, ki se
nanašajo na kriterije iz 3. odstavka 24. lena ZŽNPO, ki doloajo zadostno potrebo po
žiniški napravi. ZŽNPO še posebej omenja študije in analize, ki imajo v postopku
pravno naravo izvedenskega mnenja. Zato je treba opozoriti, da take študije in analize
ne more izdelati stranka ali stranski udeleženec – v tem primeru ima pravno naravo
izjave stranke, ne izvedenskega mnenja. Seveda jih lahko predloži že stranka, lahko pa
jih pridobi tudi organ po uradni dolžnosti, e je potrebno ugotoviti dejstva, za katera je
potrebno posebno strokovno znanje. Izvedenec in organ naj bi pri ugotavljanju potrebe
uporabljala metodologijo, ki je sestavni del poroila tega prironika, eprav za to v
zakonu ni neposredne zaveze.
13