PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Republika Slovenija 

MINISTRSTVO ZA PROMET 

Podeljevanje koncesij na podlagi 

Zakona o žiniških napravah za prevoz oseb 

(Prironik) 

September 2005

Prironik je izdelan na podlagi strokovno-razvojne naloge »Koncesije in postopki za 

izdajo koncesij na podlagi Zakona o žiniških napravah za prevoz oseb«, ki so jo po 

naroilu Ministrstva za promet izdelali OMEGAconsult, projektni management, d.o.o. 

Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo in Inštitut za javno upravo pri 

Pravni fakulteti. 

Ljubljana, september 2005 

Copyright © 2005 

Ministrstvo za promet 

(Besedilo je avtorsko zašiteno. Zašita vkljuuje vsako uporabo besedila, ki ni v skladu 

z Zakonom o avtorskih pravicah, ter vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje – ne 

glede na tehniko – celote ali posameznih delov.)

Spoštovani! 

Predgovor 

Žiniške naprave so pomemben del turistine infrastrukture, ki omogoajo poleg 

smuanja izvajanje vrste dodatnih storitev. Te naprave: 

1. omogoajo gospodarski razvoj hribovskih oziroma gorskih obmoij, ki se pogosto 

sreujejo z demografskimi problemi, ki so posledica slabe dostopnosti in slabih 

možnosti za izvajanje drugih dejavnosti (npr. kmetijstvo, obrt); 

2. v povezavi z gostinsko-namestitvenimi kapacitetami omogoajo oblikovanje in 

prodajo zahtevnejših storitev, ki gosta za dlje asa zadržijo na obisku in ki 

prinašajo višjo dodano vrednost; 

3. omogoajo smuanje kot zahtevne, a zdrave oblike rekreacije, ki krepi mo, 

izboljšuje gibljivost, ravnotežje in koordinacijo gibov; vzpodbujanje rekreacije je v 

javnem interesu, saj je eden od nujnih ukrepov, ki naj starajoemu se 

prebivalstvu omogoi, da si podaljša obdobje aktivnega in zdravega življenja 

globoko v tretje starostno obdobje. 

Poleg tega pa je žiniški prometni podsistem del enovitega prometnega sistema, saj 

zagotavlja dostopnost do krajev, kjer drugi prometni podsistemi te prometne naloge 

tehnološko ne morejo opravljati oziroma je ta njihova naloga zaradi zunanjih vplivov 

obasno otežena ali onemogoena. 

Naloga Ministrstva za promet v tej zvezi je, da odpravlja pravne ovire, ki se pojavljajo pri 

izvajanju in razvoju te dejavnosti ter da poskrbi za ustrezno raven varnosti. V letu 2003 

je bil tako sprejet Zakon o žiniških napravah za prevoz oseb, ki poleg varnosti 

konstrukcije in obratovanja žiniških naprav vpeljuje v naš pravni red koncesijo za 

graditev žiniške naprave, ki je predmet tega prironika. Ta zakon je povzel nekatere 

dobre izkušnje iz tujine in je usklajen z evropsko direktivo, ki ureja to podroje, rešuje pa 

doloene probleme, ki so se pojavljali pri izvajanju stare zakonodaje. V letu 2005 je bil 

sprejet Pravilnik o žiniških napravah za prevoz oseb, ki podrobneje ureja nekatera 

varnostna oziroma tehnina vprašanja. 

Da bi podeljevanje koncesij lažje steklo in da bi pojasnili nekatera pogosta vprašanja v 

zvezi z vsebino in postopkom podelitve koncesije, je Ministrstvo pripravilo Prironik za 

podeljevanje koncesij na podlagi Zakona o žiniških napravah za prevoz oseb. Prironik 

ni mišljen kot obvezujoe navodilo za izvajanje Zakona, pa pa naj koncedentom in 

koncesionarjem služi kot pripomoek pri urejanju medsebojnih razmerij. e bo praksa 

pokazala takšno potrebo, pa bo prironik v prihodnje še dopolnjen z usmeritvami za 

obravnavanje morebitnih aktualnih problemov. 

Želimo vam uspešno delo! 

Jelka Šinkovec - Funduk 

V. d. direktorice Direktorata za železnice

KAZALO VSEBINE 

1 SPLOŠNO ........................................................................................................................................................... 1 

1.1 UVOD ........................................................................................................................................................... 1 

1.2 PRISTOJNOST................................................................................................................................................ 1 

1.3 KONCESIJA ZA GRADITEV ŽINIŠKE NAPRAVE.............................................................................................. 2 

1.4 KONCESIJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE JAVNEGA PREVOZA PO ŽINIŠKIH NAPRAVAH............................. 2 

1.5 KONCESIJA GRADNJE.................................................................................................................................... 3 

1.6 MOŽNI POLOŽAJI GLEDE KONCESIJ ............................................................................................................... 4 

1.7 SHEMA POSTOPKOV PO ZŽNPO ................................................................................................................... 5 

1.7.1 Predhodni postopek................................................................................................................................. 6 

1.7.2 Sprejem koncesijskega akta..................................................................................................................... 8 

1.7.3 Podelitev koncesije.................................................................................................................................. 9 

1.7.4 Podelitev koncesije za obratujoe naprave ........................................................................................... 10 

2 PRAVNI VIDIK POSTOPKA PODELITVE KONCESIJE ........................................................................ 12 

2.1 KONCESIJA BREZ UPORABE ZJN-1.............................................................................................................. 12 

2.1.1 Postopek podelitve zgolj koncesije za graditev žiniške naprave.......................................................... 12 

2.1.1.1 Predhodni postopek .......................................................................................................................................13 

2.1.1.2 Sprejem koncesijskega akta...........................................................................................................................14 

2.1.1.3 Javni razpis....................................................................................................................................................14 

2.1.1.4 Odloba o izbiri oziroma doloitvi koncesionarja .........................................................................................15 

2.1.1.5 Sklenitev koncesijske pogodbe......................................................................................................................16 

2.1.2 Posebnosti postopka hkratne podelitve koncesije za graditev žiniške naprave in koncesije 

gospodarske javne službe javnega prevoza po žiniških napravah.................................................................... 17 

2.1.3 Posebnosti postopka za obstojee žiniške naprave.............................................................................. 17 

2.1.4 Nekatera posebna vprašanja postopka.................................................................................................. 18 

2.1.4.1 Finanni lizing žiniške naprave ...................................................................................................................18 

2.1.4.2 Podelitev koncesije v primeru, da sta koncesionar in koncedent ista oseba...................................................20 

2.2 KONCESIJE, ZA KATERE SE UPORABLJA ZJN-1 ........................................................................................... 21 

2.2.1 Uvod...................................................................................................................................................... 21 

2.2.2 Postopek podelitve koncesije za graditev, e je treba uporabiti pravila javnega naroanja ................ 22 

2.2.3 Postopek podelitve koncesije za graditev, e gre za koncesijo gradnje po 133. lenu ZJN-1............... 23 

3 VZORCI DOKUMENTOV ............................................................................................................................. 25 

3.1 KONCESIJSKI AKT....................................................................................................................................... 25 

3.2 KONCESIJSKA POGODBA............................................................................................................................. 25 

4 ENOTNA METODOLOGIJA ZA PRESOJO POTREBE PO ŽINIŠKI NAPRAVI.............................. 27 

4.1 UVOD ......................................................................................................................................................... 27 

4.2 ŠTUDIJA UTEMELJENOSTI NARTOVANE ŽINIŠKE NAPRAVE...................................................................... 27 

4.2.1 Ustreznost lokacije in zmogljivosti žiniške naprave ............................................................................ 29 

4.2.2 Dostopnost in zadostno število parkirnih mest...................................................................................... 30 

4.2.3 Finanna analiza................................................................................................................................... 33 

4.2.4 Izkazovanje javnega interesa................................................................................................................. 35 

i

5 OBRAVNAVANJE OBRATUJOIH ŽINIŠKIH NAPRAV.................................................................... 37 

5.1 OBVEZNOSTI KONCESIONARJA V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM IN OBNAVLJANJEM ŽINIŠKE NAPRAVE ............ 37 

5.2 PRIPOROILA IN ZAHTEVE ZA VZDRŽEVANJE ŽINIŠKIH NAPRAV ............................................................... 37 

5.2.1 Vzdrževanje ........................................................................................................................................... 38 

5.2.2 Servisiranje ........................................................................................................................................... 38 

5.2.3 Pregledi................................................................................................................................................. 39 

5.2.3.1 Meseni pregledi (v asu obratovanja) ..........................................................................................................39 

5.2.3.2 Letni pregledi ................................................................................................................................................40 

5.2.3.3 Posebni veletni pregledi...............................................................................................................................40 

5.2.3.4 Izredni pregledi..............................................................................................................................................40 

5.2.3.5 Posebne zahteve za prižemke ........................................................................................................................41 

5.2.3.6 Remonti .........................................................................................................................................................41 

5.2.4 Kontrole obratovanja............................................................................................................................ 41 

5.3 PRILAGOJENA VARNOSTNA ANALIZA.......................................................................................................... 42 

6 OBRAVNAVANJE POSTAVITVE RABLJENE ŽINIŠKE NAPRAVE NA NOVI LOKACIJI.......... 45 

6.1 VARNOSTNA ANALIZA................................................................................................................................ 45 

6.2 VARNOSTNI SKLOPI IN PODSISTEMI ............................................................................................................ 45 

7 DOLOITEV ASA TRAJANJA KONCESIJE.......................................................................................... 47 

8 VIRI................................................................................................................................................................... 51 

9 PRILOGA ......................................................................................................................................................... 52 

ii

1 SPLOŠNO 

Namen prironika je zagotovitev ustrezne dokumentarne in postopkovne pomoi v zvezi 

s postopkom podelitve koncesije za graditev žiniške naprave za prevoz oseb. Ker je 

navedena koncesija nov pravni inštrument v naši ureditvi, je bilo na Ministrstvu za 

promet ocenjeno, da je potrebno izdelati pripomoek, ki bo koncedentom in 

koncesionarjem pomagal pri im lažjem izvajanju Zakona o žiniških napravah za 

prevoz oseb v delu, ki se nanaša na koncesijo za graditev žiniške naprave. 

V prironiku so tako zajeti: 

− opis pravne narave koncesije za graditev žiniških naprav in njeno razmerje do 

koncesije za gradnjo oziroma koncesije, 

− opis postopka podelitve koncesije, 

− vzorci dokumentov, ki nastajajo v postopku podelitve koncesije, 

− enotna metodologija za presojo potrebe po žiniški napravi, 

− opredelitev dobe trajanja koncesije, 

− pogoji vzdrževanja in obratovanja žiniških naprav. 

1.1 UVOD 

Zakon o žiniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO, Uradni list RS, št. 126/2003) uvaja 

koncesijo za graditev žiniške naprave, s katero se doloijo pravice in obveznosti 

koncesionarja. To koncesijo mora pridobiti investitor pred pridobitvijo gradbenega 

dovoljenja nove žiniške naprave, v nekaterih primerih pa tudi za rekonstrukcijo 

obstojee žiniške naprave. Nekatere manjše in obasne naprave so iz te obveznosti 

izvzete. Hkrati ureja ZŽPNO še varnost konstrukcije žiniških naprav, gradnjo žiniških 

naprav, javno službo javnega prevoza, varnost obratovanja in inšpekcijski nadzor. 

Podelitev obeh koncesij (za graditev in javno službo) sicer deloma ureja ZŽNPO, v 

ostalem pa se sklicuje na zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Ta zakon je Zakon 

o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/1993). 

1.2 PRISTOJNOST 

Koncesijo za vlenico podeli obina, v kateri stoji vlenica. e stoji vlenica v ve 

obinah, podelijo koncesijo skupaj vse obine, v katerih stoji vlenica. Koncesijo za 

žiniško napravo, ki stoji na obmoju mestne obine, podeli mestna obina. e stoji 

žiniška naprava le deloma na obmoju mestne obine, podelijo koncesijo skupaj 

1

mestna obina in ostale obine, na obmoju katerih stoji ta naprava. Koncesijo za ostale 

žiniške naprave podeli država ali pokrajina, e tako doloa zakon 1 . 

1.3 KONCESIJA ZA GRADITEV ŽINIŠKE NAPRAVE 

Koncesijo za graditev doloa ZŽNPO kot posebne vrste koncesijo (sui generis), ki sama 

po sebi ni niti koncesija gospodarske javne službe niti koncesija gradnje, lahko pa je v 

doloenih primerih z navedenim združena. Koncesija za graditev žiniške naprave je v 

zakonu predvidena zato, ker so možne lokacije žiniške naprave relativno omejena 

naravna dobrina in je treba zagotoviti enake možnosti vseh možnih investitorjev za 

graditev naprave na tej lokaciji, eprav seveda ZŽNPO predvideva tudi možnosti 

neposredne podelitve te koncesije. 

Za isto koncesijo za graditev žiniške naprave gre torej v primeru, ko se na tej napravi 

ne bo izvajala gospodarska javna služba javnega prevoza po žiniških napravah in ta 

koncesija ne kaže znailnosti koncesije gradnje (npr. BOT posli), ki so obravnavane 

posebej. 

1.4 KONCESIJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE JAVNEGA PREVOZA PO 

ŽINIŠKIH NAPRAVAH 

Obratovanje žiniške naprave, kar seveda vkljuuje tudi prevoz oseb po njih, je 

praviloma obiajna gospodarska dejavnost, ki jo izvaja upravljavec žiniške naprave v 

svojem gospodarskem interesu. V nekaterih primerih pa je prevoz oseb po posamezni 

žiniški napravi v javnem interesu, torej v javno korist. ZŽNPO kot take primere našteva 

zlasti žiniške naprave na obmoju mesta, žiniške naprave, ki predstavljajo 

nadaljevanje ali povezavo linijskega prevoza v mestnem prometu, in žiniške naprave, 

ki predstavljajo pomembno povezavo z naseljenim obmojem na gori. 

Gospodarska javna služba javni prevoz po žiniških napravah je izbirna lokalna 

gospodarska javna služba. To pomeni, da v navedenih primerih obina lahko izbere, da 

bo obratovanje posamezne žiniške naprave javna služba, ali pa tudi ne. e se tako 

odloi, mora to javno službo doloiti v posebnem odloku skladno s 3. in 7. lenom 

ZGJS, v katerem mora tudi doloiti nain izvajanje te javne službe. Izvaja jo lahko bodisi 

lokalna skupnost sama v režiji, v obliki pravne osebe javnega prava, ustanovljene v ta 

1 Glede na pomen žiniških naprav kot turistine infrastrukture, katere pomen presega obmoje 

smuiša, na katerem se nahaja, ter upoštevaje ureditev v ve drugih evropskih državah bi bilo 

najprimerneje, da to nalogo opravlja pokrajina. Dokler v Sloveniji pokrajine niso ustanovljene, 

bo to vlogo opravljala država. 

2

namen (gospodarski javni zavod, javno podjetje), ali pa podeli koncesijo te gospodarske 

javne službe, kar je v 40. lenu ZŽNPO predvideno celo kot temeljna oblika izvajanja te 

javne službe. V vsakem od navedenih primerov pa mora izvajalec javne službe biti tudi 

koncesionar za graditev žiniške naprave, razen e po 2. odstavku 40. lena ZŽNPO ta 

koncesionar doloi drugega upravljavca žiniške naprave. V takem primeru mora ta 

upravljavec pridobiti koncesijo gospodarske javne službe javne prevoza po žiniških 

napravah. 

1.5 KONCESIJA GRADNJE 

Koncesija gradnje je pojem, ki ga uvaja Zakon o javnih naroilih (ZJN-1) v 133. lenu in 

je v naš pravni sistem prišel s pravom Evropske skupnost (ES). ZJN-1 definira pojem 

koncesije gradenj relativno slabo, jasneje pa je definirana v Direktivi 93/37/EEC o javnih 

naroilih na podroju gradenj. Koncesija gradenj je definirana kot enakovrstna pogodba, 

kot je javno naroilo gradnje, s tem, da plailo gradnje nadomesti pravica do 

izkorišanja zgrajenega objekta ali pa se ta pravica kombinira s plailom. Pri tem je 

posebna pravila postopka, ki jih doloa ZJN-1, treba uporabiti le, e vrednost gradenj 

presega 5.000.000 EUR. 

Bistven element te opredelitve je, da gre za pogodbo, ki je enakovrstna javnemu 

naroilu. To pomeni, da mora v tem pogodbenem razmerju država ali lokalna skupnost 

(ali neka njuna pravna oseba javnega prava) v bistvu naroiti gradnjo, ki pa se ne plaa 

neposredno iz prorauna, ampak se investitor poplaa iz plail uporabnikov za uporabo 

zgrajenega objekta. Gre za t. i. BOT posle, torej za kakršnokoli pogodbeno razmerje, v 

katerem postane koncedent po doloenem asu lastnik zgrajenega objekta brez plaila 

kupnine za ta objekt. 

Pri tem pa je treba opozoriti, da je v nekaterih primerih lahko tako pogodbeno razmerje 

celo javno naroilo gradnje, eprav se imenuje koncesija gradnje in eprav se ne plaa 

neposredno iz prorauna. Bistveno za loitev javnih naroil od koncesij je tveganje. e 

veino tveganja v zvezi s povrailom investicije nosi izvajalec del, gre za koncesijo, e 

pa tveganje pretežno nosi naronik (država ali lokalna skupnost), pa gre za javno 

naroilo. e torej nek posel, ki ga sklene država ali lokalna skupnost kot koncesijo tudi 

sama neposredno financira ali prevzame veino gospodarskega tveganja iz takega 

posla (npr. z zagotavljanjem prihodkov ali pokrivanjem izgube), potem gre za oddajo 

javnega naroila pod videzom koncesije in je potrebno za tak posel v celoti uporabljati 

pravila o postopku oddaje javnih naroil. In nasprotno, za koncesijo gradnje gre, e nosi 

koncesionar veino gospodarskega rizika izvajanja koncesije . 

3

1.6 MOŽNI POLOŽAJI GLEDE KONCESIJ 

Iz navedenega izhajajo naslednji možni položaji: 

1. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi ne predvideva, da bi koncedent 

ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, 

hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni 

prevoz po žiniških napravah (ista koncesija za graditev žiniške naprave); 

2. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi predvideva, da bi koncedent ali 

druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, 

njena vrednost presega 5.000.000 EUR, pri emer veino tveganja nosi 

koncesionar, hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna 

služba javni prevoz po žiniških napravah (koncesija za graditev žiniške 

naprave, ki je koncesija gradnje); 


druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, pri 

emer veino tveganja nosi koncedent, hkrati pa ni predvideno, da bi se na tej 

napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (koncesija za 

graditev žiniške naprave, ki je javno naroilo gradnje); 

4. koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi ne predvideva, da bi koncedent 

ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, 

hkrati pa je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna služba javni 

prevoz po žiniških napravah (hkratna koncesija za graditev žiniške naprave in 

za javno službo); 


druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, 

njena vrednost presega 5.000.000 EUR, pri emer veino tveganja nosi 

koncesionar, hkrati pa je predvideno, da bi se na tej napravi opravljala javna 

služba javni prevoz po žiniških napravah (hkratna koncesija za graditev žiniške 

naprave in za javno službo, ki je koncesija gradnje); 


druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik naprave, pri 

emer veino tveganja nosi koncedent, hkrati pa je predvideno, da bi se na tej 

napravi opravljala javna služba javni prevoz po žiniških napravah (hkratna 

koncesija za graditev žiniške naprave in za javno službo, ki je javno naroilo 

gradnje). 

Navedene položaje je mogoe sistemizirati v dve glavni skupini, in sicer tiste, za katere 

se uporablja ZJN-1, in tiste, za katere se ta zakon ne uporablja. Znotraj teh dveh 

položajev pa je treba glede ureditve postopka loiti položaj, ko se podeli le koncesija za 

graditev žiniške naprave ali ko se hkrati podeli tudi koncesija javne službe javnega 

prevoza po žiniških napravah. 

4

Tabela 1.1: Delitev koncesij glede na vsebino koncesije 

Kriterij Brez javne službe Z javno službo 

Ni prenosa lastništva 

1. Koncesija za graditev ŽN 

4. Koncesija za graditev ŽN 

in koncesija za JS 

Prenos lastništva 

(tveganje nosi 

koncesionar) 

2. Koncesija za graditev 

ŽN, ki je koncesija gradnje 


ŽN, ki je koncesija gradnje, 

in koncesija za JS 

Prenos lastništva 

(tveganje nosi 

koncedent) 


ŽN, ki je JN gradnje 


ŽN, ki je JN gradnje, in 

koncesija za JS 

Legenda: 

ŽN – žiniška naprava za prevoz oseb 

JS – javna služba javnega prevoza po žiniških napravah 

- urejajo dolobe ZŽNPO 

- urejajo dolobe ZŽNPO in ZJN-1 

1.7 SHEMA POSTOPKOV PO ZŽNPO 

S procesnega vidika je postopek opisan z: 

− aktivnostmi, 

− dogodki, ki so rezultat oziroma prožilec aktivnosti, 

− dokumenti oziroma informacijskimi nosilci, ki so rezultat oziroma vhod za 

posamezno aktivnost, 

− izvajalci posamezne aktivnosti ter 

− strukturo procesa (medsebojne povezave med aktivnostmi, izvajalci in 

informacijskimi strukturami). 

Postopek podelitve koncesije za graditev nove žiniške naprave lahko po vsebini 

razdelimo v 3 zaporedne procese, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju: 

1. predhodni postopek, 

2. sprejem koncesijskega akta in 

3. podelitev koncesije v ožjem smislu. 

Lastniki žiniških naprav, ki imajo ob uveljavitvi ZŽNPO veljavno obratovalno dovoljenje, 

morajo pridobiti koncesijo za graditev v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, brez 

5

javnega razpisa. Vlogo za pridobitev koncesije so morali lastniki žiniških naprav vložiti 

v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vloga mora vsebovati podatke, ki jih ta 

zakon predpisuje za vsebino vloge o zainteresiranosti, priloženo pa ji mora biti 

obratovalno dovoljenje, ki je veljalo na dan uveljavitve tega zakona. Po zakonu se torej 

za žiniško napravo z obratovalnim dovoljenjem smatra, da je dobro vzdrževana in 

razen tega ni predvideno prilaganje nobene dodatne dokumentacije in niso predvidena 

nobena dodatna dejanja v postopku podelitve koncesije za take naprave. 

1.7.1 Predhodni postopek 

Tabela 1.2: Izvajalci, aktivnosti, vhodni in izhodni dokumenti v predhodnem 

postopku 

Izvajalec Aktivnost Vhodni dokumenti Izhodni dokumenti 

Lastnik žiniške 

naprave 

Ministrstvo, pristojno 

za promet 

ali 

organ lokalne 

skupnosti 

Izdelava in vlaganje vloge o 

zainteresiranosti 

Podajanje pobude za oceno 

potrebe po ŽN 

Ugotavljanje potrebnosti 

ustreznih študij in analiz 

Pridobitev študij in analiz 

Izdelava ocene potrebe po 

žiniški napravi 

Ugotavljanje utemeljenosti 

graditve žiniške naprave 

Izdajanje odlobe o zavrnitvi 

vloge 

Izdajanje odlobe o potrebi 

po žiniški napravi 

Vloga o 

zainteresiranosti; 

Pobuda za oceno 


Študije in analize; 

Vloga o 




Vloga o 




Vloga o 




Študije in analize 

Odloba o zavrnitvi 

vloge 

Odloba o potrebi po 


6

Slika 1.1: Predhodni postopek 

potreba po 


lastnik 

naprave 

organ lokalne 

skupnosti 

vloga o 

zainteresirano 

sti 

izdelava in 

vlaganje vloge o 


podajanje 

pobude za 

oceno potrebe 

po ŽN 

pobuda za 

oceno potrebe 

po ŽN 

ministrstvo 

pristojno za 

promet 

ZŽNPO, 23. len; 24. len, 2. odstavek 

vloga o 


oddana 


oceno potrebe 

po žinišku 

napravi podana 

vloga o 


sti 


oceno potrebe 

po ŽN 

ugotavljanje 

potrebnosti 

ustreznih študij 

in analiz 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

ZŽNPO, 24. len, 4. odstavek 

študije in analize 

niso potrebne 


so potrebne 

študije in 

analize 

pridobitev študij 

in analiz 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

študije in 

analize 

vloga o 


sti 

izdelava ocene 

potrebe po 



so pridobljene 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 



oceno potrebe 

po ŽN 

ocena potrebe 

po žiniški 

napravi izdelana 

vloga o 


sti 


oceno potrebe 

po ŽN 

ugotavljanje 

utemeljenosti 

graditve žiniške 

naprave 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 


negativna ocena 

potrebe po 


izdajanje 

odlobe o 

zavrnitvi vloge 

pozitivna ocena 

potrebe po 



odloba o 

potrebi po 

žinišk... 

izdajanje 

odlobe o 

potrebi po 




promet 

organ lokalne 

skupnosti 

odloba o 


odloba o 


izdana 

odloba o 

potrebi po 


izdana 

7

1.7.2 Sprejem koncesijskega akta 

Slika 1.2: Sprejem koncesijskega akta 

obstojei 

prostorski akt 

odloba o 

potrebi po 


ugotavljanje 

skladnosti z 

veljavnim prost. 

aktom 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

ZŽNPO, 25. len 

prostorski akt ne 

omogoa 

graditve ŽN 

ustrezen 


spreminjanje in 

uveljavitev 

ustreznega 

prost. akta 

organ lokalne 

skupnosti 



omogoa 

graditev ŽN 

ustrezen 


predlog 

koncesijskega 

akta 

odloba o 

potrebi po 


izdelava 

predloga 

koncesijskega 

akta 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

predlog 

koncesijskega 

akta ni sprejet 


predlog 

koncesijskega 

akta izdelan 

predlog 

koncesijskega 

akta 

koncesijski akt 

sprejemanje 

koncesijskega 

akta 

Vlada 

Republike 

Slovenije 

Svet lokalne 

skupnosti 


koncesijski akt ni 

sprejet 


sprejet 

8

Tabela 1.3: Izvajalci, aktivnosti, vhodni in izhodni dokumenti v postopku priprave 

in sprejema koncesijskega akta 




ali 

organ lokalne 

skupnosti 

Organ lokalne 

skupnosti 

Vlada Republike 

Slovenije ali 

svet lokalne skupnosti 

Ugotavljanje skladnosti z 

veljavnim prostorskim aktom 

Izdelava predloga 

koncesijskega akta 

Spreminjanje in uveljavitev 

prostorskega akta 

Sprejemanje koncesijskega 

akta 


žiniški napravi; 

Veljavni prostorski akt 


žiniški napravi; 

Veljavni prostorski akt 

Predlog koncesijskega 

akta 

Predlog 


Veljavni prostorski 

akt 

Koncesijski akt 

1.7.3 Podelitev koncesije 

Slika 1.3: Podelitev koncesije 



promet 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

organ lokalne 

skupnosti 


neposredno 

podeljevanje 

koncesije 

podeljevanje 

koncesije na 

podlagi javnega 

razpisa 


ZŽNPO, 28. in 29. len 

akt o podelitvi 

koncesije 


koncesije 


koncesije ni 

sprejet 


koncesije 


koncesijska 

pogodba 


koncesije sprejet 

sklepanje 

koncesijske 

pogodbe 

koncesijska 

pogodba 

sklenjena 

lastnik 

naprave 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

izdajanje 

gradbenega 

dovoljenja 

9

Tabela 1.4: Izvajalci, aktivnosti, vhodni in izhodni dokumenti v postopku podelitve 

koncesije 


Ministrstvo, pristojno Neposredno podeljevanje Koncesijski akt Akt o podelitvi 


koncesije 

koncesije 

ali 

organ lokalne 

skupnosti 


naprave 

Podeljevanje koncesije na 

podlagi javnega razpisa 

Sklepanje koncesijske 

pogodbe 


pogodbe 


Koncesijski akt; 

Akt o podelitvi 

koncesije 



koncesije 


koncesije 

Koncesijska pogodba 


1.7.4 Podelitev koncesije za obratujoe naprave 

Tabela 1.5: Izvajalci, aktivnosti, vhodni in izhodni dokumenti v postopku podelitve 

koncesije za obratujoe naprave 




ali 

organ lokalne 

skupnosti 

Vlada Republike 

Slovenije 

ali 

svet lokalne skupnosti 


naprave 

Izdelava predloga 


Neposredno podeljevanje 

koncesije 


pogodbe 

Sprejemanje koncesijskega 

akta 

Izdelava in vlaganje vloge o 



pogodbe 

Obratovalno 

dovoljenje; 

Vloga o 





koncesije 

Predlog 


Obratovalno 

dovoljenje 



koncesije 

Predlog 



koncesije 



Vloga o 



10

Slika 1.4: Podelitev koncesije za obstojee naprave 

obratovalno 

dovoljenje 

obstojea 

žiniška naprava 

vloga o 


sti 

izdelava in 

vlaganje vloge o 



lastnik 

naprave 

obratovalno 

dovoljenje 

vloga o 


vložena 

vloga o 


sti 

predlog 

koncesijskega 

akta 

izdelava 

predloga 

koncesijskega 

akta 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

predlog 

koncesijskega 

akta 


predlog 

koncesijskega 

akta izdelan 

sprejemanje 

koncesijskega 

akta 

predlog 

koncesijskega 

akta ni sprejet 

Vlada 

Republike 

Slovenije 

Svet lokalne 

skupnosti 

koncesijski akt ni 

sprejet 



koncesije 


sprejet 

neposredno 

podeljevanje 

koncesije 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 


koncesije ni 

sprejet 


koncesije 


koncesijska 

pogodba 


koncesije sprejet 

sklepanje 

koncesijske 

pogodbe 

koncesijska 

pogodba 

sklenjena 



promet 

organ lokalne 

skupnosti 

lastnik 

naprave 

11

2 PRAVNI VIDIK POSTOPKA PODELITVE KONCESIJE 

2.1 KONCESIJA BREZ UPORABE ZJN-1 

Gre za enostavnejše primere, v katerih koncesija za graditev žiniške naprave ne 

predstavlja hkrati javnega naroila gradnje ali koncesije gradnje v smislu ZJN-1. To 

pomeni, da koncesija za graditev žiniške naprave v pogodbi ne predvideva, da bi 

koncedent ali druga pravna oseba javnega prava postala po njenem poteku lastnik 

naprave. Podelitev te koncesije se zato v celoti izvede po ZŽNPO in ZGJS. Gotovo je, 

da bodo taki primeri najpogostejši, saj praviloma država kot koncedent ne bo 

zainteresirana, da bi postala lastnik naprave. Poleg tega je treba opozoriti na 30. len 

ZŽNPO, ki doloa, da mora praviloma koncesionar po preteku koncesije odstraniti 

žiniško napravo, razen e ni v koncesijskem aktu ali koncesijski pogodbi drugae 

doloeno. Kadar je koncedent obina, pa je možnost, da želi po koncu koncesije postati 

lastnik naprave, veja, zlasti e gre za napravo, na kateri se izvaja javna služba. 

Znotraj tega položaja je treba obravnavati dve razlini možnosti postopka podelitve: 

postopek podelitve zgolj koncesije za graditev žiniške naprave in postopek hkratne 

podelitve koncesije za graditev žiniške naprave in za javno službo. Samega 

poznejšega postopka podelitve koncesije javne službe na že obratujoi žiniški napravi 

ne obravnavamo, saj gre za obiajen postopek podelitve koncesije gospodarske javne 

službe po ZGJS. 

2.1.1 Postopek podelitve zgolj koncesije za graditev žiniške naprave 

Tudi v tem okviru je sicer treba loiti položaj, ko je treba izvesti javni razpis, od tistega, 

ko takega razpisa ni potrebno izvesti glede na 28. len ZŽNPO. Vendar je to le manjša 

razliica, ki je ne bomo obravnavali loeno, pa pa bomo v posameznih fazah 

upoštevali posebnosti postopka brez objave javnega razpisa. 

Sam postopek te podelitve obsega naslednje faze: 

- predhodni postopek, 

- sprejem koncesijskega akta, 

- javni razpis, 

- odloba o izbiri, 

- sklenitev koncesijske pogodbe. 

V nadaljevanju je ta postopek obravnavan v navedenih fazah. Na koncu so navedene 

še posebnosti postopka za žiniške naprave, ki so ob uveljavitvi ZŽNPO imele veljavno 

obratovalno dovoljenje in ki morajo pridobiti koncesijo po 76. lenu ZŽNPO. 

12

2.1.1.1 Predhodni postopek 

Ta postopek je treba praviloma izvesti pred sprejemom prostorskega akta (praviloma 

lokacijskega narta) za žiniško napravo, eprav to ni v celoti nujno, vendar pa mora biti 

žiniška naprava, za katero je v predhodnem postopku ugotovljena zadostna potreba, 

predvidena v prostorskem aktu. V vsakem primeru pa mora biti predhodni postopek 

izveden pred izdajo koncesijskega akta, pred izdajo tega akta pa mora biti sprejet tudi 

ustrezen prostorski akt. 

Koncedent lahko zane predhodni postopek na lastno pobudo, na pobudo lokalne 

skupnosti (e ta seveda ni sama koncedent) ali na podlagi vloge vlagatelja, ki želi graditi 

žiniško napravo na doloeni lokaciji. Ker je predhodni postopek upravni postopek, saj 

se kona z upravno odlobo, gre v prvih dveh primerih (na pobudo) za upravni 

postopek, uveden po uradni dolžnosti, v tretjem primeru pa gre za postopek, ki se zane 

na zahtevo stranke. 

Posebno vprašanje je, kdo je lahko stranka oz. stranski udeleženec v tem postopku. 

Nedvomno je to vlagatelj, kadar se postopek vodi na njegovo zahtevo. Koliko je treba v 

ostalem širiti možnost sodelovanja na stranske udeležence, je seveda stvar presoje v 

konkretnem primeru v skladu s 43. lenom Zakona o splošnem upravnem postopku 

(ZUP-UPB1, Uradni list RS, št. 22/2005). Kdaj bo oseba izkazala, da vstopa v postopek 

zaradi varstva svojih pravnih koristi (na zakon ali drug predpis oprta osebna korist), je 

vprašanje posameznega postopka. Pravna korist se mora namre nanašati na predmet 

postopka, to pa je ugotavljanje zadostne potrebe po žiniški napravi. Gotovo bo lastnost 

stranskega udeleženca treba priznati morebitnim drugim zainteresiranim investitorjem, 

morebiti še športnim in turistinim organizacijam, ki izkažejo, da so neposredno 

zainteresirane za napravo, onkraj tega pa je najbrž treba možnost stranske udeležbe 

obravnavati restriktivno. Vedeti je treba, da je potreba po žiniški napravi zlasti v javno 

korist, te koristi pa ne morejo imeti kot svojo osebno korist npr. posamezniki, ki bi želeli 

to napravo uporabljati. 

Kar zadeva dokazni postopek, mora ministrstvo oziroma pristojni organ lokalne 

skupnosti, ki vodi postopek, izvesti vse potrebne dokaze, da se ugotovijo dejstva, ki se 

nanašajo na kriterije iz 3. odstavka 24. lena ZŽNPO, ki doloajo zadostno potrebo po 

žiniški napravi. ZŽNPO še posebej omenja študije in analize, ki imajo v postopku 

pravno naravo izvedenskega mnenja. Zato je treba opozoriti, da take študije in analize 

ne more izdelati stranka ali stranski udeleženec – v tem primeru ima pravno naravo 

izjave stranke, ne izvedenskega mnenja. Seveda jih lahko predloži že stranka, lahko pa 

jih pridobi tudi organ po uradni dolžnosti, e je potrebno ugotoviti dejstva, za katera je 

potrebno posebno strokovno znanje. Izvedenec in organ naj bi pri ugotavljanju potrebe 

uporabljala metodologijo, ki je sestavni del poroila tega prironika, eprav za to v 

zakonu ni neposredne zaveze. 

13

Po konanem predhodnem postopku organ izda odlobo, s katero bodisi ugotovi 

zadostno potrebo po žiniški napravi bodisi ugotovi, da ni zadostne potrebe. Odloba je 

ugotovitvena in mora biti obrazložena. V obrazložitvi mora biti navedeno, zakaj 

predlagana žiniška naprava izpolnjuje ali ne izpolnjuje kriterijev iz 3. odstavka 24. 

lena ZŽNPO. Zoper odlobo, ki jo izda obinski organ, je dovoljena pritožba na 

župana, zoper odlobo ministra pa je dopusten le upravni spor. 

Že v predhodnem postopku je smotrno ugotavljati, ali bo na predmetni žiniški napravi 

izvajana javna služba javnega prevoza po žiniških napravah. To sicer ni neposredno 

predmet upravnega odloanja in se ne navede v izreku, je pa dejstvo, ki ga je smiselno 

v predhodnem postopku ugotavljati, saj vpliva na poznejšo vsebino koncesijskega akta. 

2.1.1.2 Sprejem koncesijskega akta 

Procesno ta faza ni posebno zapletena, saj se sprejme koncesijski akt bodisi kot odlok 

obinskega sveta ali kot uredba vlade, odvisno od pristojnosti za podelitev koncesije. 

Pristojni organ lahko sprejme koncesijski akt šele, ko je uveljavljen prostorski akt, ki to 

napravo doloa kot poseg v prostor, kar pomeni, da je moral biti ta akt objavljen na 

predpisan nain in da je potekel vakacijski rok. 

O vsebini koncesijskega akta, ki je tudi odvisna od tega, ali se bo na žiniški napravi 

izvajala javna služba, je povedano ve v nadaljevanju. Pred naslednjo fazo mora biti 

koncesijski akt objavljen in mora stopiti v veljavo. 

2.1.1.3 Javni razpis 

Koncedent mora praviloma objaviti javni razpis za graditev žiniške naprave, ne glede 

na to, ali je bila ugotovljena potreba po žiniški napravi na podlagi vloge 

zainteresiranega investitorja. Glede naina objave javnega razpisa in njegove izvedbe 

niti ZŽNPO niti ZGJS nimata nobenih posebnih dolob. Ker gre za gospodarsko 

dejavnost, pa je treba verjetno uporabiti temeljna naela, ki ji pravo ES in slovensko 

pravo predpisuje za ravnanje javnih oblasti: naelo transparentnosti, zagotavljanja 

konkurence, sorazmernosti in prepovedi diskriminacije. 

Ne da bi se spušali v podrobnosti je treba omeniti, da mora biti javni razpis jasen in 

jasno mora doloati, kaj je njegov predmet, kakšni so pogoji za udeležbo na razpisu, 

kakšna so merila za izbiro, kakšni so temeljni pogoji koncesijskega razmerja, pri emer 

se lahko sklicuje na koncesijski akt. Naveden mora biti tudi nain in rok predložitve 

vloge, ki mora biti dovolj dolg, da omogoa kvalitetno prijavo. Navedeno mora tudi biti, 

kje in kako je na razpolago razpisna dokumentacija in kdo daje pojasnila in informacije v 

14

zvezi z razpisom. Objavljen mora biti na nain, ki možnim vlagateljem vlog omogoa 

resnino in pravoasno seznanitev z objavo javnega razpisa. 

Hkrati z objavo javnega razpisa mora biti zainteresiranim ponudnikom na razpolago 

(lahko proti plailu stroškov) razpisna dokumentacija. Razpisna dokumentacija mora 

vsebovati podrobnejšo doloitev znailnosti žiniške naprave, skladno z odlobo o 

ugotovitvi potrebe po žiniški napravi, prostorskim aktom in koncesijskim aktom, 

natanno opredelitev vsebine vloge in obrazce za posamezne priloge vlogi. Razpisni 

dokumentaciji je lahko priložen vzorec koncesijske pogodbe, kar pa se ne zdi nujno 

potrebno, pravzaprav niti ne smotrno. Prednost tega je, da olajša ali v celoti odpravi 

pogajanja, slaba stran pa je, da praktino ne omogoa pogajanj in s tem podrobnejše 

prilagoditve projekta zahtevam investitorja. 

Razpis vodi za podelitev koncesije pristojni organ koncedenta. Imenovanje morebitne 

strokovne komisije sicer ni nujno, je pa smotrno. 

ZŽNPO v 2. odstavku 28. lena omogoa v nekaterih primerih podelitev brez javnega 

razpisa. Gre za žiniške naprave, ki so prometno povezane z že obstojeo žiniško 

napravo ali napravami, ali v primeru, da bodo uporabniki teh žiniških naprav uporabljali 

smuiše oziroma druge rekreacijske površine oziroma objekte, ki jih je uredil 

koncesionar že obstojeih žiniških naprav, razen e je teh koncesionarjev ve. V 

takem primeru se izda osebi, ki pridobi koncesijo neposredno, odloba o doloitvi 

koncesionarja, kot je navedeno v nadaljevanju. 

2.1.1.4 Odloba o izbiri oziroma doloitvi koncesionarja 

Po izvedenem javnem razpisu se izda odloba o izbiri koncesionarja, e pa takega 

razpisa ni, pa odloba o doloitvi koncesionarja. e je koncedent lokalna skupnost, 

mora odlobo izdati obinska uprava oziroma pristojni organ obinske uprave (v 

nobenem primeru ne obinski svet), e je koncedent država, pa vodi postopek 

ministrstvo, pristojno za promet, odlobo pa izda vlada. 

Najve problemov odlobe o izbiri je povezanih z vprašanjem razmerja med javnim 

razpisom in upravnim postopkom, ki ga je treba izvesti pred izdajo odlobe. Ta odloba 

se izda v skladu s 37. lenom ZGJS, ki pa ne ureja tega razmerja med javnim razpisom 

in upravnim postopkom in zato je ta zakonska ureditev postopka izdaje odlobe o izbiri 

koncesionarja zaradi navezave na ZUP nejasna in problematina, zlasti kar zadeva 

nekatere najpomembnejše pravice strank, ki lahko pomenijo bistveno kršitev postopka. 

Predlagamo rešitev, po kateri se javni razpis ne šteje za del upravnega postopka in je 

zaradi navedenih pravic mnogo primernejša. Tej razlagi je že sledilo Vrhovno sodiše 

RS vsaj v tem, da se je postavilo na stališe, da vloge ni mogoe dopolnjevati po 

preteku razpisnega roka. 

15

Upravni postopek se uvede po uradni dolžnosti na podlagi ocene prejetih vlog oziroma 

poroila komisije in predloga za izbiro najugodnejšega ponudnika. V tem postopku je 

treba strankam omogoiti vpogled v spis, pridobiti njihove izjave ter omogoiti vlaganje 

pisnih vlog ter po potrebi izvesti ustno obravnavo (to je poseben problem, saj je po 154. 

lenu ZUP ustna obravnava potrebna vselej, ko nastopajo stranke z nasprotujoimi si 

interesi, to pa je pri javnem razpisu vedno). Praktino predlagamo, da pristojni organ 

koncedenta pošlje poroilo komisije strankam z zahtevo, da se o njem pisno ali ustno 

izjavijo, pri tem pa bi jih bilo primerno opozoriti na njihovo pravico pregledovanja spisov. 

Na podlagi teh navedb strank uradna oseba presodi, ali je potrebna ustna obravnava in 

katere dokaze bo potrebno izvesti na morebitni ustni obravnavi ter v smislu 157. lena 

ZUP pripravi vse potrebno za obravnavo. Na podlagi ugotovitev upravnega postopka 

izda pristojni organ odlobo o izbiri koncesionarja, e je sam pooblašen za odloanje, 

sicer pa poroilo za organ, ki je pristojen za odloanje (npr. vlada) in predlog odlobe. 

e se koncesija za graditev žiniške naprave podeli neposredno, se izda koncesionarju 

v upravnem postopku, ki se zane na njegovo zahtevo z vlogo za podelitev koncesije, 

odloba o doloitvi koncesionarja. 

Okvirna vsebina odlobe o izbiri in odlobe o doloitvi koncesionarja je navedena v 

posebni toki v nadaljevanju. 

2.1.1.5 Sklenitev koncesijske pogodbe 

To je zadnja faza postopka podelitve koncesije za graditev žiniške naprave. S 

sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar za graditev žiniške naprave pridobi 

koncesijske pravice, eprav je treba opozoriti, da mora za samo pridobitev pravice 

graditi potrebne objekte seveda pridobiti še gradbeno dovoljenje. 

Obseg pogajanj ob sklenitvi koncesijske pogodbe je odvisen od tega, ali je bil vzorec 

koncesijske pogodbe sestavni del razpisne dokumentacije ali ne. V prvem primeru se 

stranki o spremembah besedila ne moreta dogovarjati, v drugem primeru pa se lahko 

dogovarjata o spremembah, ki ne vplivajo na razpisane elemente koncesije in na tista 

vprašanja, ki so urejena s koncesijskim aktom (vrsta objekta, trajanje, razgradnja, 

koncesijska dajatev …). 

Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki (3. odstavek 39. lena ZGJS). 

16

2.1.2 Posebnosti postopka hkratne podelitve koncesije za graditev žiniške 

naprave in koncesije gospodarske javne službe javnega prevoza po 

žiniških napravah 

Uvodoma je treba poudariti, da je v nadaljevanju opisano mogoe uporabiti le takrat, ko 

je v skladu s 1. odstavkom 41. lena ZŽNPO mogoe koncesijo za graditev žiniške 

naprave in koncesijo gospodarske javne službe javnega prevoza po žiniških napravah 

podeliti v istem postopku. To je mogoe pod naslednjimi pogoji: 

- koncedent za obe koncesiji je isti (ker gre pri obravnavani javni službi za lokalno 

gospodarsko javno službo, je to mogoe torej le v primeru, ko je tudi koncedent 

za graditev žiniške naprave ista lokalna skupnost ali ve lokalnih skupnosti); 

- koncesionar za graditev žiniške naprave je isti kot koncesionar javne službe (e 

koncesionar za graditev žiniške naprave doloi drugega upravljavca, se temu 

upravljavcu po podelitvi koncesije za graditev žiniške naprave podeli koncesija 

javne službe v posebnem postopku, razen e ne doloi drugega upravljavca šele 

potem, ko sta mu že bili podeljeni obe koncesiji); 

- lokalna skupnost gospodarsko javno službo za predmetno žiniško napravo 

doloi že pred zaetkom postopka podelitve koncesije za graditev te žiniške 

naprave. 

Hkratni postopek pomeni zlasti to, da morajo kandidati dati vlogo hkrati za koncesijo za 

graditev žiniške naprave in za javno službo. Zato v samem poteku postopka hkratne 

podelitve ni posebnosti v primerjavi s postopkom podelitve zgolj koncesije za graditev 

žiniške naprave. Obsega iste faze, in sicer predhodni postopek, sprejem koncesijskega 

akta, javni razpis, odlobo o izbiri in sklenitev koncesijske pogodbe. Posebnosti so zgolj 

v vsebini koncesijskega akta, odlobe o izbiri in koncesijske pogodbe. 

2.1.3 Posebnosti postopka za obstojee žiniške naprave 

ZŽNPO v 1. odstavku 76. lena zahteva, da morajo lastniki žiniških naprav, ki imajo ob 

uveljavitvi tega zakona veljavno obratovalno dovoljenje, pridobiti koncesijo za graditev v 

dveh letih po uveljavitvi tega zakona. e tega ne storijo iz razlogov na svoji strani, 

žiniške naprave po preteku tega roka ne smejo ve obratovati. 

Zakon tudi doloa, da se ta koncesija podeli brez predhodnega postopka, brez 

sprejema lokacijskega narta in brez javnega razpisa. Postopek je torej bistveno 

enostavnejši, saj obsega zgolj naslednje faze: 

- vložitev vloge za pridobitev koncesije – zakon doloa, da mora ta vloga obsegati 

vse, kar doloa za vlogo o zainteresiranosti in na dan uveljavitve zakona (3. 1. 

2004) veljavno obratovalno dovoljenje; postopka pridobitve te koncesije ni 

mogoe zaeti po uradni dolžnosti; 

17

- pripravo in sprejem koncesijskega akta, katerega vsebina ima nekaj posebnosti, 

ki so obravnavane v nadaljevanju pri obravnavi vsebine koncesijskega akta; 

- izdajo odlobe o doloitvi koncesionarja brez javnega razpisa in brez posebne 

dodatne vloge lastnika žiniške naprave; postopek se zato zane po uradni 

dolžnosti; 

- sklenitev koncesijske pogodbe. 

Edino posebno vprašanje, ki ga je treba obravnavati, je, ali je mogoe sprejeti en sam 

koncesijski akt za vse navedene primere. Zakon sicer doloa v etrtem odstavku 76. 

lena, da se sprejme koncesijski akt tudi za posamezno obstojeo žiniško napravo, 

vendar bi bilo mogoe za vse obstojee naprave iz razloga nomotehnine racionalnosti 

(številnih dolob koncesijskega akta ni treba ponavljati) izdati en koncesijski akt, ki pa 

mora seveda vsebovati vse potrebne dolobe tudi za posamezno napravo. To pomeni, 

da mora koncesijski akt imeti precej podrobno prilogo, ki za posamezno napravo doloa 

te parametre. 

2.1.4 Nekatera posebna vprašanja postopka 

Na tem mestu obravnavamo dve posebni vprašanji postopka, in sicer gradnjo žiniške 

naprave, ki je financirana s finannim lizingom, in podelitev koncesije v primeru, ko je 

koncedent hkrati tudi koncesionar. 

2.1.4.1 Finanni lizing žiniške naprave 

Temeljni problem tega naina financiranja graditve žiniške naprave je v tem, da želi 

lizingodajalec ostati do poplaila finannega lizinga lastnik žiniške naprave, pri tem pa 

ne želi pridobiti koncesije za graditev žiniške naprave ali obratovati to napravo. 

Dolobe ZŽNPO sicer niso namenjene takemu položaju, ga pa ne prepreujejo. V zvezi 

s tem je treba rešiti zlasti tri probleme: 

- pridobitev koncesije in gradbenega dovoljenja pri financiranju na lizinški nain, 

- status naprave v primeru steaja koncesionarja, 

- prenos koncesije. 

ZŽNPO v 20. lenu doloa, da mora pridobiti koncesijo za graditev žiniške naprave 

investitor. Gradbeno dovoljenje pa lahko pridobi le imetnik koncesije (33. len). Po 

Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 110/2002) je investitor pravna ali 

fizina oseba, ki pridobi gradbeno dovoljenje in izvaja graditev objekta oziroma jo 

naroi. Za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor med drugim izkazati pravico 

graditi na zemljišu (66. len ZGO-1). Za dokazilo te pravice velja izkazana lastninska 

ali kakšna druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki mu omogoa gradnjo oziroma 

18

izvajanje del na takšni nepreminini (56. len ZGO-1). Za razliko od prejšnje ureditve 

torej pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja ni ve zgolj lastnina nepreminine, 

ampak so možni tudi drugi temelji. 

Ker pa mora lastninsko pravico imeti lizingodajalec, mora zemljiša, potrebna za 

graditev naprave, pridobiti lizingodajalec. Ko pozneje lizingojemalec na njegovem 

zemljišu na podlagi obligacijske pogodbe zgradi objekte, postanejo le-ti del zemljiša, 

torej last lizingodajalca. To pa ne velja v primeru, e bi lizingojemalec gradil na podlagi 

stavbne pravice, saj bi v tem primeru bil lastnik objekta lizingojemalec. To je sicer 

mogoe in za lizingojemalca ugodneje, vendar ni izpolnjen pogoj, da je lastnik žiniške 

naprave lizingodajalec. 

Postopek je torej naslednji: 

- bodoi lizingodajalec in lizingojemalec dogovorita pismo o nameri (lahko tudi 

predpogodbo), po katerem bo lizingojemalec dobil lizing pod doloenimi pogoji, 

e bo pridobil koncesijo za graditev žiniške naprave; 

- bodoi lizingojemalec da vlogo zainteresiranosti in pozneje bodisi na javnem 

razpisu bodisi neposredno pridobi koncesijo za graditev žiniške naprave; 

- lizingodajalec in lizingojemalec skleneta lizing pogodbo; 

- lizingodajalec pridobi potrebna zemljiša (možno je tudi po razlastitvi, eprav zelo 

težavno); 

- lizingodajalec sklene z lizingojemalcem ustrezno pogodbo (brez posebnega 

imena, še najbolj podobno najemni), na podlagi katere dovoljuje lizingojemalcu 

zgraditev potrebnih objektov in naprav; 

- lizingojemalec pridobi gradbeno dovoljenje, naroi potrebna gradbena in druga 

dela in tako s sredstvi lizingodajalca zgradi žiniško napravo; 

- lizingojemalec in lizingodajalec skleneta dodatek k lizing pogodbi tako, da le-ta 

vkljuuje prenos lastninske pravice po preteku lizinga na lizingojemalca in da je 

sposobna za vpis v zemljiško knjigo. 

Glede na navedeno ni ovir za to, da koncesijo in gradbeno dovoljenje pridobi žiniško 

podjetje – lizingojemalec, lizingodajalec pa ohrani lastništvo žiniške naprave in 

zemljiš, na katerih stoji, do poplaila lizinga. 

V 48. lenu ZŽNPO je doloeno, da je za varno obratovanje in vzdrževanje odgovoren 

upravljavec žiniške naprave, ki ni nujno lastnik naprave oziroma koncesionar. e je 

bila naprava zgrajena v skladu s predpisi, pravnih tveganj iz naslova napak pri 

obratovanju in vzdrževanju ne nosi lizingodajalec, pa pa upravljavec žiniške naprave. 

Seveda ima koncesijska pogodba v primeru lizinga doloene posebnosti, saj je treba 

številna vprašanja razmerja med lizingojemalcem in lizingodajalcem upoštevati tudi pri 

sklepanju koncesijske pogodbe. Zato mora biti dejstvo, da bo žiniška naprava 

19

financirana z lizingom, znano po možnosti že pred pripravo koncesijskega akta, e pa to 

ni mogoe, pa vsaj pred oblikovanjem koncesijske pogodbe. 

Eno od vprašanj je tudi steaj koncesionarja, ki je po 32. lenu ZŽNPO razlog za 

prenehanje koncesije. Koncesija sicer preneha, vendar do poplaila lizinga žiniška 

naprava ni last koncesionarja, zato tudi ne postane del steajne mase in veine pravil 

32. lena ZŽPNO ni mogoe uporabiti. Kot praktino rešitev je v tem primeru svetovati, 

da koncedent v sodelovanju z lizingodajalcem podeli koncesijo za graditev za 

preostanek asa prejšnje koncesije novemu koncesionarju, ki lahko tudi prevzame 

odplaevanje lizinga. 

Glede prenosa koncesije velja doloba 46. in 47. lena ZGJS, ki doloata, da lahko 

koncesionar prenese izvajanje koncesije na drugo osebo le, e je to predvideno v 

koncesijski pogodbi, drugae pa le z dovoljenjem koncedenta. Podobno velja tudi za 

koncedenta; ta lahko prenese izvajanje koncesije le ob zakonsko doloenih pogojih ali 

zaradi razlogov, doloenih v koncesijski pogodbi, drugae pa samo s soglasjem 

koncesionarja. e je koncesija prenehala, prenos seveda ni mogo. 

2.1.4.2 Podelitev koncesije v primeru, da sta koncesionar in koncedent ista oseba 

Do tega bo lahko praktino prišlo le v primeru, ko je koncedent obina, torej za žiniške 

naprave na obmoju mestne obine in za vlenice. Pripomniti je treba, da se kaže 

takemu položaju izogibati, saj ni dejavnost obine, da bi gradila žiniške naprave in jih 

obratovala. Celo v primeru, e na vsak nain želi obina žiniško napravo financirati iz 

prorauna, je smotrno v ta namen ustanoviti posebno pravno osebo v lasti obine, 

bodisi gospodarsko družbo ali javno podjetje. 

Zaradi tega, ker je položaj, v katerem obina sama sebi podeli koncesijo, neustrezen, 

ga zakon posebej ne ureja. Le v 3. odstavku 40. lena zakon omenja, da je lahko tudi 

obina imetnik koncesije za graditev žiniške naprave, kar pa odpira nekaj vprašanj, in 

sicer zlasti: 

- ali je potrebno izvesti predhodni postopek, 

- ali sta potrebna javni razpis in odloba o izbiri oziroma doloitvi koncesionarja, 

- ali je potrebno in mogoe skleniti koncesijsko pogodbo. 

Pri reševanju prvega vprašanja je treba upoštevati, da pomeni graditev žiniške 

naprave pomemben poseg v prostor, ki ga tudi obina ne more izvesti, ne da bi bil 

utemeljen z resninimi potrebami. Zato je nedvomno, da je treba tudi za žiniško 

napravo, katere investitor bo obina, po zakonsko doloenem postopku izvesti 

predhodni postopek, ki se uvede po uradni dolžnosti. 

20

ZŽNPO tudi ne doloa nobenih posebnih pravil glede podelitve koncesije po 

opravljenem javnem razpisu v primeru, da je investitor obina. To je tudi razumljivo, saj 

pomeni koncesija za graditev žiniške naprave podelitev pravice izrabe prostora, ki je 

primeren za žiniško napravo, in nobenega razloga ni, da bi obina imela kakršnokoli 

prednostno pravico za izrabo tega prostora za izvajanje gospodarske dejavnosti. To 

pomeni, da, razen e ni izpolnjen kateri od pogojev iz 2. odstavka 28. lena ZŽNPO, 

obina ne more pridobiti koncesije brez javnega razpisa. Kar zadeva izvedbo tega 

javnega razpisa ni posebnosti, paziti pa je seveda treba, da pri uradni osebi, ki odloa o 

izbiri koncesionarja, ne pride do izloitvenih razlogov. 

Najveji problem pa je, kako s koncesijsko pogodbo. Težava sta dolobi 2. in 3. 

odstavka 33. lena ZŽNPO, da je treba vlogi za gradbeno dovoljenje priložiti veljavno 

koncesijsko pogodbo in da je nino gradbeno dovoljenje, izdano brez koncesijske 

pogodbe ali na podlagi nine koncesijske pogodbe. 

Menimo, da je treba ti dve dolobi razlagati v skladu z njunim namenom (ratio legis 

razlaga). Njun namen je poudariti, da mora imeti investitor že pred zaetkom postopka 

za izdajo gradbenega dovoljenja veljavno koncesijo za graditev žiniške naprave, kar 

izkazuje s koncesijsko pogodbo, da torej zgolj dokonna odloba o izbiri še ne zadoša. 

Seveda pa v primeru, da je koncesionar ista pravna oseba kot koncedent, ni mogoe 

smiselno skleniti koncesijske pogodbe, saj ne moreta biti obe pogodbeni stranki ista 

oseba, tako da pogodba ne more doloati medsebojnih pravic in obveznosti. 

V tem primeru menimo, da mora zadošati dokonna odloba o izbiri koncesionarja in 

veljaven koncesijski akt, ki mora biti v nekaterih vprašanjih morda podrobnejši (zlasti 

roki in nain razgradnje, omejitve podaljšanja koncesije). e pa bi organ, ki vodi 

postopek izdaje gradbenega dovoljenja, vztrajal, da mora obina predložiti veljavno 

koncesijsko pogodbo, pa je edino smiselno, da se ta pogodba oblikuje kot enostranska 

izjava volje o pogojih koncesije, ki jih bo obina spoštovala v razmerju do uporabnikov 

žiniške naprave, ki se lahko po potrebi zapiše tudi pred notarjem v obliki notarskega 

zapisa. 

2.2 KONCESIJE, ZA KATERE SE UPORABLJA ZJN-1 

2.2.1 Uvod 

Kot že reeno, so to tista koncesijska razmerja, pri kateri bodisi takoj, med trajanjem 

koncesijskega razmerja, ali po njegovem prenehanju koncedent (ali neka njegova 

pravna oseba javnega prava) pridobi lastninsko pravico na zgrajeni žiniški napravi, pa 

za to ne plaa njene dejanske vrednosti. Gre torej za t. i. BOT (build, operate, transfer) 

posle oziroma katero od njegovih izvedenk (npr. BTO), ne pa za primer, ko bi sicer imel 

21

koncedent v koncesijski pogodbi dogovorjeno pravico odkupa žiniške naprave v 

primeru prenehanja koncesije, vendar bi moral za to plaati njeno dejansko vrednost. 

Tak položaj je zgolj t. i. odkupna opcija, ki še ne pomeni dogovorjenega nakupa 

nepreminine. 

Poudariti je treba, da gre v teh primerih tudi za koncesijo za graditev žiniške naprave, 

ki je hkrati koncesija gradnje ali celo javno naroilo gradnje pod nekaterimi pogoji (ve o 

tem v nadaljevanju). Zato je treba kombinirati dolobe ZŽNPO o koncesiji za graditev 

žiniške naprave in dolobe ZJN-1 (vkljuno z Direktivo 93/37/EEC o javnih naroilih na 

podroju gradenj). Ker niti ZJN-1 niti direktiva nimata nobenih dolob o predhodnem 

postopku, koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi, velja za te faze postopka vse, kar 

je bilo zgoraj povedano o postopku podelitve koncesije za zgraditev žiniške naprave 

nasploh. Edina razlika je v izvedbi javnega razpisa, pri emer pa je treba loiti dva 

postopka: primer, ko je koncesija v bistvu javno naroilo, in primer, ko je koncesija za 

zgraditev žiniške naprave hkrati koncesija gradnje po 133. lenu ZJN-1. 

Kot je bilo že omenjeno, je loitev med koncesijo gradnje in javnim naroilom gradnje v 

smislu ZJN-1 in navedene direktive razporeditev tveganja. e nosi veino tveganj v 

zvezi s poslom koncesionar, gre za koncesijo, e pa jih nosi koncedent, gre za javno 

naroilo. Slednje velja zlasti za primer, ko npr. koncedent jami koncesionarju doloeno 

višino prihodkov in mu v primeru manjših prihodkov iz uporabe žiniške naprave razliko 

do te višine prihodkov pokriva iz prorauna ali na drug nain. 

Poudariti velja, da vse navedeno velja tudi za primer, e se hkrati s koncesijo za 

graditev žiniške naprave podeli koncesija javne službe javnega prevoza po žiniških 

napravah. 

2.2.2 Postopek podelitve koncesije za graditev, e je treba uporabiti pravila 

javnega naroanja 

Najprej obravnavamo položaj, ko je koncesija za graditev žiniške naprave glede na 

zgornje kriterije hkrati tudi javno naroilo gradnje. Poudariti je treba ponovno, da je tak 

položaj še vedno tudi koncesija za graditev žiniške naprave in da je treba v celoti 

izvesti predhodni postopek, sprejeti prostorski akt in koncesijski akt. Od postopka 

podelitve koncesije v skladu z ZŽNPO se razlikuje ta postopek le po tem, da je treba 

postopek oddaje izvesti v celoti po postopku, kot ga ZJN-1 predvideva za javno naroilo 

gradnje. Pri tem lahko koncedent izbere katerikoli postopek (odprti postopek, omejeni 

postopek ali postopek s pogajanji) in mora v celoti slediti pravilom, ki veljajo za ta 

postopek. V tem postopku je tudi v celoti zagotovljena revizija, skladno z zakonom, ki 

ureja revizijo javnih naroil. 

22

Pri tem je treba posebej poudariti, da ni mogoe uporabiti pravil ZŽNPO o tem, kdaj se 

lahko koncesija za graditev žiniške naprave podeli brez javnega razpisa (2. odstavek 

28. lena). Ta pravila so namre neskladna s pravili javnega naroanja in tudi s pravom 

ES v primeru, e je koncesija za graditev žiniške naprave hkrati tudi javno naroilo 

gradnje. V takem primeru je mogoe podeliti koncesijo brez javnega razpisa le po 

pravilih, ki veljajo za javna naroila (20. in 89. len ZJN-1), ki pa so bistveno drugana 

od dolob ZŽNPO. 

Posebno vprašanje je, kako je z aktom izbire koncesionarja v tem primeru. Nedvomno 

mora skladno s pravili javnega naroanja izbira biti opravljena tako, da se naronik 

odloi brez izdaje posebnega akta in ponudnike o svoji izbiri obvesti s pisnim 

obvestilom, ki vsebuje obrazloženo odloitev (1. odstavek 78. lena ZJN-1). Zoper to 

odloitev lahko vsak ponudnik vloži zahtevek za revizijo na Državno revizijsko komisijo. 

Vprašanje pa je, ali lahko po dokonni odloitvi te komisije koncedent s koncesionarjem 

sklene koncesijsko pogodbo, ali pa mora pred tem še izdati (upravni) akt o doloitvi 

koncesionarja. Menimo, da je pravilnejša slednja rešitev, saj je podelitev koncesije v 

pravnem smislu javnopravni akt in ne akt poslovanja, kot to velja za oddajo javnega 

naroila. Zato se zdi pravno pravilneje, da se izbranemu izvajalcu izda tudi odloba o 

doloitvi koncesionarja, vendar seveda le temu izvajalcu, ne pa vsem ponudnikom, kot 

velja to v primeru, da gre za koncesijo gradnje in za javno naroilo gradnje. 

2.2.3 Postopek podelitve koncesije za graditev, e gre za koncesijo gradnje po 

133. lenu ZJN-1 

V tem primeru gre za enak položaj kot zgoraj, s to razliko, da nosi veino tveganja ali 

vse tveganje koncesionar. V takem primeru (torej, da gre za BOT posel, pri katerem je 

tveganje na strani koncesionarja) koncesija za graditev žiniške naprave ni javno 

naroilo gradnje, pa pa koncesija gradnje v smislu ZJN-1. Najprej je treba poudariti, da 

veljajo za razliko od javnega naroila posebna pravila postopka za podelitev koncesije 

gradnje po 133. lenu ZJN-1 le za koncesije, katerih vrednost presega 5.000.000 EUR v 

tolarski protivrednosti (direktiva vkljuuje tudi tiste, katerih vrednost je enaka 5.000.000 

EUR). e torej vrednost žiniške naprave, izraunana skladno z ZJN-1, ne dosega 

5.000.000 EUR, se posebna pravila postopka ne uporabljajo in za podelitev take 

koncesije ne glede na BOT naravo posla velja vse, kar velja za postopek podelitve 

koncesije brez ZJN-1. 

Pravila postopka podelitve koncesije po 133. lenu ZJN-1 so v primerjavi s postopkom 

oddaje javnega naroila precej poenostavljena. V 2. odstavku 133. lena ZJN-1 je 

doloeno, da je treba pri objavi upoštevati pravila 65. do 71. lena ZJN-1, ki urejajo 

razline vrste objav, v 3. odstavku pa, da lahko koncedent prosto izbira med uporabo 

odprtega postopka, omejenega postopka in postopka s pogajanji. V nadaljevanju ta len 

23

še doloa, da mora biti rok za vlaganje kandidatur najmanj 52 dni in da se ne sme 

skrajšati, ter nekaj pravil o razpisni dokumentaciji. 

Tudi tu je treba poudariti, da ni mogoe uporabiti pravil ZŽNPO o tem, kdaj se lahko 

koncesija za graditev žiniške naprave podeli brez javnega razpisa (2. odstavek 28. 

lena). Ta pravila so namre neskladna s pravili javnega naroanja in tudi s pravom ES 

v primeru, e je koncesija za graditev žiniške naprave hkrati tudi javna koncesija 

gradnje. ZJN-1 se glede tega sklicuje na ostale dolobe tega zakona (8. odstavek 133. 

lena). To pomeni, da je v takem primeru mogoe podeliti koncesijo brez objave 

javnega razpisa le po pravilih, ki veljajo za javna naroila (20. in 89. len ZJN-1), ki pa 

so bistveno drugana od dolob ZŽNPO. 

Glede na navedeno je posebno vprašanje, ali mora koncedent nujno uporabiti enega od 

postopkov, ki jih doloa ZJN-1. Direktiva 93/37/EEC o javnih naroilih na podroju 

gradenj take dolobe ne vsebuje, kar pomeni, da skladno s pravom ES ni kakšnih 

posebnih pravil postopka. Glede tega je ZJN-1 bistveno strožji. Poudariti pa je treba, da 

vseh pravil ne bo mogoe uporabiti, saj ima ta direktiva v prilogi posebne obrazce za 

objave v zvezi s postopkom podelitve koncesije, ki so precej enostavnejši od obrazcev 

za oddajo javnega naroila. Po našem mnenju smiselna uporaba enega od postopkov, 

ki vkljuujejo objavo, upoštevaje tudi v direktivi doloene obrazce, zadoša. Glede na 

izrecno dolobo ZGJS pa je treba izbiro opraviti z upravno odlobo o izbiri, ki se vroi 

vsem kandidatom, ne pa z obrazloženim obvestilom, kot velja to za javna naroila. 

Opozoriti je še treba, da je koncesionar gradenj zavezan po 7. odstavku 133. lena 

ZJN-1 pri oddaji gradenj, ki dosegajo ali presegajo 5.000.000 EUR upoštevati pravila 

65. do 71. lena ZJN-1, ki urejajo razline vrste objav. 

Vprašanje je še, kako je s pravnim varstvom v postopku podelitve javne koncesije 

gradnje. ZJN-1 doloa v 9. odstavku 133. lena, da se pri tem uporabljajo pravila 

zakona, ki ureja revizijo javnih naroil, e pravno varstvo ni zagotovljeno v upravnem 

sporu. Ta nejasna doloba glede na prakso Državne revizijske komisije (ki je sicer v 

glavnem nastala po prejšnjem besedilu 133. lena ZJN-1, ki je bilo nekoliko drugano, 

vendar ne bistveno) pomeni naslednje: do izdaje odlobe o izbiri koncesionarja lahko 

kandidati vložijo zahteve za revizijo (torej v samem trajanju postopka), po tem pa imajo 

na voljo upravni spor (v nekaterih primerih še prej pritožbo v upravnem postopku), zato 

revizija ni ve dovoljena. 

24

3 VZORCI DOKUMENTOV 

3.1 KONCESIJSKI AKT 

Pri okvirni vsebini koncesijskega akta je že bilo navedeno, da je vsebina koncesijskega 

akta v primeru, ko se podeli le koncesija za graditev žiniške naprave, drugana od 

vsebine koncesijskega akta v primeru hkratne podelitve koncesije za graditev žiniške 

naprave in koncesije gospodarske javne službe javnega prevoza po žiniških napravah. 

V nadaljevanju sta zato navedena vzorca teh dveh koncesijskih aktov. 

Uporaba pravil ZJN-1 ne vpliva na vsebino koncesijskega akta oziroma nanjo vpliva le 

zelo malo. Morebitne posebnosti vsebine koncesijskega akta v tem primeru (bodisi da 

gre za javno naroilo ali za javno koncesijo gradnje) so v nadaljevanju navedene pri 

okvirni vsebini koncesijskega akta za isto koncesijo za graditev žiniške naprave ali za 

hkratno podelitev koncesije za graditev in koncesije javne službe. 

Posebej je treba poudariti, da gre za vzorec koncesijskih aktov, ki ga je treba upoštevati 

le kot vodilo pri oblikovanju dejanskih koncesijskih aktov. Le-ti morajo biti podrobno 

prilagojeni posamezni koncesiji, torej posebnostim posameznega postopka podelitve 

koncesije in posameznemu koncesijskemu razmerju. Vzorci torej niso mišljeni kot akti, 

ki bi jih bilo mogoe sprejeti, ampak le kot vodilo in pomo pri sestavljanju teh aktov. 

Vzorec koncesijskega akta za graditev žiniške naprave je v Prilogi 1. Vzorec 

koncesijskega akta za graditev obstojee žiniške naprave je v Prilogi 2 

Vzorec koncesijskega akta za graditev žiniške naprave in za javno služno javnega 

prevoza potnikov po žiniški napravi je v Prilogi 3. 

3.2 KONCESIJSKA POGODBA 

Pri okvirni vsebini koncesijskega akta je že bilo navedeno, da je vsebina koncesijske 

pogodbe še dosti bolj kot vsebina koncesijskega akta odvisna od posameznega primera 

koncesije in posameznih medsebojnih pravic in obveznosti, ki se jih dogovorita stranki. 

Ponovno je treba poudariti, da razen morda v primeru, ko se koncesija za graditev 

žiniške naprave podeli v postopku oddaje javnega naroila (3. odstavek 23. lena ZJN- 

1), odsvetujemo, da bi razpisna dokumentacija že obsegala celotno besedilo 

koncesijske pogodbe. 

25

V nadaljevanju sta zato predstavljena dva možna vzorca koncesijske pogodbe, in sicer: 

koncesijska pogodba zgolj za graditev žiniške naprave, 

koncesijska pogodba za graditev žiniške naprave in za javno službo javnega prevoza 

po žiniških napravah. 

Nain oz. postopek podelitve koncesije v niemer ne vpliva na vsebino koncesijske 

pogodbe, z majhno izjemo, da je v preambuli pogodbe treba navesti akta izbire ali 

doloitve koncesionarja, ki je podlaga za sklenitev pogodbe, in tudi postopek, po 

katerem je bil izdan. 

Posebej je treba poudariti, da gre za vzorec koncesijskih pogodb, ki ga je treba 

upoštevati le kot vodilo pri oblikovanju dejanskih koncesijskih pogodb. Le-te morajo biti 

podrobno prilagojene posamezni koncesiji, torej posameznim dogovorjenim pravicam in 

obveznostim koncedenta in koncesionarja. Vzorci so namenjeni le kot vodilo in pomo 

pri sestavljanju dejanskih pogodb. 

Vzorec koncesijske pogodbe za graditev žiniške naprave je v Prilogi 4. 

Vzorec koncesijske pogodbe za graditev žiniške naprave in za javno služno javnega 

prevoza potnikov po žiniški napravi je v Prilogi 5. 

26

4 ENOTNA METODOLOGIJA ZA PRESOJO POTREBE PO 

ŽINIŠKI NAPRAVI 

4.1 UVOD 

Presoja potrebe po žiniški napravi se izvede v prvi fazi podelitve koncesije, to je v 

predhodnem postopku. Z enotno metodologijo za presojo potrebe po žiniški napravi (v 

nadaljevanju: metodologija) je doloeno: 

− nain dokazovanja javnega interesa za graditev žiniške naprave, 

− nain preverjanja primernosti lokacije za predvideno postavitev naprave in njeno 

rabo, 

− nain preverjanja skladnosti lokacije in zmogljivosti žiniške naprave, 

− nain preverjanja izrabe zmogljivosti naprave in rentabilnosti njenega 

obratovanja, 

− nain preverjanja dostopnosti in ustreznosti števila parkirnih mest, 

− projektna dokumentacija in druge predhodne analize ter študije, ki so osnova za 

dokazovanje izpolnjevanja kriterijev iz 3. odstavka 24. lena ZŽNPO. 

Navedene vsebine so zajete v študiji utemeljenosti nartovane žiniške naprave. 

4.2 ŠTUDIJA UTEMELJENOSTI NARTOVANE ŽINIŠKE NAPRAVE 

Študija utemeljenosti nartovane žiniške naprave naj obsega naslednja poglavja: 

1. Cilji investicije (npr. poveanje zmogljivosti, posodobitev, izboljšanje 

zanesljivosti, razvoj celovitega produkta ipd.). 

2. Predstavitev investitorja: 

a) splošne informacije o investitorju (vrsta dejavnosti, število zaposlenih), 

b) obseg prodaje (fizini in denarni kazalci), 

c) analiza strukture premoženja in uspešnosti poslovanja (za zadnja 3 leta), 

d) obstojee kapacitete (število in vrsta naprav), 

e) razvojne možnosti investitorja. 

3. Prikaz prodajnega trga: 

a) ciljni tržni segment (dnevni gostje, šolski otroci ipd.), 

b) analiza trga (obseg in struktura povpraševanja), 

c) napoved rasti trga, 

27

d) ocena realizacije investitorja. 

4. Tehnološko-tehnine znailnosti projekta (na podlagi najmanj idejne 

zasnove): 

a) vrsta naprave (upoštevaje definicije ZŽNPO), 

b) kljune tehnine znailnosti nartovane naprave, 

c) zmogljivost naprave, 

d) dolžina naprave. 

5. Analiza lokacije (na podlagi najmanj idejne zasnove): 

a) javne poti do vstopa na smuiše, 

b) lokacija smuiša, 

c) parkiriša in obmoje vstopa v smuiše, 

d) obstojee in nartovane žiniške naprave, 

e) vstopne oziroma izstopne poti z žiniških naprav; 

f) primernost lokacije za predvideno postavitev naprave, 

g) ustreznost lokacije in zmogljivosti žiniške naprave. 

6. Finanna analiza: 

a) ocena stroškov investicije (na podlagi ponudb potencialnih dobaviteljev), 

b) viri financiranja, 

c) predraunski izkaz finannega izida (inkrementalni finanni tokovi, ki 

nastanejo v primeru realizacije investicije: prodane vozovnice). 

7. Okoljska tveganja: 

a) navedba morebitnega varovalnega režima, ki velja na predvideni lokaciji, 

b) mnenje pristojne službe o nevarnosti snežnih plazov (v obiajnih zimskih 

pogojih). 

8. Preliminarni terminski nart izgradnje. 

9. Preliminarni program obratovanja (nain obratovanja, poleti-pozimi ipd.). 

10. Dokazila o javnem interesu. 

V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni posamezni deli študije, ki so glede na 

obiajne investicijske programe specifini za obravnavano podroje. 

28

4.2.1 Ustreznost lokacije in zmogljivosti žiniške naprave 

Ustreznost lokacije in zmogljivosti nartovane žiniške naprave se presoja skozi 

primerjavo zmogljivosti naprave in prepustnosti proge na merodajnem prerezu. 

Zmogljivost žiniške naprave je število prepeljanih potnikov v doloeni asovni enoti. 

Prepustnost proge (prog) je število smuarjev, ki prepeljejo progo (proge) v doloeni 

asovni enoti. Posamezna žiniška naprava lahko oskrbuje ve smuarskih prog, kar je 

potrebno upoštevati pri presoji ustreznosti zmogljivosti žiniške naprave. 

Naeloma zmogljivost naprave ne bi smela bistveno presegati prepustnosti. e je 

zmogljivost bistveno veja od prepustnosti, lahko zanejo na kritinem prerezu proge 

nastajati zastoji, kar predstavlja poveano tveganje za trke in nalete med smuarji. 

Prepustnost proge v merodajnem prerezu je odvisna od: 

− širine proge (š), 

− naklona (padca) proge ter 

− deleža posameznih vrst smuarjev (zaetniki, srednji smuarji, izkušeni smuarji, 

dobri smuarji, športni smuarji). 

Prepustnost proge na meter širine proge v eni uri za posamezno vrsto smuarjev lahko 

razberemo iz Salzmannovega diagrama, ki je prikazan na spodnji sliki. Prepustnost 

proge (oziroma prog, ki jih oskrbuje žiniška naprava) pa se izrauna 

P 

P 

 

S 

Q = Q1, 

i 

⋅ ši 

= ( 

q1 

i, 

i= 1 i= 1 j= 

1 

j 

⋅ d 

i, 

j 

 

) ⋅ ši, 

 

j = 1,..., P 

i = 1,..., S 

Q – prepustnost proge (prog), ki se navezujejo na obravnavano žiniško napravo 

q 1 i,j – prepustnost proge i na meter širine proge v eni uri za vrsto smuarjev j 

d i,j – delež vrste smuarjev j na progi i 

š ,j – širina proge i 

29

Slika 4.1: Prepustnost proge na meter širine proge v eni uri za posamezne vrste 

smuarjev 

 

 

 

4.2.2 Dostopnost in zadostno število parkirnih mest 

Za presojo dostopnosti je vlagatelj vloge o zainteresiranosti dolžan priložiti pregledno 

situacijo, v kateri je oznaeno: 

− javne poti do vstopa na smuiše, 

− lokacija smuiša, 

− parkiriša in obmoje vstopa na smuiše, 

− obstojee in nartovane žiniške naprave, 

− vstopne oziroma izstopne poti z žiniških naprav. 

Pri navedbi javnih poti, po katerih je možen dostop do smuiša, je potrebno navesti: 

− kategorijo, šifro in naziv odseka (odsekov), 

− upravljavca ceste. 

30

Vlagatelj vloge o zainteresiranosti je dolžan priložiti podatke o številu razpoložljivih in 

nartovanih parkirnih mest: 

− lastna parkirna mesta, 

− javna parkirna mesta, 

− parkirna mesta v najemu oziroma razpolaganje iz kakšnega drugega naslova. 

Ustreznost števila razpoložljivih in nartovanih parkirnih mest se presoja na podlagi 

izrauna potrebnega števila parkirnih mest. 

Spremenljivke, ki vplivajo na potrebno število parkirnih mest, so: 

− povpreno dnevno število smuarjev, 

− najveje dnevno število smuarjev, 

− delež stacionarnih gostov, 

− delež javnega prevoza, 

− delež zasebnega prevoza z avtobusi, 

− povprena zasedenost vozil, 

− povpreni as obiska (obrat), 

− koeficient pokrivanja potrebnih mest (npr. 100 % v povprenih dnevih izven 

konic, manj kot 100 % ob konicah). 

Ustreznost števila mest se presoja za dneve izven konic, ko bi moral koncesionar 

zagotavljati parkirna mesta za vse obiskovalce, medtem ko je ob koninih dnevih možno 

dopustiti, da število vozil presega kapaciteto parkiriš. Zato sta v spodnjih tabelah 

primera izraunov potrebnih parkirnih mest, upoštevaje povpreno in najveje dnevno 

število smuarjev. 

31

Tabela 4.1: Primer izrauna potrebnih parkirnih mest izven konice 

Smuiše: ........................................................... 

Delež Število 

Priakovano povpreno dnevno število smuarjev*, od tega: 1.500 

stacionarni na smuišu 20% 300 

dnevni 80% 1.200 

Delež javnega linijskega prevoza (dnevni gostje) 10% 120 

Zasebni prevoz, od tega: 90% 1.080 

avtobusi 20% 216 

osebni avtomobili 80% 864 

Povprena zasedenost – osebni avtomobili 2 

Povprena zasedenost – avtobusi 30 

Povpreni as trajanja obiska (dni) 0,5 

Koeficient pokritosti povpraševanja po parkirnih mestih 100% 

Potrebna parkirna mesta – osebni avtomobili 216 

Potrebna parkirna mesta – avtobusi 4 

* V izraunu se upošteva število obratovalnih dni. 

32

Tabela 4.2: Primer izrauna potrebnih parkirnih mest v konici 

Smuiše: ........................................................... 

Delež Število 

Priakovano najveje dnevno število smuarjev, od tega: 3.000 

stacionarni na smuišu 10% 300 

dnevni 90% 2.700 

Delež javnega linijskega prevoza (dnevni gostje) 10% 270 

Zasebni prevoz, od tega: 90% 2.430 

avtobusi 20% 486 

osebni avtomobili 80% 1.944 

Povprena zasedenost – osebni avtomobili 2 

Povprena zasedenost – avtobusi 30 

Povpreni as trajanja obiska (dni) 0,66 

Koeficient pokritosti povpraševanja po parkirnih mestih 90% 

Potrebna parkirna mesta – osebni avtomobili 577 

Potrebna parkirna mesta – avtobusi 10 

4.2.3 Finanna analiza 

Namen finanne analize je oceniti gospodarnost investicije. Samo z gospodarnimi 

investicijami je mogoe zagotavljati razvoj turizma ter gospodarski in splošni družbeni 

razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih obmoij, kar je javni interes v zvezi z 

graditvijo žiniških naprav. Poleg tega je v primerih projektov z izgubo mo priakovati 

nižjo raven vzdrževanja in vlaganj v napravo, kar lahko posredno vpliva tudi na raven 

varnosti naprave. 

Ocena gospodarnosti obratovanja naprave pa je lahko tudi eden od bistvenih kriterijev 

pri izboru koncesionarja v primeru, ko se koncesija podeljuje po postopku javnega 

razpisa. Ocena gospodarnosti je tudi del postopkov za pridobitev zunanjih financerjev, 

ki financirajo projekt s posojili ali kapitalskimi vložki, bodisi finannih institucij (bank) ali 

drugih virov (npr. Evropskega sklada za regionalni razvoj). 

33

Struktura izkaza predraunskega finannega izida sledi slovenskim raunovodskim 

standardom in je prikazana v spodnji tabeli. V tabeli so z oznako x oznaeni tokovi, ki 

bodo predvidoma nastali v posameznih letih. Analizo izvedemo za obdobje ekonomske 

življenjske dobe projekta, ki je obiajno enaka koncesijski dobi. 

Tabela 4.3: Struktura izkaza predraunskega finannega izida 

Leto 0 1 2 … … … n 

Finanni tokovi pri poslovanju 

Prejemki 

Prejemki od kart x x x x x x 

Prejemki od noitev x x x x x x 

Drugi prejemki 

Izdatki 

Izdatki za delo x x x x x x 

Izdatki za material x x x x x x 

Izdatki za storitve x x x x x x 

Izdatki za dajatve x x x x x x 

Finanni tokovi pri investiranju 

Prejemki 

Prejemki od prodaj sredstev 

x 

Izdatki 

Izdatki za nakupe sredstev x x 

Finanni tokovi pri eksternem financiranju 

Prejemki 

Prejemki od prejetih posojil x 

Izdatki 

Vraila posojil (glavnica) x x x x x x 

Plaane obresti x x x x x x 

Finanni izid v obdobju x x x x x x x 

Pri oceni gospodarnosti se uporablja inkrementalna analiza, to je analiza tistih pritokov 

in odtokov, ki se z investicijo spremenijo. Kateri tokovi so inkrementalni, je odvisno od 

tipa investicije. e gre za novo investicijo, je inkrement celotni finanni tok projekta. e 

gre za razširitev zmogljivosti, je potrebno oceniti dodatne, inkrementalne tokove. Pri 

nadomestnih investicijah je nekaj vmesnega: e ne bi šli v investicijo, bi morali v nekaj 

letih žinico zapreti oziroma bi imeli precej manjšo prodajo. 

34

Kazalci, ki jih uporabimo za presojo gospodarnosti investicije, so: 

− neto sedanja vrednost investicije (dinamini kazalec), 

− interna stopnja donosnosti investicije (dinamini kazalec), 

− doba vraila sredstev (statini kazalec) in diskontirana doba vraila sredstev 

(dinamini kazalec), ki kažeta tveganje projekta – napovedi za daljše obdobje so 

bolj negotove od napovedi za bližnja obdobja, zato so projekti z daljšo dobo 

vraila sredstev za investitorje bolj negotovi. 

Za natannost študije so pomembni predvsem vhodni podatki. Veino navedenih 

podatkov je mogoe izkustveno oceniti. Najmanj gotova podatka pa sta: 

1. Ocena poveanega prihodka od kart in drugih prejemkov (najemnine, gostinstvo, 

prenoitve). Vendar tovrstna analiza omogoa tudi izraun toke preloma: pri 

kakšnem številu prodanih kart, prenoitev itd. se investicija izplaa; to število 

potem primerjamo s sedanjim številom oziroma z napovedjo prodaje in ocenimo 

realnost napovedi. 

2. Ocena vrednosti investicije, ki je lahko v zgodnjih fazah, ko še ni bila izdelana niti 

idejna zasnova, precej negotova. 

Tovrstna tveganja lahko obravnavamo z analizo obutljivosti, s katero preverimo vpliv 

posameznih predpostavk na izid investicije (npr. sprememba investicije za 15 %, ob 

hkratnem zmanjšanju prodaje za 10 %). 

4.2.4 Izkazovanje javnega interesa 

Graditev žiniških naprav je v javnem interesu zaradi: 

− njihovega pomena za pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti, 

− gospodarskega in splošnega družbenega razvoja manj razvitih in demografsko 

ogroženih obmojih in 

− smotrne ter okolju prijazne rabe prostora za postavitev žiniške naprave. 

Pri dokazovanju javnega interesa poskušamo biti praktini: kjer velja ustrezen prostorski 

akt, lahko ta javni interes dokažemo s priložitvijo lokacijske informacije, zato da se 

izognemo dokazovanju neesa, kar je bilo ugotovljeno v postopku priprave 

prostorskega akta. 

Kjer pa prostorskega akta ni in ga je potrebno pred podelitvijo koncesij še sprejeti, pa se 

javni interes dokazuje na naslednji nain: 

− pospeševanje razvoja turizma in rekreativnih dejavnosti: izjave športnih in 

turistinih društev, ki se s svojo dejavnostjo navezujejo na nartovano napravo, v 

katerih izkažejo pomen naprave za razvoj turizma in rekreacije, 

35

− gospodarski in splošno družbeni razvoj manj razvitih in demografsko ogroženih 

obmoij: gospodarska upravienost (rentabilnost) projekta in primernost lokacije 

za predvideno rabo. 

36

5 OBRAVNAVANJE OBRATUJOIH ŽINIŠKIH NAPRAV 

5.1 OBVEZNOSTI KONCESIONARJA V ZVEZI Z VZDRŽEVANJEM IN 

OBNAVLJANJEM ŽINIŠKE NAPRAVE 

S predpisanimi strokovno-tehninimi pregledi niso zajeta vsa tveganja v zvezi z 

varnostjo obratovanja žiniške naprave. Tak primer so lahko doloeni podsistemi 

naprav, ki pri nizkih temperaturah bistveno spremenijo svoje lastnosti, tako da lahko 

prihaja do predasnih lomov posameznih varnostnih sklopov. To tveganje je potrebno s 

posebnim pregledom ugotoviti in z ustreznim vzdrževalnim ukrepom odpraviti. Vse dele, 

ki so funkcionalno povezani z varnostjo prevoza oseb in ki so podvrženi trajnostnim 

obremenitvam, je potrebno v okviru izrednega pregleda pregledati z neporušnimi 

metodami. Pri tem se je mo opreti na standarde, ki obravnavajo varnostne zahteve za 

žiniške naprave za prevoz oseb in podpirajo izvajanje Direktive 2000/9. Sklicevanje na 

evropske standarde se bo izvedlo z aktom ministra. S tem bo postala uporaba 

harmoniziranih standardov predpisana oziroma obvezna. 

Z uvedbo harmoniziranih standardov se bodo zahteve glede vzdrževanja in obratovanja 

žiniških naprav bistveno spremenile. V harmoniziranih standardih so med drugim tudi 

doloeni novi pregledi in njihova periodika. Pri pregledih posameznih sklopov, za katere 

je predvidena perioda pregledov na 2 leti ali manj, ni potrebno v koncesijskem aktu 

predpisovati nobenih dodatnih obveznosti glede vzdrževanja in obnavljanja žiniške 

naprave. Pri pregledih, za katere je predvidena daljša perioda (3 leta ali ve), pa bi bilo 

smiselno, da se prvi tovrstni pregled izvede v doloenem roku po sklenitvi koncesijske 

pogodbe (npr. v 2 letih), s imer se zagotovi izvajanje standarda takoj, ne pa da se 

zane šteti zaetek periode šele ob uveljavitvi standarda. Rezultati pregleda so osnova 

za doloitev vzdrževalnega ukrepa. 

V koncesijski pogodbi za obratujoe naprave bi tako lahko doloili, da se izredni 

pregledi in vzdrževalni ukrepi, s katerimi bi odpravili tveganja pri obratovanju naprav, 

izvedejo v doloenem asovnem obdobju, npr. v 2 letih po sklenitvi koncesijske 

pogodbe. O izvedenih pregledih in vzdrževalnih ukrepih bi koncesionar moral 

koncedentu poslati pisno poroilo oziroma poslati dokazilo, da so bili zahtevani pregledi 

že izvedeni pred podelitvijo koncesije, vendar v asu, ki ni daljši od predvidene periode 

ponavljanja tovrstnega pregleda. 

5.2 PRIPOROILA IN ZAHTEVE ZA VZDRŽEVANJE ŽINIŠKIH NAPRAV 

Za dosego predvidene življenjske dobe žiniških naprav je potrebno dosledno 

upoštevati priporoila in zahteve za redno vzdrževanje, ki jih podrobneje zajema 

37

harmonizirani standard SIST EN 1709:2005 – »Varnostne zahteve za žiniške naprave 

za prevoz oseb: Prevzemni preskus, vzdrževanje in kontrola obratovanja«. eprav 

omenjeni standard še ni obvezujo, je smiselno upoštevati njegova priporoila. 

5.2.1 Vzdrževanje 

Za izvajanje vzdrževalnih del je potrebno izdelati plan vzdrževanja, ki ga je potrebno 

vedno aktualizirati. Pri tem je potrebno upoštevati za preglede in servisiranje predpisane 

periodine kontrole in vzdrževalna dela. 

Za vzdrževalne aktivnosti (vzdrževalna dela, kontrole in obnove) je potrebno izdelati 

»check« liste, ki morajo vsebovati izhodišne vrednosti z dovoljenimi tolerancami, kakor 

tudi intervale zamenjav sestavnih delov. 

Za vizualne in neporušne kontrole je potrebno predpisati specifikacije in dovoljene 

vrednosti napak. 

Vsako opravilo mora izvajalec potrditi s podpisom. Za vzdrževalna dela izvedena na 

varnostnih elementih v skladu z v SIST EN 12929-1:2005 in SIST EN 12929-2:2005 

navedenem planu predvidenih vzdrževalnih del mora potrebno kontrolo narediti druga 

oseba, ki jo pooblasti obratovodja, in jo potrditi s podpisom. 

Upravljavec mora zagotoviti ustrezno orodje, preizkusne in merilne naprave, kakor tudi 

zadostne obtežitve za izvajanje zavornih uinkov. 

Upravljavec mora imeti na zalogi zadostno koliino potrebnih rezervnih delov, ki morajo 

biti ustrezno uskladišeni. 

Potrebna dvigala, vrvi in drugo je potrebno dobro vzdrževati in oznaiti njihovo 

nosilnost. 

Za vzdrževanje trase naprave in za zašito delojemalcev mora biti na razpolago 

ustrezna oprema. 

5.2.2 Servisiranje 

Servisiranje obsega išenje, konzerviranje, mazanje, dopolnjevanje, zamenjavo in 

nastavitve komponent. 

38

Vsa dela je potrebno izvajati po od proizvajalca izdelanem navodilu za vzdrževanje. Po 

zakljuku vzdrževalnih del je potrebno izvesti predpisane kontrole. 

5.2.3 Pregledi 

Pregled obsega meritve, preizkuse in ocene dejanskega stanja. Periodini pregledi se 

izvajajo v mesenih, letnih in veletnih intervalih. 

Za izvajanje pregledov je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. Rezultate 

pregledov, ki jih izdela od obratovodje pooblašena oseba, je potrebno podati pisno. 

Predpiše se lahko tudi krajše intervale pregledov in tudi njihov razširjen obseg. e so 

ugotovljena odstopanja od dovoljenih vrednosti, je potrebno izvesti ustrezne ukrepe. 

5.2.3.1 Meseni pregledi (v asu obratovanja) 

Mesene kontrole v asu obratovanja morajo obsegati predvsem: 

− nosilne vrvi, vlene vrvi, reševalne vrvi s poudarkom na lomih žik in drugih 

zunanjih poškodbah, 

− nosilne in napenjalne vrvi v obmoju odklona na lome žik in druge zunanje 

poškodbe, 

− vrvne zveze (npr. spleti) in pritrditve, 

− razdalja med vrvjo in tirom v obmoju vklopa-izklopa, 

− zunanje stanje, lega in pritrditev tekalnih koles, pogonskih-povratnih in 

odklonskih koles, vodil vrvi in vrvnih evljev, 

− opreme za nadzor uvoza, vožnje in izvoza, 

− uvoz, izvoz in tek vozil oziroma vlail v postajah, 

− zavore in zavorne obloge, 

− elektrini in mehanski zavorni sistemi z meritvijo zavornih poti in/ali asov s 

praznimi vozili oz. vlaili, kakor tudi delovni tlak v zavornih napravah, 

− rona sprožitev vrvne zavore v mirovanju in pravilnost delovanja stikala za 

sproženje zavore, 

− vožnja z vsemi pogonskimi sistemi, 

− funkcioniranje zašite proti prehitevanju, povratne zapore ali povratnega 

nadzora, 

− zunanje stanje vozil, zapiral in zaklepov vrat, kontrola zapiranja in odpiranja vrat, 

stanje vlail, 

− elektrini akumulatorji, 

− skladišenje pogonskih sredstev in rezervnih delov, 

39

− elektro varnostne naprave (naprava za nadzor prižemk, nadzor zastoja, proženje 

zavore). 

5.2.3.2 Letni pregledi 

Za zagotovitev varnega obratovanja je potrebno naprave vsaj enkrat letno podrobneje 

pregledati in preizkusiti zagotavljanje varnosti delavcev. Pri tem je poleg mesenih 

potrebno posvetiti posebno pozornost še naslednjim pregledom: 

− gradbenih objektov in naprav, 

− mehanske opreme, 

− vrvi, 

− elektrine opreme, 

− varnostnih, kontrolnih in obvestilnih naprav, 

− vozil in vlail, 

− ostalih naprav. 

5.2.3.3 Posebni veletni pregledi 

Na osnovi v navodilih proizvajalca navedenih zahtev je potrebno na nekaterih delih 

naprav izvesti dodatne preglede: 

− tekalni mehanizmi in mehanske zavore viseih žinic in žinic za stojee vkljuno 

z vrvno zavoro – vsaj na vsakih 6 let v razstavljenem stanju, 

− za vrvi je potrebno upoštevati navodila iz SIST EN 12927-7:2005 in SIST EN 

12927-8:2005, 

− za elektro naprave je potrebno upoštevati navodila iz SIST EN 13243:2005, 

− za objekte na trasi in postajah je potrebno upoštevati navodila iz SIST EN 

13107:2005. 

5.2.3.4 Izredni pregledi 

Vse dele, ki so funkcionalno povezani z varnostjo prevoza oseb in ki so podvrženi 

trajnostnim obremenitvam, je potrebno v okviru izrednih pregledov pregledati z 

neporušnimi metodami. Nain preizkusa-pregleda in dopustne vrednosti ter tolerance 

predpisuje proizvajalec na osnovi veljavnih evropskih norm in predpisov. 

Za te preglede se je potrebno držati naslednjih intervalov (prižemke so izvzete): 

− prvi izredni pregled: najpozneje po 22.500 obratovalnih urah po prvem prevzemu, 

vendar ne pozneje kot v 15 letih, 

− drugi izredni pregled: najpozneje po 15.000 obratovalnih urah po prvem 

izrednem pregledu vendar ne pozneje kot v 10 letih, 

40

− tretji izredni pregled in naslednji: najpozneje po 7.500 obratovalnih urah po 

prejšnjem izrednem pregledu vendar ne pozneje kot v 5 letih. 

5.2.3.5 Posebne zahteve za prižemke 

Prižemke je potrebno v doloenih rokih vizualno pregledati v razstavljenem stanju in jih 

v doloenih rokih pregledati z neporušno metodo. 

e so ugotovljene poškodbe, je potrebno v posameznih primerih roke pregledov 

skrajšati in obseg pregledov razširiti. 

Prižemke je potrebno v razstavljenem stanju pregledovati po programu, ki ga izdela 

proizvajalec. Ta program mora zajeti najmanj 50 % prižemk, kot sledi: 

− pri vklopljivih prižemkah po 3.000 obratovalnih urah vendar ne pozneje kot po 2 

letih; ta rok je lahko podaljšan na 4.500 obratovalnih ur ali 3 leta za prižemke, pri 

katerih so bistveni nosilni in funkcionalni elementi dostopni od zunaj; 

− pri fiksnih prižemkah po 4.500 obratovalnih urah, vendar ne kasneje kot po 3 

letih. 

5.2.3.6 Remonti 

Remonti obsegajo dela in zamenjave sestavnih delov na osnovi ugotovitev, navedenih v 

2. odstavku standarda SIST EN 1709:2005. Po zakljuku del je potrebno narediti 

funkcionalni preizkus. 

Remontna dela je potrebno pisno dokumentirati, jih arhivirati, pravilnost izvedbe mora 

potrditi izvajalec in o tem obvestiti vodstvo obratovanja. Za zamenjavo se lahko 

uporabijo samo rezervni deli, ki so, kar se tie materiala, oblike in funkcionalnosti, vsaj 

enakovredni originalnim delom. 

Za dele varnostnih naprav po SIST EN 12408:2005 je potrebno dokazati enakovrednost 

delov. 

5.2.4 Kontrole obratovanja 

Kontrole obratovanja se izvajajo v mirovanju, med preizkusno vožnjo in med 

obratovanjem naprave. Izvajati jih mora za to šolano osebje, ki se mora držati navodil 

za obratovanje, kakor tudi podlag za vzdrževanje in kontrolo naprave. Posebej je 

potrebno upoštevati navodila norme SIST EN 12397:2005. Kontrole obsegajo: 

41

− dnevni pregled in preizkusno vožnjo pred zaetkom rednega obratovanja 

(obratovanja s potniki), 

− kontrole med obratovanjem, 

− pregledi in preizkusna vožnja po izrednih dogodkih. 

5.3 PRILAGOJENA VARNOSTNA ANALIZA 

Obstojee žiniške naprave so bile grajene po pravilih in na nain, kot je to doloal 

zakon v asu njihove graditve. V celotnem asu obratovanja so bile praviloma ustrezno 

vzdrževane, nadzirane in nadgrajene, tako da je bila zagotovljena varnost v dobi 

njihovega obratovanja. Skladno z zahtevami ZŽNPO morajo vse obstojee žiniške 

naprave, ki delujejo po sistemu izvajanja javne gospodarske službe, pridobiti ustrezno 

koncesijo, kar dejansko pomeni, da je potrebno za obstojee žiniške naprave 

vzpostaviti dokumentacijo, ki bo primerljiva z zahtevami ZŽNPO in posredno z Direktivo 

9/2000. 

V postopku usklajevanja dokumentacije je predvidena izdelava prilagojene varnostne 

analize in izdelava prilagojenega varnostnega poroila. S prilagojeno varnostno analizo 

je potrebno upoštevati za vsak posamezni primer naprave vse možne varnostno 

relevantne aspekte sistema in njegovega okolja ter s pomojo dosedanjih izkušenj z 

napravo ugotoviti vsa tveganja, ki lahko nastanejo med obratovanjem žiniške naprave. 

Pri tem je potrebno opraviti tudi analizo vseh znailnih izrednih dogodkov, ki lahko 

vplivajo na nadaljnjo obratovalno sposobnost žiniške naprave. Predvidene aktivnosti 

prilagojene varnostne analize so prikazane v tabeli 5.1. Okvirna vsebina prilagojenega 

varnostnega poroila, ki se pripravi na podlagi varnostne analize, je v tabeli 5.2. 

42

Tabela 5.1: Obseg prilagojene varnostne analize za obstojee žiniške naprave 

Aktivnost 

Pregled dokumentacije 

žiniške naprave 

Analiza morebitnih izrednih 

dogodkov 

Splošni pregled sistemov, 

podsistemov in varnostnih 

sklopov naprave 

Dodatni pregledi sistemov, 

podsistemov in varnostnih 

sklopov glede na s splošnim 

pregledom ugotovljeno 

stanje žiniške naprave 

Izvedba posebnega 

pregleda za naprave 

starejše od 15 let ali z ve 

kot 22.500 obratovalnimi 

urami 

Posebni pregled prižemk 

Vrsta žiniške naprave glede na ZŽNPO 

Vzpenjae Nihalne Krožne Krožne Vlenice 

žinice (loljive) (neloljive) 

 

 

 

po potrebi 

po potrebi 

po potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po potrebi 

po potrebi 

po potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

po 

potrebi 

43

Tabela 5.2: Obseg prilagojenega varnostnega poroila za obstojee žiniške 

naprave 

Vrsta žiniške naprave glede na ZŽNPO 

Vsebina 

Vzpenjae Nihalne Krožne Krožne Vlenice 

žinice (loljive) (neloljive) 

Osnovni podatki o žiniški 

napravi (ime, kraj, vrsta 

naprave, proizvajalec, 

 

upravljavec ipd.) 

Navedba posameznih 

prilagojenih varnostnih 

analiz in njihovih 

 

izdelovalcev 

Ocena v varnostni analizi 

opravljenih vrednotenj 

odstopanj od veljavnih 

 

predpisov in harmoniziranih 

standardov 

Seznam varnostnih sklopov 

Seznam podsistemov 

žiniške naprave 

Navedba zahtev za 

vzdrževanje in obratovanje 

za zagotavljanje varnosti 

obratovanja 

Navedba izvedencev, ki so 

sodelovali pri pripravi 

varnostnega poroila 

 

 

 

44

6 OBRAVNAVANJE POSTAVITVE RABLJENE ŽINIŠKE 

NAPRAVE NA NOVI LOKACIJI 

V osnutku Vodia za uporabo Direktive 2000/9, ki ga pripravlja Evropska komisija – 

Generalni direktorat za podjetja, je obravnavan tudi problem prestavitve žiniške 

naprave oziroma postavitve stare naprave na novi lokaciji. 

Pri postavitvi stare naprave na novi lokaciji se smatra, da gre za novo postavitev (zaradi 

esar veljajo vse dolobe v zvezi z varnostno analizo in postopki gradnje ter predaje v 

obratovanje) varnostnih sklopov in podsistemov, ki niso prvi na trgu, e ni prišlo do 

bistvenih sprememb varnostnih sklopov oziroma podsistemov. Direktiva namre ne 

ureja trga rabljenih naprav. 

6.1 VARNOSTNA ANALIZA 

Pri postavitvi stare naprave na novi lokaciji je potrebno izdelati varnostno analizo. Pri 

tem je potrebno upoštevati izkušnje z napravo na mestu prve postavitve in dejstvo, ali 

sklopi in podsistemi prihajajo z iste naprave ali ne. 

6.2 VARNOSTNI SKLOPI IN PODSISTEMI 

Za varnostne sklope in podsisteme, ki so preneseni iz originalne naprave brez 

kakršnekoli modifikacije, ni potrebno izvajati postopka certificiranja in oznaevanja, saj 

ne gre za prvo dajanje na trg oziroma ne gre za to, da bi bil varnostni sklop oziroma 

podsistem prvi na razpolago za vgradnjo in uporabo. Za varnostne sklope in 

podsisteme, ki so bili bistveno modificirani zaradi bistvene spremembe žiniške 

naprave, pa je potrebno izvesti enak postopek kot za nove varnostne sklope oziroma 

podsisteme. Pojem »bistvena sprememba« pomeni spremembo konfiguracije naprave, 

npr. poveanje ravni varnosti naprave, poveana hitrost, zamenjava vozil z novejšim 

modelom ali zamenjava protiuteži s hidravlinim sistemom. 

Direktiva nima dolob v zvezi s primeri, ki ne predstavljajo prvega dajanja na trg. To pa 

ni ovira, da države lanice same ne sprejmejo predpisov v zvezi s ponovno uporabo 

predhodno vgrajenih sklopov ali podsistemov na svojem ozemlju. Pri tem je potrebno 

upoštevati zagotavljanje varnosti, k emur so države lanice zavezane z direktivo. 

Iz istega temelja izhaja tudi rešitev v zvezi z zagotavljanjem rezervnih delov za 

varnostne sklope, ki so bili izdelani in vgrajeni pred nastopom veljavnosti Direktive 

2000/9. V kolikor bi tudi za te dele uporabili doloila direktive, bi to povzroilo visoke 

45

stroške zaradi naknadnega ugotavljanja skladnosti, pri tem, da gre pri teh delih za 

posamino in ne ve serijsko proizvodnjo. Poleg tega bi bilo verjetno potrebno 

prilagoditi naprave na varnostne rezervne dele, ki so izdelani v skladu z zahtevami 

direktive. To bi vodilo v zapiranje naprav zaradi tehnine neskladnosti oziroma finanne 

nezmožnosti lastnikov naprav, da bi opravili potrebne zamenjave delov in prilagoditve 

naprav. 

Naeloma mora vsak varnostni sklop, ki se v napravo vgradi kot nadomestni rezervni 

del, imeti ugotovljeno skladnost in oznako CE. Stališe komisije je, da pri rezervnih 

delih, ki so izdelani izkljuno za vgraditev v obstojee naprave (to je naprave, ki so 

obratovale pred majem 2004), ni potrebno izpolnjevanje zahtev Direktive 2000/9, 

temve nacionalnih predpisov. Ti deli so bili prvi dani na trg pred majem 2004. 

46

7 DOLOITEV ASA TRAJANJA KONCESIJE 

Struktura obstojeih žiniških naprav za prevoz oseb v Republiki Sloveniji glede na 

tehnološke znailnosti je prikazana na sliki 7.1. Najveji delež vseh žiniških naprav 

zajemajo vlenice. Najmanjši delež predstavljajo dostavne žinice, med katere štejemo 

nekaj logistino najpomembnejših naprav (vse nihalke in najveje krožne žinice). 

Slika 7.1: Struktura žiniških naprav v Sloveniji glede na tehnološke znailnosti 

Struktura žiniških naprav 

68% 

4% 

28% 

Dostavne žinice 

Sedežnice 

Vlenice 

Žiniške naprave, ki obratujejo v Sloveniji, so v povpreju stare 18,8 let. Najvišjo starost 

izkazujejo vlenice (v povpreju okrog 26 let), tem sledijo sedežnice (v povpreju okrog 

20,8 let), najmlajše pa so dostavne žinice (v povpreju okrog 9,5 let). Na nekaterih 

žiniških napravah so bili opravljeni generalni remonti in so na ta nain bile obnovljene 

oz. »pomlajene«. Zaradi starosti obratujoih žiniških naprav je nain doloanja trajanja 

koncesij za takšne naprave bistvenega pomena. 

Starostna struktura po posameznih vrstah žiniških naprav je prikazana v spodnji tabeli. 

Tabela 7.1: Starostna struktura po vrstah naprav 

Starostni razred 

Dostavne 

žinice 

Sedežnice Vlenice 

0–10 let 67 % 29 % 9 % 

11–20 let 17 % 20 % 17 % 

21–30 let 17 % 22 % 40 % 

31–40 let - 27 % 29 % 

41 let in ve - 2 % 5 % 

Povprena starost (let) 9,5 20,8 26,0 

Vir: GIZ – Združenje slovenskih žiniarjev. 

47

Na sliki 7.2 so prikazani podatki o številu naprav po posameznih starostnih kategorijah. 

Slika 7.2: Število žiniških naprav v posamezni starostni kategoriji 

Število naprav 

50 

45 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

4 

13 

10 

19 

0 - 10 let 11 - 20 

let 

9 10 

44 

12 

32 

1 1 0 0 1 

21 - 30 

let 

31 - 40 

let 

Starost naprave 

6 

41 let in 

ve 


Sedežnice 

Vlenice 

Naeloma se as trajanja koncesije doloi tako, da se približno ujema z ekonomsko 

življenjsko dobo investicije. Ker je ta negotova, je v ZŽNPO predvideno, da se lahko 

trajanje koncesije podaljša za polovico prvotnega trajanja koncesije. 

Okvirne ekonomske življenjske dobe (osnovne koncesijske dobe) za posamezne vrste 

žiniških naprav so naslednje: 

− vzpenjae in nihalne žinice: 50 let, 

− krožne žinice, kjer so vozila loljivo pritrjena na vrv: 40 let, 

− krožne žinice, kjer so vozila neloljivo pritrjena na vrv: 40 let, 

− vlenice: 30 let. 

Pri obratujoih napravah bi upoštevaje zgoraj navedeno izhodiše bilo smiselno doloiti 

roke trajanja koncesije (nove koncesijske dobe) v koncesijskem aktu na naslednji nain 

(primer sedežnice, kjer znaša okvirna ekonomska življenjska doba 40 let): 

− za naprave, ki so bile postavljene v letu uveljavitve zakona (varianta: pridobile 

prvo obratovalno dovoljenje v letu uveljavitve zakona): 40 let, 

− za vsako nadaljnje leto starosti se as trajanje koncesije skrajša za pol leta, 

− za naprave, ki so stare 40 let ali ve, se as trajanja koncesije doloi na 20 let. 

48

Pri taki rešitvi bodo za naprave doloeni naslednji roki trajanja koncesije: 

− nova naprava, postavljena pred uveljavitvijo zakona: trajanje koncesije 40 let, 

− naprava, stara 10 let: trajanje koncesije 35 let, 



− naprava, stara 40 let in ve: trajanje koncesije 20 let. 

Koncesijske dobe za posamezne vrste naprav, upoštevajo starost naprav in predlagan 

model, so prikazane na spodnji sliki. V modelu je predpostavljena najveja starost 

obratujoe naprave 50 let. Za naprave, ki so v uporabi že dlje, kot znaša osnovna 

koncesijska doba posamezne vrste naprave, je nova koncesijska doba enaka polovici 

osnovne koncesijske dobe. 

Slika 7.3: Koncesijske dobe naprav v odvisnosti od starosti naprave 

Koncesijska doba [let] 

50 

45 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 

Starost žiniške naprave [let] 


Krožne žinice 

Vlenice 

49

Tabela 7.2: Koncesijske dobe za posamezne vrste naprav, upoštevajo starost 

naprav 

Starost 

naprave 

Vzpenjae 

in nihalke 

Koncesijska doba 

Krožne 

(loljive) 

Krožne 

(neloljive) 

Vlenice 

0 50 40 40 30 

1 49,5 39,5 39,5 29,5 

2 49 39 39 29 

3 48,5 38,5 38,5 28,5 

4 48 38 38 28 

5 47,5 37,5 37,5 27,5 

6 47 37 37 27 

7 46,5 36,5 36,5 26,5 

8 46 36 36 26 

9 45,5 35,5 35,5 25,5 

10 45 35 35 25 

11 44,5 34,5 34,5 24,5 

12 44 34 34 24 

13 43,5 33,5 33,5 23,5 

14 43 33 33 23 

15 42,5 32,5 32,5 22,5 

16 42 32 32 22 

17 41,5 31,5 31,5 21,5 

18 41 31 31 21 

19 40,5 30,5 30,5 20,5 

20 40 30 30 20 

21 39,5 29,5 29,5 19,5 

22 39 29 29 19 

23 38,5 28,5 28,5 18,5 

24 38 28 28 18 

25 37,5 27,5 27,5 17,5 

26 37 27 27 17 

27 36,5 26,5 26,5 16,5 

28 36 26 26 16 

29 35,5 25,5 25,5 15,5 

30 35 25 25 15 

31 34,5 24,5 24,5 15 

32 34 24 24 15 

33 33,5 23,5 23,5 15 

34 33 23 23 15 

35 32,5 22,5 22,5 15 

36 32 22 22 15 

37 31,5 21,5 21,5 15 

38 31 21 21 15 

39 30,5 20,5 20,5 15 

40 30 20 20 15 

41 29,5 20 20 15 

42 29 20 20 15 

43 28,5 20 20 15 

44 28 20 20 15 

45 27,5 20 20 15 

46 27 20 20 15 

47 26,5 20 20 15 

48 26 20 20 15 

49 25,5 20 20 15 

50 25 20 20 15 

50

8 VIRI 

− Directive 2000/9/EC of the European Parlament and of the Council. Official 

Journal of the EC 2000. 

− Guide to the application of Directive 2000/9. Brussel: European Commission, 

Enterprise Directorate-General, 2005. 

− SIST EN 1709:2005. Varnostne zahteve za žiniške naprave za prevoz oseb: 

Prevzemni preskus, vzdrževanje in kontrola obratovanja. 

− SIST EN 12397:2005. Varnostne zahteve za žiniške naprave za prevoz oseb: 

Obratovanje. 

− Zakon o žiniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO). Uradni list RS, št. 

126/2003. 

− Pravilnik o žiniških napravah za prevoz oseb (PŽNPO). Uradni list RS, št. 

36/2005. 

51

9 PRILOGA 

Priloga 1: Vzorec koncesijskega akta za graditev žiniške naprave 

Priloga 2: Vzorec koncesijskega akta za graditev obstojeih žiniških naprav 

Priloga 3: Vzorec koncesijskega akta za graditev žiniške naprave in za javno 

služno javnega prevoza potnikov po žiniški napravi 

Priloga 4: Vzorec koncesijske pogodbe za graditev žiniške naprave 

Priloga 5: Vzorec koncesijske pogodbe za graditev žiniške naprave in za javno 

služno javnega prevoza potnikov po žiniški napravi 

52

PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PriroÄnik - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor