Raziskujem preteklost 9 - Praktik

RAZISKUJEM Anka
PRETEKLOST 9
priroËnik za uËitelje za zgodovino za 9. razred osnovne πole
Jerica Dobnik, Anita MirjaniË,
Helena PaËnik, Jelka Razpotnik,
Damjan Snoj, Helena Verdev,
Zuljan

Jerica Dobnik, Anita MirjaniË, Helena PaËnik, Jelka Razpotnik,
Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan
RAZISKUJEM PRETEKLOST 9
PriroËnik za uËitelje
Strokovni pregled: dr. Danijela Trπkan, Elissa Tawitian
Jezikovni pregled: mag. Damir MilinoviÊ
Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus
dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
∂ 2006 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane.
Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev,
predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli
obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje
pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev
avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
371.3:93/94
Zaloæba Rokus d.o.o.
Stegne 9b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
Telefaks: 01/513 46 99
E-poπta: rokus@rokus.com
www.rokus.com
RAZISKUJEM preteklost 9. PriroËnik za uËitelje za zgodovino za
9. razred osnovne šole / Jerica Dobnik ... [et al.]. - Ljubljana :
Rokus, 2006
ISBN 961-209-601-5
1. Dobnik, Jerica
224351488
U0623-03

Dragi uËitelji zgodovine,
Komplet Založbe Rokus Raziskujem preteklost za 9. razred osnovne šole ob uËbeniku
in delovnem zvezku tvori tudi priËujoËi priroËnik za uËitelje. Trudili smo se, da bi vanj
vkljuËili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo
mislili na to, da bi Vam bil priroËnik v resniËno pomoË pri naËrtovanju in izvedbi uËnih ur.
V priroËniku so razliËni vsebinski deli povezani v celoto: vsako poglavje najprej prinaša
podatke o uËnem gradivu za doloËeno temo, ki obsegajo seznam literature, filmov, spletnih
strani in uËil, rešitve delovnega zvezka Raziskujem preteklost 9 z uËnimi cilji (za vsako
uËno uro) ter uËno motivacijo, množico idej za razliËne metode in oblike obravnave teme
pri pouku, dodatne informacije o obravnavani (Anekdote, VeË o …), in aktualnih sorodnih
temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.
Drage uËiteljice in uËitelji, upamo, da Vam bo ta nenavadni priroËnik v pomoË pri
pouËevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.
VSEBINA
Prva svetovna vojna:
vojna, ki je pretresla svet
Svet med svetovnima vojnama:
izgubljeni mir
Slovenci med svetovnima vojnama:
upanje na avtonomnost
Druga svetovna vojna:
totalna vojna
Slovenci v času druge svetovne vojne:
boj za osvoboditev
Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
Slovenci po drugi svetovni vojni:
izgradnja in propad socializma
2
23
49
71
92
114
152

Prva svetovna vojna:
vojna, ki je pretresla svet
5 Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna
8 Vojne bo konec do božiča
11 Kakšno je bilo življenje med vojno
14 Revolucija, ki je pretresla svet
17 Slovenci in prva svetovna vojna
20 Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS
4
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Kathleen Berton Murrell, Rusija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999, (zbirka Svet okrog nas).
• Roberto Bonchio, Zgodovina revolucij 20. stoletja, Komunist, Ljubljana, 1970.
• Enciklopedija Slovenije (pojmi: Prva svetovna vojna, Begunci, Slovenski polki, Upori slovenskih vojakov, Dobrovoljci, Vojna v podobah), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Roger Gogala, Slovenci v vojnah 593–1918, Ljubljana, Potencial, 1992.
• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988, (zbirka Človek in čas).
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Vasja Klavora, Plavi križ; Soška fronta; Bovec 1915–1917, Mohorjeva družba, Celovec, 2000.
• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Kronika 20. stoletja: 1910–1920, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Branko Marušič, Prva svetovna vojna, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 283–287.
• Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996.
• Janko Pleterski, Jugoslovansko vprašanje, v: Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994, str. 288–293.
• Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija slovenske državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana,1998.
• Gerard du Ry van beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 15 (1850–1918), DZS, Ljubljana, 1980
• Peter Schubert, Piava 1918: Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije, Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 2001.
• Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Slovenska kronika 20. stoletja, 1900-1941, Nova revija, Ljubljana, 1995.
• Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Soški protokol, (ur. Andrej Moritsch, Gudmund Tributsch), Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj, 1994.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
• Petra Svoljšak, Soška fronta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.
• Janez J. Švajcer, Vojna zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998.
• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
• Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Od začetka dvajsetega stoletja do konca prev svetovne vojne 1900-1918, DZS, Ljubljana, 1996.
• Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003.
• 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, , 2000.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Janusz Pielalkiewicz, Prva svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996.
• Marko Simič, Po sledeh soške fronte, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Petra Svoljšak, Rudi Skočir, Prvi med junaki je naš Kranjski Janez, Mladika, Ljubljana, 1997, (Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke).
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
LEPOSLOVJE:
• Ivan Cankar, Podobe iz sanj, DZS, Ljubljana, DZS, 1966.
• Dorothy Gies Mcguigan, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.
• Vladimir Gradnik, Krvavo Posočje, Založništvo tržaškega tiska in Založba Lipa, Trst, Koper, 1977.
• Jaroslav Hašek, Dobri vojak Švejk 1,2, DZS, Ljubljana, 2004.
• Ernest Hemingway, Zbogom, orožje, Založba Obzorja, Maribor, 1972.
• Milan Jarc, Novo mesto, Založba Obzorja, Maribor, 1989.
• Juš Kozak, Izbrano delo (Celica), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.
• Bogdan Novak, Krvave reke, (Zbirka Lipa zelenela je 3), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Bogdan Novak, V senci dvoglavega orla, (Zbirka Lipa zelenela je 2), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Boris Pasternak, Doktor Živago, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975.
• Erich Maria, Remarque, Na zahodu nič novega, Založba Obzorja, Maribor, 1966.
• Joseph Roth, Radetzky- jeva koračnica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.

Prva svetovna vojna:
vojna, ki je pretresla svet
• Miloš Vauhnik, Spomini, Mohorjeva družba, Gorica, 1988.
• Prežihov Voranc, Doberdob, Založba Obzorja, Ljubljana, 1981.
FILMI:
• Doktor Živago, r. David Lean, ZDA, 1965 (predstave o diktaturi boljševikov za posamezne sloje ljudi).
• Črno in belo v barvi, r. Jean-Jacques Annaud, Francija, 1976.
• Gallipoli, r. Peter Weir, Avstralija, 1982.
• Jesenska pripoved, r. Edward Zwick, ZDA, 1994 (odlomek, ki prikazuje udeležbo bratov v prvi svetovni vojni)
• Kanoni grmijo, se trese celi svet: 80 let po koncu prve svetovne vojne 1918–1998 (dokumentarni film), Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1998.
• Kralj in dežela, r. Joseph Losey, Velika Britanija, 1964.
• Lawrence Arabski, r. David Lean, ZDA, Velika Britanija, 1962.
• Many wars ago, r. Francesco Rosi, Italija, 1970 (vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko, soška fronta).
• Na zahodu nič novega, r. Lewis Milestone, ZDA, 1930.
• Paths of Glory, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1957.
• Rdeči, r. Warren Beatty, ZDA, 1981.
• Soška fronta, Nova Gorica, Video audio film, 1992.
• Ta čudovita vojna, r. Richard Attenborough, Velika Britanija, 1969.
• Titanik, r. James Cammeron, ZDA, 1997.
• Vojna med kraljevimi družinami (dokumentaren film), Šolski video, Založba Jaka, Ljubljana, 1993.
SPLETNE STRANI:
Prva svetovna vojna
• www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWW.htm (enciklopedija prve svetovne vojne)
• www.ww1-propaganda-cards.com (propagandni plakati)
• www.higlandschools-virtualib.org.uk/secondary-curriculum/world-war1.htm (enciklopedija, dokumenti, spomini na vojno, igre)
• www.activehistory.co.uk/games/trenches/frameset.htm (simulacija življenja v jarkih)
• www.worldwar1.com
• www.schools.ash.org.au/immanuel/htm/wwarone.htm
• www.news.bbc.co.uk/1/hi/special-report/1998/10/98/world-war-i/197437.stm
• www.nls.uk/experiencesofwar/index.htm
• www.great-britain.co.uk/history/w-war1.htm
• raven.cc.ukans.edu/~kansite/ww-one/comment/sarajevo.html (predstavljeni dogodki, ki so pripeljali do atentata v Sarajevu)
• www.pitt.edu/~novosel/ww1html (kronologija prve svetovne vojne, kulturno ustvarjanje v času vojne, pesmi, slike…)
• www.multimedialearning.org/games
• www.historychannel.com/classroom/documents (prva svetovna vojna)
Revolucija v Rusiji
• alexanderpalace.org/palace/mainpage.html (zgodovina Rusije pred in med rusko revolucijo, vključuje opis umora Romanovih)
• www.barnsdle.demon.co.uk/russ/rusrev.html (različni vidiki ruske revolucije)
Slovenci in prva svetovna vojna
• www.kobariški-muzej.si (soška fronta)
• www.mohorjeva.org/zgodovina.html
• www.drustvo1313.s5.com (o Klužah in soški fronti)
• www.projekti.svarog.org/prva-svetovna-vojna
• www.jugoslavija.com
• www.karadzordzevici.com
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
5

Prva svetovna vojna:
vojna, ki je pretresla svet
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE
• Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.
6

Nasprotja med evropskimi državami na različnih področjih so
Evropo in svet potiskala v vojno, ki je nihče ni znal ustaviti.
Atentat Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika v
Sarajevu je spremenil tok zgodovine.
Zakaj vojna ni bila preseneËenje
Prva svetovna vojna ni bila preseneËenje, saj so nasprotja med dræavami naraπËala æe veË let in na koncu Evropo
razdelila na dva tabora.
a) Preberi spodnje trditve. Z njihovo pomoËjo odgovori na spodnja vpraπanja.
Rusija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je
podpirala teænje Srbov po osamosvojitvi Juænih Slovanov.
NemËija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju.
• Kateri so bili glavni vzroki za izbruh prve svetovne vojne
Boj za kolonije med najveËjimi dræavami in prevlado na posameznih obmoËjih sveta, nasprotja med velesilami.
• Katere dræave so si æe pred vojno stale nasproti
NemËija in Francija zaradi Alzacije in Lorene ter kolonij v Afriki, NemËija in Velika Britanija zaradi prevlade na svetovnih
morjih, Avstro-Ogrska in Rusija zaradi interesov na Balkanu.
• S povezovanjem dræav sta nastala dva tabora: CENTRALNE SILE in ANTANTA.
Evropske dræave so tekmovale za kolonije v Afriki. Starim kolonialnim
velesilam so se pridruæile nove dræave, zlasti Italija in NemËija.
Francija se je æelela maπËevati NemËiji za poraz v francosko-pruski vojni.
b) Eden od vzrokov za napetosti pred prvo svetovno vojno je bil boj za ≈praviËno delitev sveta« oziroma boj za kolonije.
Pojasni, kaj so kolonije pomenile evropskim dræavam.
Kolonije so evropskim dræavam pomenile vir poceni surovin in delovne sile ter træiπËe za prodajo izdelkov.
Zakaj je izbruhnila
prva svetovna vojna
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI:
Učenec:
pozna bistvene vzroke
za začetek prve svetovne
vojne,
pozna razmere na
Balkanu pred izbruhom
vojne,
pozna povod za prvo
svetovno vojno in
sklepa, zakaj je imel
takšne posledice,
zna poimenovati
nasprotna tabora,
utemelji razloge za
vključitev posamezne
države v določen tabor.
Ali je bil Gavrilo Princip odgovoren za zaËetek vojne
Nasprotja v Evropi so bila tolikπna, da se ni nihËe veË æelel pogajati in vsi so se zaËeli pripravljati na vojno. »akali
so le πe na povod, na nekaj, kar bi lahko izkoristili za zaËetek vojne.
a) Oglej si oba vira in z njuno pomoËjo odgovori na vpraπanja.
• Zakaj sta Gavrilo Princip in organizacija, ki ji je pripadal, izvedla
atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, in ne
katerega drugega Ëlana evropskih vladarskih rodbin
Franc Ferdinand je pripadal rodbini (Habsburæanom), ki
je zavirala osamosvojitvene teænje juænoslovanskih narodov.
Avstro-ogrska oblast v Bosni in Hercegovini je povzroËila
odpor pri Srbih, saj so æeleli æiveti skupaj z ostalimi Srbi.
• Avstro-Ogrska je osebno tragedijo sprejela kot povod za za-
Ëetek dolgo naËrtovane vojne. Za atentat so obdolæili Srbijo.
Zakaj
Srbija je vzpodbujala osamosvojitvene teænje juænoslovanskih
narodov. Poleg tega je æelela k svojemu ozemlju prikljuËiti
Bosno in Hercegovino.
6
≈ZloËinec nisem, saj sem odstranil
nekoga, ki je delal zlo.
Dobro sem mislil. /…/ Jugoslovanski
nacionalist sem in si
prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani
zdruæili v kakrπnokoli
dræavno obliko in da bi se osvobodili
Avstrije. /…/ Mnenja
smo bili, da bi se vsi Jugoslovani
zdruæili. Seveda bi Srbija
kot svobodni del Jugoslovanov
imela moralno dolænost pomagati
k temu zedinjenju /…/.«
(Izjava Gavrila Principa na zasliπanju,
junija 1914)
Zakaj vojna ni bila presenečenje
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo del filma »Vojna
med kraljevimi družinami«, ki
prikazuje evropske vladarske
družine ob prelomu stoletja. Pri
tem spoznajo življenje posameznih
slojev prebivalstva na začetku 20.
stoletja. Primerjajo ga z življenjem
danes. Predstavljajo si življenje brez
televizije, računalnikov, radia …
Svoje zamisli zapišejo na list papirja,
se o njih pogovorijo s sosedom ter jih
predstavijo celotnemu razredu.
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Ob filmu »Vojna med kraljevimi
družinami« in literaturi učenci:
• poiščejo podatke o
vladarskih rodbinah, ki so vodile
najpomembnejše države, udeležene,
v prvi svetovni vojni, in zanimivosti o
njih,
• raziščejo sorodstvene povezave
med posameznimi vladarskimi
družinami,
• pojasnijo razliko med monarhijo in
republiko.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zgodovinsko karto)
Z zgodovinsko karto, ki prikazuje
svet konec 19. stoletja, učenci
ugotovijo, katere evropske države so
imele na prehodu iz 19. v 20. stoletje
največ kolonij.
Utemeljijo:
• Zakaj so imele posamezne države
več ali manj kolonij
• Kaj so kolonije pomenile
evropskim državam
• Zakaj sta se Italija in Nemčija šele
konec 19. stoletja vključili v boj za
kolonije
Ali je bil Gavrilo Princip odgovoren za začetek vojne
AKTUALNO
28. junija 1992 je francoski predsednik
Mitterrand nepričakovano in
nenajavljeno obiskal Sarajevo,
ki so ga obstreljevale srbske in
jugoslovanske sile. Njegov namen je
bil opomniti svet na resnost krize v
Bosni in Hercegovini. Izbor datuma
ni bil naključen, saj je želel opozoriti
na zgodovinsko katastrofo, ki se je
tu začela leta 1914 zaradi napačne
presoje in ravnanja takratnih politikov.
RAZISKOVALEC
Učenci na zgoščenki, internetu ali v
literaturi poiščejo podatke o atentatih
na znane medijske osebnosti v daljni
ali bližnji preteklosti ter argumentirano
odgovorijo na vprašanje:
• Ali je kateri od teh atentatov imel
tako usodne posledice kot atentat v
Sarajevu leta 1914
7

VEČ O ...
Vidov dan (28. junij) je obletnica
velikega srbskega poraza na Kosovem
polju leta 1389. Takrat se je začela
večstoletna nadvlada Turkov nad Srbi.
• Ali je bilo primerno, da je Avstro-
Ogrska ravno na ta dan v Bosni in
Hercegovini izvedla velike vojaške
vaje
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Prvi raziskovalci atentata in avstrijski
vohuni v Srbiji so ugotovili, da
neposredno povezanost Srbije z atentatom
ni mogoče dokazati.
• Zakaj je Avstro-Ogrska to dejstvo
vztrajno ignorirala
b) V Evropi je balkansko obmoËje æe dolgo veljalo za ≈sod smodnika«.
• Pojasni, zakaj so ga tako imenovali.
Balkan je takπno ime dobil zaradi napetih razmer, ki so vladale na
tem ozemlju in ki so bile posledica dolgotrajnega vpadanja moËi
turπke dræave. Na tem obmoËju so potekale πtevilne vojne. Med
narodi so obstajala moËna nacionalna gibanja. V æe tako napete
razmere so se vmeπale velesile, da bi zadovoljile svoje interese.
• Angleπka karikatura z naslovom TurËija v nevarnosti je bila objavljena
æe leta 1853. Pojasni, kakπne namere Rusije na Balkanu prikazuje.
Rusija, ki je prikazana kot medved, objema ptiËa, ki ponazarja turπko
dræavo. Ruski objem je videti kot dobrohotna in prijateljska skrb
Rusije, da bi pomagala πibki prijateljici. V resnici pa pogled medveda
nakazuje æeljo Rusije, da bi na raËun πibke turπke dræave pridobila Ëim
veË vpliva in interesa na turπkem ozemlju.
Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna
Angleπka karikatura, ki prikazuje Rusijo v skrbi za Balkan
(nastala 1853)
Pogajanj je konec, pripravlja se orožje
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
V internetu učenci poiščejo, kateri
pomembni dogodki, poleg izbruha
prve svetovne vojne, so se še zgodili
v letu 1914.
Priporočamo ogled: www.
hyperhistory.com
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacija)
Vsaka vojna je povezana z
mobilizacijo. Učenec si predstavlja,
da je eden izmed vpoklicanih. Razred
razdelite v dve skupine. Prva z
navdušenjem pozdravlja vojno in se
prostovoljno vanjo vključi. Druga naj
ima pomisleke pred vojno, vendar
se vpoklicu ne more izogniti. Ni bilo
časa za premislek, niti za izmikanje,
velikokrat niti za ureditev osnovnih
življenjskih vprašanj. Soočite njihovo
doživljanje.
Pogajanj je konec, pripravlja se oroæje
Avstro-Ogrska je atentat Gavrila Principa izkoristila za pritisk na Srbijo, kar je na koncu pripeljalo do vojne napovedi.
a) 23. julija 1914 je Avstro-Ogrska poslala ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bila skrajno
popustljiva in πe pred iztekom roka sprejela skoraj vse avstro-ogrske zahteve, razen 5. in 6. toËke.
• Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v prvi in drugi toËki ultimata.
Avstro-ogrska vlada je zahtevala prepoved revij in Ëasopisov, ki so
sovraæno pisali o Avstro-Ogrski, ter razpustitev druπtev v Srbiji, ki so
delovala proti Avstro-Ogrski.
• Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v peti in πesti toËki ultimata.
Srbska vlada bi na svojem ozemlju morala sprejeti sodelovanje
Avstro-Ogrske pri zatiranju gibanj v Srbiji, ki so bila do Avstro-
Ogrske sovraæna, ter pri sodni preiskavi zoper udeleæence atentata.
• Pomisli, zakaj teh dveh toËk srbska vlada ni sprejela.
Sprejetje teh dveh toËk bi za Srbijo pomenilo poseg
v njeno samostojnost.
b) Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske je 28. julija 1914 ob 11.10 z Dunaja poslalo v Beograd brzojavko z
naslednjo vsebino:
≈Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora
na noto, ki ji jo je izroËil avstro-ogrski poslanik v Beogradu
dne 23. julija 1914, je cesarska in kraljevska
vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje
pravice in koristi in da se zateËe k sili oroæja. Avstro-
Ogrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem
stanju s Srbijo.«
1. Da bo prepovedala vsako publikacijo, ki neti sovraπtvo
in prezir do monarhije in s svojo sploπno tendenco
nasprotuje njeni teritorialni integriteti.
2. Da bo takoj razpustila ≈Narodno obrano« in da bo
enako ravnala z drugimi druπtvi v Srbiji, ki delajo
propagando proti avstro-ogrski monarhiji. /…/
5. Da bo sprejela sodelovanje cesarske in kraljeve
vlade pri duπenju subverzivnega gibanja, naperjenega
proti teritorialni integriteti monarhije.
6. Da bo zaËela sodno preiskavo proti udeleæencem v
zaroti dne 28. junija, ki so na srbskem ozemlju. Pri tej
preiskavi naj bi sodelovali organi, ki bi jih delegirala
cesarska in kraljevska vlada.
• Kakπno sporoËilo vsebuje navedena brzojavka
Avstro-Ogrska napoveduje vojno Srbiji.
7
8
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(zemljevid) in metoda pisnografi
čnih izdelkov
Učenci si ogledajo zemljevid v
učbeniku, stran 8. Na zemljevidu
poiščejo lego evropskih držav in jih
opredelijo glede na tabor, ki so mu
pripadale. Za vsako državo izpišejo
naslednje značilnosti:
• Katere države jih obkrožajo
• Kakšna je bila njihova lega glede
na drug tabor
Svoje ugotovitve ponazorijo s skico.
ANEKDOTA
»Britanski poveljnik v neki afriški
koloniji je ob začetku vojne dobil
telegram iz Londona z ukazom naj
zapre vse sovražne tujce na svojem
ozemlju. Telegrafi ral je nazaj:
Zaprl sem osem Nemcev, dva
Francoza, štiri Italijane, tri Avstrijce,
enega Bolgara, dva Rusa in tri
Američane. Sporočite, proti komu
se borimo.«
(vir: Andrej Vovko, Nasmejana
zgodovina, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1996, str. 143)
BELEŽKE:

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna
RADOVEDNEÆ
V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna na straneh 8∑10. Na Ëasovni trak vnesi dogodke, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne
vojne. V pomoË ti je lahko tudi spletni naslov http://hyperhistory.com.
1900 1905 1908 1911 1912 1913 28. 6. 1914 28. julij 1914
NemËija zaËne prva Avstro-Ogrska druga prva druga Gavrilo Avstro-Ogrska
graditi vojno maroπka prikljuËi maroπka balkanska balkanska Princip napove vojno
mornarico kriza Bosno in kriza vojna vojna izvede Srbiji
Hercegovino
atentat
ZANIMA ME:
Leta 1923 je bila napisana
biografija Gavrila
Principa z naslovom
Sarajevski atentat:
seÊanja i utisci.
ZANIMA ME:
Britanski predvojni
tehniËni ponos, Ëezoceanko
Titanik, in njeno
usodo si lahko ogledaπ v
filmu Titanik (1997).
- napetosti na Balkanu
- tekma v oboroæevanju
- spor med velesilami
napetosti v Evropi
- peπanje moËi TurËije
- nacionalna gibanja
- interesi velesil
Balkan ∑
“sod smodnika”
PONOVIMO
boj za kolonije
ZAKAJ VOJNA NI BILA
PRESENE»ENJE
- kolonije v Afriki
- poceni surovine in
delovna sila, træiπËe
23. julija 1914
avstro-ogrski
ultimat
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovu in podnaslovu teme: Zakaj
je izbruhnila prva svetovna vojna,
Zakaj vojna ni bila presenečenje, Ali
je bil Gavrilo Princip kriv za začetek
vojne
• Katere države so bile v taboru
antantnih in katere v taboru
centralnih sil
• Zakaj je bil Balkanski polotok znan
kot »sod smodnika«
• Opišite povod za prvo svetovno
vojno.
• Koga je Avstro-Ogrska obtožila za
atentat Kaj je sledilo atentatu
• Kdaj se je začela prva svetovna
vojna
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 8.
BELEŽKE:
ALI JE BIL
GAVRILO PRINCIP
ODGOVOREN
ZA VOJNO
ZAKAJ JE
IZBRUHNILA
PRVA SVETOVNA
VOJNA
POGAJANJ JE
KONEC, PRIPRAVLJA
SE OROÆJE
avstro-ogrska
vojna napoved
atentat
v Sarajevu
- 28. junija 1914
- ubit je
prestolonaslednik
Avstro-Ogrske
28. julija 1914
8
9

▶
▶
▶
▶
Vojne bo konec
do božiča
UČNI CILJI
Učenec:
opiše način bojevanja v prvi
svetovni vojni in ga primerja
z načini bojevanja do prve
svetovne vojne,
našteje fronte, na katerih
so se bojevali vojaki v času
prve svetovne vojne in pozna
glavne bitke na posameznih
frontah,
utemelji vzroke in pomen
vstopa ZDA v vojno na
strani
antante,
utemelji pojem svetovna in
totalna vojna.
Resnica je bila daleč od pričakovanj
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Eden od učencev ali učitelj na glas
prebere odlomek iz pisma angleškega
vojaka staršem (pisni vir v učbeniku,
stran 11). Učenci vir analizirajo:
• V kaj je bil prepričan omenjeni
general
• Kakšno razpoloženje lahko
začutimo pri vojaku
Resnica je bila daleË od priËakovanj
V kratkem Ëasu je bila v vojno vkljuËena veËina evropskih dræav. V razliËnih delih Evrope so se spopadle nasprotnice,
povezane v dva tabora.
a) Oglej si zemljevid v uËbeniku na strani 7, ki prikazuje fronte v Evropi. Izpolni razpredelnico, tako da:
• v prvi stolpec vpiπeπ poimenovanje fronte v posameznem delu Evrope,
• v drugi in tretji stolpec vpiπeπ dræave udeleæenke na posamezni fronti na strani centralnih in antantnih sil,
• v Ëetrti stolpec vpiπeπ letnico zaËetka in konca bojevanja na posamezni fronti ter pomembnejπe bitke ∑ na posamezni
fronti.
ZAHODNA
VZHODNA
BALKANSKA
SOLUNSKA
SO©KA
FRONTE CENTRALNE SILE ANTANTNE SILE
NemËija
NemËija, Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska
b) Pojasni, ali so dræave napadalke napredovale hitro. Ali je kateri od napadalk uspelo zavzeti veliko ozemlja
Napredovanje dræav napadalk se je hitro ustavilo, tako da nobeni dræavi ni uspelo osvojiti veliko ozemlja.
Kako Ëim bolj oslabiti nasprotnika
TehniËni napredek, ki je bil znaËilen za Ëas pred prvo svetovno vojno, je pokazal vse svoje novosti med bojevanjem.
Cilj novih oroæij je bil nasprotnika Ëim bolj onesposobiti.
a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna), ki prikazuje bojevanje med prvo svetovno vojno. Izpiπi oroæje,
ki se je uporabljalo med vojno.
puπke, bajoneti, strojnice, topovi, letala, bojni plini, tanki
Ko se je vojna začela, so bili vsi navdušeni. Vojne napovedi so
ljudje spremljali na ulicah s petjem. Vsi so pričakovali kratko
vojno in zmago. Politiki so obljubljal, da bo vojne konec do božiča.
Pozabili so povedati, do katerega božiča.
Francija, Velika Britanija,
ZDA
Rusija
Rusija
Italija
TRAJANJE VOJSKOVANJA
(ZA»ETEK IN KONEC);
NAJPOMEMBNEJ©E
BITKE
1914∑1918; reka Marna,
Verdun, Soma
1914∑1917; Tannenberg,
Mazurska jezera
1914∑1915; Cer,
Kolubara; 1916∑1918;
1915∑1917; Kobarid,
Doberdob, reka Piava
• Katero oroæje je bilo v prvi svetovni vojni uporabljeno prviË
PrviË so uporabili bojne pline, letala in tanke.
VEČ O …
Na začetku vojne je bilo število
prostovoljcev zelo veliko. Po
zaustavitvi bojev v jarkih je število
prostovoljcev hitro upadlo in
britanska vlada je januarja 1916
uvedla obvezno služenje vojaškega
roka za vse samske moške med 18.
in 41 letom. Že marca istega leta so
vpoklic razširili tudi na poročene
moške. Pozneje so jih morali veliko
prisiliti, nekateri so odklonili biti
udeleženci v vojni.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid bojevanja
v prvi svetovni vojni (učbenik,
stran 7). Izpišejo, kje v Evropi se je
bojevanje dogajalo.
• Koliko front je bilo med
vojno
• S kakπnimi teæavami so se vojaki sreËevali pri uporabi novega oroæja
Prvi tanki so bili zelo okorni in poËasni, ko so se premikali po ozemlju, uniËenem od topov. Bili so tudi zelo glasni,
kar je onemogoËalo komunikacijo med posadko.
Pri uporabi plinskih granat je pretila nevarnost, da bi se smer vetra obrnila proti vojakom, ki so granate izstreljevali.
BODIMO USTVARJALNI: motivacijska
tehnika (uganke)
Učitelj si izmisli besedo, povezano
s temo, in na tablo nariše vislice.
Učenci ugotavljajo skrivno besedo. Ko
jo ugotovijo, jo skupaj razložijo.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo www.bbc.co.uk/
history/war/wwone. Poiščejo
razdelek Multimedia Zone in izberejo
The Western Front Animation.
Pred njimi bo zemljevid dogajanj na
zahodni fronti.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenciv internetu poiščejo pregovore
na temo vojne, Nato jih poskušajo
razložiti. Priporočamo ogled www.
worldwar1.com.
Ali pa jim nekaj pregovorov navede
učitelj, učenci pa razložijo njihov
pomen.
Na primer: »Ko se začne vojna, je
vsa pamet v trobenti.«
»Ko se začne vojna prva umre
resnica.«
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
S slikami, posnetki in pisnimi viri
so učenci spoznali način bojevanja v
prvi svetovni vojni. Doma poskusijo
izdelati maketo fronte, za tiste manj
spretne je dovolj skica ali risba.
9
10

Vojne bo konec do boæiËa
b) Kljub naËrtu za hitro napredovanje Nemci niso bili uspeπni. Fronte so se spremenile v sedeËo vojno ali
POZICIJSKO bojevanje. Angleæi so zaradi tega uvedli novo taktiko bojevanja.
V prazne kvadrate vpiπi, katere znaËilnosti bojevanja prikazujejo.
nikogarπnja
zemlja med jarki
obeh strani
Zakaj so ZDA stopile v vojno
»eprav na morju ni bilo pomembnejπih spopadov med mornaricami nasprotujoËih si dræav, je vendarle vojna na
morju vplivala na razplet vojne.
a) V spopadih na morju sta svoje moËi merili
Velika Britanija in NemËija. Zemljevid
prikazuje poloæaj v Severnem morju.
• Kako so nameravali Britanci oslabiti
NemËijo
S pomorsko blokado, ki je veljala tudi za
nevtralne ladje.
• Kako so Nemci odgovorili na akcijo
Britancev
S podmorniπko vojno. Do leta 1917 so
potapljali le ladje Ëlanic antante, nato
pa tudi ladje drugih (nevtralnih) dræav.
• Britanci so, da bi zavarovali svoje ladje,
uvedli konvoje. Razloæi, kako so delovali
konvoji.
Konvoji so bili skupine trgovskih ladij, ki
so jih spremljali ruπilci (bojne ladje) in
letala.
b) Leta 1917 so v vojno na strani antantnih sil vstopile ZDA. Preberi trditve, ki prikazujejo razliËne vzroke, zaradi katerih
so ZDA vstopile v vojno.
99 % ameriπkih posojil med vojno je πlo v roke
antantnih sil, predvsem Velike Britanije.
NemËija je leta 1917 Mehiki ponujala zavezniπtvo.
Predlagala ji je, naj napade ZDA.
10
Zakaj so ZDA stopile v vojno
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V delovnem zvezku, stran 10, si učenci
ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku.
Z uporabo legende, ugotovijo:
• Kje so bila postavljena nemška in
britanska minska polja
• Kje so potekali večjo pomorski
spopadi
AKTUALNOST
Danes se nam zdi samoumevno, da sta
ZDA in Velika Britanija zaveznici. Pred
prvo svetovno vojno ni bilo tako. Več
Leta 1917 je zaËela NemËija na morju totalno vojno. Njene
podmornice so zaËele potapljati tudi nevtralne ladje.
Nemπki vohuni so v ZDA leta 1916 podtikali bombe na
ameriπke ladje in izvedli veË poskusov atentatov.
milijonov Američanov je imelo nemške
in irske prednike, ki niso bili naklonjeni
Veliki Britaniji. Poleg tega do aprila 1917
ZDA niso posegale v evropske konflikte,
bile so osredotočene le na Ameriko. S tem
letom se to za vselej spremeni.
• Kje vse so vojaško udeležene
ameriške enote po svetu danes
• Kakšno vlogo igrajo ZDA danes (vlogo
svetovnega policaja)
V pomoč učencem so lahko rubrike
AKTUALNO v učbeniku, na straneh
13 in 47.
topovi so
obstreljevali
nasprotnikove
poloæaje
bodeËa æica
med jarki
vojaki,
vkopani v
strelske jarke
Potopitev Lusitanije
leta 1915.
Odprava carizma v
Rusiji.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
reševanja problemov
Učitelj uporabi zgoščenko (DVD)
Raziskujem preteklost 9, na kateri
posnetki št. 1, 9, 15, 18 in 31
prinašajo podobe iz različnih vojn 20.
stoletja.
Učenci v parih iščejo odgovor na
problemsko nalogo z raziskovalnim
vprašanjem. Parom lahko učitelj
postavi različna vprašanja:
• Kako se je spremenilo orožje v 20.
stoletju
• Kako se je spremenila oprema
vojakov v 20. stoletju …
Kako čim bolj oslabiti nasprotnika
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učencem preberemo zapis o vojni, ki
je nastal leta 1915.
»Vojna je neizmerno zlo, neizmerna
nesreča za človeštvo. Ne le,
da uničuje duševne, kulturne in
gospodarske vrednote, ki jih je
ustvarilo človeštvo tekom dolgih
časov z velikim /…/. Da niti ne
govorimo o najdragocenejšem,
kar imenuje človek svojo last; o
potokih prelite krvi – o izgubah na
človeškem življenju. To je bila ena
ne izrecno žalostna stran vojne.
Ali vojna prinaša tudi dobro, ker
ustvarja! Četudi ne direktno, ampak
s tem, da po svojem učinkovanju
odpravlja marsikatero zlo, ki je
razjedalo in zastrupljalo organizem
človeške družbe /.../.«
(iz časopisa Edinost, l. 1915,
objavljeno v: Marta Verginella, Soška
fronta v slovenskem tisku in zapiskih
slovenskih vojakov, v: Soški protokol,
Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana,
Dunaj, 1994, str. 52)
Učence vprašamo:
• V čem se je prva svetovna vojna
razlikovala od dotedanjih
• Kakšne so bile vojne do prve
svetovne vojne Pri tem upoštevamo:
teritorialno omejenost, spopade
kraljevih vojsk z določenim številom
vojakov, spopade na zelo omejenem
območju, poznano in uporabljeno
tehnologijo …
• Nekateri so ne glede na okrutnost
in uničenje, ki ga je povzročala vojna,
bili prepričani, da je vojna kljub temu
nujno potrebna.
• Zakaj naj bi bila po njihovem vojna
potrebna
• Kaj ti misliš o smiselnosti vojne
• Kakšne podobe prinaša vojna
danes Opozorimo na rubriko
AKTUALNO v učbeniku, stran
13 (vojna v Iraku 2003).
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V delovnem zvezku, stran 10, si učenci
ogledajo zemljevid bojevanja na Atlantiku.
S pomočjo legende, ugotovijo:
• Kje so bila postavljena nemška in
britanska minska polja
• Kje so potekali večji pomorski
spopadi
RAZISKOVALEC
Učitelj učencem razdeli referate z
naslovom Bojevanje nekoč in danes;
Razvoj orožja (podmornice, letala,
strelno orožje), Navdušenje nad vojno
nekoč in danes … Potrebne podatke
poiščejo v literaturi in internetu.
Svoje izdelke (ugotovitve) predstavijo
v razredu.
11

VEČ O …
Leta 1914 so Nemci menili, da jim
bodo torpedi in podmornice omogočili
prednost. Na začetku so Nemci res imeli
prevlado vsaj na Severnem morju, kjer
so jim nasprotovale zastarele ladje, ki
so bile lahke tarče. Nato so se Britanci
odločili za napad na nemško kopno, toda
ne z obstreljevanjem, temveč z blokado.
»Nemčijo moramo izstradati in ohromiti.
Uničenje nemškega ladjevja je zgolj
sredstvo, ne cilj.« (John Jellicoe, admiral
britanske flote) Britanske bojne ladje
so zaprle izhode iz Severnega morja.
Severno morje je postalo mrtvo morje,
saj Nemci niso mogli več pluti po njem.
Ostali so tudi brez življenjsko pomembne
oskrbe. Britanci so prisilili tudi nevtralne
države, da so spoštovale blokado. Vsako
tovorno ladjo so lahko zaustavili, če je bil
tovor namenjen v Nemčijo. Nemci so si
Nato domislili rešitev v obliki podmornic,
dolgih več kot 60 metrov in zmožnostjo
nositi več kot 1000 ton tovora. Junija
1916 se je ena takih podmornic odpravila
proti Ameriki. To je bil prvi poskus
podmorniške plovbe čez Atlantski ocean.
Podmornica se je srečno vrnila, njena
pomoč pa je bila zanemarljiva v primerjavi
z učinkom na moralo Nemcev.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem prebere dejstva o
nemški potopitvi ameriške trgovske ladje
Lusitanije 7. maja 1915 ob irski obali.
»Ladja je iz New Yorka izplula 1. maja.
Na ladji naj bi bilo nekaj kanadskih
prostovoljcev in nekaj zabojev streliva.
Ladjo je do irske obale spremljal
rušilec, ki je bil Nato iz neznanega
vzroka odpoklican. Ob nemškem
napadu je utonilo 1200 ljudi, 700 se
jih je rešilo. Štiri dni po potopitvi se je
nemška vlada opravičila Američanom.
Potopitev so utemeljevali s tem, da je
bilo na ladji po njihovih informacijah
5400 zabojev s strelivom in drug
vojaški material.«
• Kaj se je v resnici dogajalo z
Lusitanijo
Kolikšna je bila krivda Nemčije
Učence seznani z nekaterimi dodatnimi
dejstvi:
Nemčija je na britansko blokado
odgovorila z blokado britanskih
pristanišč za ves ladijski promet in
uporabo podmornic. Britanci so zato
oborožili tudi trgovske in potniške
ladje ter jih brez vednosti potnikov
uporabljali tudi za prevoz vojaškega
materiala. Ker je bilo to v nasprotju z
mednarodnim dogovorom, je britanska
vlada podkupovala pristaniške uprave in
ponarejala ladijske papirje. Za Lusitanijo
so bili narejeni kar štirje različni tovorni
listi. Ameriški predsednik W. Wilson je
zatrdil, da bodo ameriški državljani še
vedno potovali čez Atlantski ocean tako
na britanskih kot nevtralnih ladjah, napad
nemških podmornic na njih pa bi lahko
bil vzrok za vstop ZDA v vojno. Nemška
• Navedene vzroke za vstop ZDA v vojno razvrsti glede na to, ali so
Vojne bo konec do boæiËa
gospodarski: ZDA so bile z antantnimi silami gospodarsko povezane, ponudile so jim πtevilna posojila
politiËni: NemËija je ponudila zavezniπtvo Mehiki
druæbeni: vpliv novic o nemπkem potapljanju ladij nevtralnih dræav, πe posebno potopitev ladje Lusitania
T R » A N V O N F F E I L H C S
RADOVEDNEÆ
V spodnji zmeπnjavi Ërk Z R G A N T A N T N E S I L E G
iπËi v vseh smereh in F T U K O P » N D A S B N O K I
med Ërkami boπ naπel
skrite besede. Izpiπi jih A T N O R F A N D O H A Z U T W
in zraven zapiπi njihov
pomen.
R A © B O J N I P L I N I P N O
A D A K O L B A K S R O M O P M
SCHLIEFFNOV NA»RT ∑ naËrt NemËije, po katerem naj bi NemËija najprej napadla Francijo, nato pa πe Rusijo
ANTANTNE SILE ∑ Francija, Rusija, Velika Britanija
ZAHODNA FRONTA ∑ fronta, ki je potekala od Rokavskega preliva do πvicarske meje
BOJNI PLINI ∑ kemiËno oroæje
POMORSKA BLOKADA ∑ blokada nemπkih pristaniπË
ZANIMA ME:
VeË o poveljnikih prve
svetovne vojne lahko
izveπ na naslovu
www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWmilitary.
htm.
ZANIMA ME:
Film Ta Ëudovita vojna
(1969) prikazuje dogajanje
med prvo svetovno
vojno.
nemπki naËrt
Schlieffnov naËrt:
napad najprej na
Francijo,
nato na Rusijo
tabori dræav
antantne sile
centralne sile
vlada se je odločila, da bodo ladje, ki
prevažajo tudi vojaški material, napadli
s podmornicami. Zaradi suma, da je tudi
Lusitanija prevažala vojaški material, je
nemški veleposlanik v ZDA je 22. aprila
1915 v ameriških časopisih objavil novico:
»Potnike, ki potujejo preko Atlantika,
opominjamo, da so Nemčija in
njeni zavezniki v vojni in da je vojno
območje tudi morje okoli britanskih
otokov. Ladje, ki plujejo v teh vodah
pod zastavo Velike Britanije ali njenih
zaveznikov, so zato izpostavljene
uničenju. Potniki, ki so na teh ladjah, pa
potujejo na lastno odgovornost.«
• Kdo je bil torej odgovoren za potopitev
PONOVIMO
VOJNE BO
KONEC DO
BOÆI»A
vstop ZDA v vojno
aprila 1917
razliËni vzroki
pomen vstopa v vojno
Lusitanije in smrtne žrtve med potniki
Učenci oblikujejo svoje mnenje, ki ga
morajo znati argumentirano zagovarjati.
PONOVITEV
▶ Učenci razložijo trditvi v naslovih:
»Vojne bo konec do božiča« in »Resnica je
bila daleč od pričakovanj«.
• Katere so bile značilnosti nemškega
načrta za vojno Zakaj je bil neuspešen
• Državam, ki so že pred vojno
oblikovale dva tabora, so se med vojno
pridružile še druge. Za katere bi lahko
rekli, da so bile v vojno potisnjene proti
svoji volji
fronte v Evropi
zahodna
vzhodna
soπka
balkansko-solunska
novo oroæje
bojni plini
tanki
letala
avtomatsko oroæje
11
• Z uporabo zemljevida naštej in pokaži
fronte na katerih so se borili vojaki v prvi
svetovni vojni. Katere države so se borile
na posameznih frontah
• Opiši značilnosti bojevanja in orožja v
prvi svetovni vojni.
• Kakšen je bil namen britanske
pomorske blokade Kako je nanjo
odgovorila Nemčija Ali sta obe dejanji
vplivali na izid vojne in kako
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 11.
12

Življenje na fronti je zaznamovalo čakanje v strelskih jarkih.
V občasnih poskusih, da bi prebili fronte, so vojaki množično
izgubljali življenja. Vojna pa je vplivala tudi na življenje v zaledju,
za katero sta bila značilna pomanjkanje živil in večja vloga žensk
Kakπno je bilo æivljenje v strelskih jarkih
Ker se je vojna spremenila v pozicijsko bojevanje, so se vse strani vkopale v strelske jarke. Vojaki so æiveli, se prehranjevali
in bojevali v jarkih.
a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna) in sliko, ki prikazuje strelski jarek. Preberi tudi vir, zatem pa opiπi
æivljenje vojakov v strelskih jarkih.
Kakšno je bilo življenje
med vojno
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna in opiše vpliv
vojne na življenje ljudi
(na fronti in v zaledju),
razume pomen
propagande,
opiše vpliv vojne na
življenje žensk.
≈Vojake v jarkih je zdruæeval strah pred smrtjo, ki je lahko priπla iz zraka, v obliki
bomb, granat, πrapnelov ali plina; in prihajala je ‘od znotraj’, v obliki infekcij, slabo
zdravljenih ran in razliËnih bolezni, ki so jih raznaπali paraziti, podgane in so bile posledica
slabih higienskih razmer. V rovih in jarkih so vojaki izgubljali obËutek za prostor,
letne Ëase, nadomeπËali so jih vidni in zvoËni znaki vojne, kar je povzroËalo izgubo
zavesti, nervozo, norost. Odnos med mrtvim in æivim se je spremenil, ne le zaradi
njunega nenehnega soæitja, temveË zaradi usmiljenja, gnusa in groze, ki ga je
vzbujalo truplo, obenem pa je mrtvi v bojni zmedi æivemu nudil zaklon in zaπËito.«
(Petra Svoljπak, Soπka fronta, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1994)
Vojaki so v jarkih æiveli, se prehranjevali in bojevali. Jarki so vojake
povezovali z zaledjem in jim omogoËali komunikacije in preskrbo.
V jarkih so zemljo utrdili z vreËami peska, vendar so se jarki ob
deæju kljub temu spremenili v blatne mlakuæe.
Æivljenje v jarkih je bilo teæko. Smrt je lahko prihajala od zunaj (od
sovraænikov) ali od znotraj (bolezni, podgane, infekcije). Velika teæava
v jarkih je bilo vzdræevanje ËistoËe.
Kakšno je bilo življenje v strelskih jarkih
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (fotografi jo)
Učenci si ogledajo fotografiji
strelskega jarka v učbeniku, stran 14.
Fotografiji analizirajo:
• Kako je bil urejen strelski jarek
• Katero opremo lahko najdemo na
fotografiji
• Kako so deževna obdobja vplivala
na jarke
• Kakπne poπkodbe so bile med vojaki najpogostejπe
Vojake so najpogosteje poπkodovale granate. Mnogi so umrli ali oslepeli zaradi zastrupitve z bojnimi plini. Ko so
vojaki napadli iz jarka, so postali æive tarËe pred strojnicami nasprotnikov in πtevilni so umrli zaradi posledic strelnih
ran.
Kakπno je bilo æivljenje v zaledju
V vojni je bilo vse gospodarstvo podrejeno vojnim zahtevam, zaradi Ëesar je vojna prizadela tudi zaledje. Primanjkovalo
je najosnovnejπih dobrin. Da bi prebivalce spodbudile k varËevanju in vojni podpori, so se vlade vseh
dræav zatekale k propagandi.
a)
S pomoËjo posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) ugotovi, kaj se je zgodilo s civilisti, ki so æiveli ob frontah.
Civilisti, ki so æiveli ob fronti, so bili preseljeni v notranjost dræav, kjer so jih nastanili v begunska taboriπËa.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Vohuni med vojno. O vohunstvo se je
veliko govorilo med prvo svetovno
vojno, po njej in še tudi danes. Učenci
poiščejo primer vohunstva iz časa
prve svetovne vojne. Svoje ugotovitve
predstavijo.
Za motivacijo jim učitelj predstavi
življenjsko zgodbo slavne vohunke
Mata Hari: eksotična lepotica, igralka,
napisala romantično biografijo,
številni ljubimci, tajna agentka H 21,
obsojena na smrt z ustrelitvijo. Ali je
bila primerna za tajno agentko
12
ANEKDOTA
Velikokrat so si vojaki poslali
sporočilo oziroma opozorila, npr. vrgli
bomo granato. Vodilni so se zavedali,
da pri bojih v jarkih obstaja nevarnost
otopelosti in mrtvila. Napadalni duh
je bilo treba vzpodbujati. Pri elitnih
četah in na glavnih frontnih črtah o
načelu »Živi in pusti živeti« ni bilo
govora. Vojaki so morali kot dokaz
v poročilih o napadu prinesti kos
nemške žice. Rešitev za njih je bila,
da so ob enem od napadov našli velik
zvitek nemške žice in so ga potem
vsak dan pošiljali nadrejenim.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Vojake je na bojiščih spremljala
tudi glasba. Učenci na spletnih
straneh www.ww1photos.
com/ww1MusicIndex.html in
wwwfirstworldwar.com (razdelek
poets) poiščejo pesmi, ki so jih
prepevali vojaki v jarkih in so bile
takrat popularne. Nekaj pesmi
izpišejo in razložijo njihovo vsebino.
Ker so pesmi v angleškem jeziku,
bodo verjetno potrebovali pomoč
učitelja za angleščino.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo www.bbc.co.uk/history/war/wwone.
Poiščejo razdelek
Multimedia Zone in izberejo razdelek
Life in The Trenches Panorama,
kjer lahko z ukazom Play panorama
izberejo več 3-D sprehodov v strelskih
jarkih: Dogfight Over The Trenches
Panorama, Dog-out Entrance Panorama
in Front Line Trench Panorama.
Po ogledu navedenih strani učenci
odgovorijo na vprašanje:
• Katere so bile značilnosti življenja
v strelskih jarkih oziroma podobe
strelskih jarkov
13

Kakšno je bilo življenje v zaledju
RAZISKOVALEC
Razglednice, izdane med prvo
svetovno vojno, so prikazovale
idealne spomine na dom in družino,
ki so pomagale vojakom, zdržati
v jarkih… V literaturi in internetu
učenci poiščejo razglednice iz prve
svetovne vojne. Predstavijo jih
sošolcem.
VEČ O …
Pisma od doma so vojakom vlivala
voljo do življenja. Nemški vojaki so
imeli na voljo prijetne razglednice, na
katerih je že bilo izpisano sporočilo
- zadovoljni, varni, srečni. Prijetne
novice s fronte so bile namreč redke.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
V učbeniku, stran 15, učenci preberejo
pisni vir - navodila za prehrano v
Veliki Britaniji leta 1918. Učenci si
predstavljajo, da so gospodinja v času
prve svetovne vojne, in sestavijo
tedenski jedilnik Svoj izbor živil v
jedilniku argumentirano obrazložijo.
b) Pomanjkanje v zaledju so obËutili vsi prebivalci. Ob pomoËi vira
opiπi æivljenje ljudi v zaledju.
Primanjkovalo je osnovnih æivil in tudi vseh ostalih surovin. Zaradi
vsesploπnega pomanjkanja so se med prebivalci πirile razliËne
bolezni.
• Kako so se ljudje bojevali proti pomanjkanju
Uporabljali so prej odvræene surovine (volnene, bombaæne odpadke,
izdelke iz gume, star papir). Oblasti so zbirale staro posodo, orodje
in celo cerkvene zvonove ter jih uporabljale za izdelavo oroæja.
Pomanjkanje æivil so skuπali urediti z racionalizacijo æivil, ob Ëemer
so vpeljali uradne izkaznice za nabavo osnovnih æivil. DoloËali so celo
brezmesne dneve.
• Ali veπ, katere svetovne organizacije danes pomagajo ljudem v Ëasu
vojne ali naravnih nesreË
RdeËi kriæ, Karitas, RdeËi polmesec (v arabskem svetu), Unicef ...
Kakπno je bilo æivljenje med vojno
≈Vsled velikega pomanjkanja surovin za izdelovanje
raznih potrebπËin in priprav porabljajo se sedaj snovi,
katere smo poprej kot izrabljene æe zametavali. Tako se
naprimer pobirajo sedaj razni volneni, bombaæasti in
kavËukasti odpadki, cunje, stari papir, raznovrstne kovine,
rekvirirale so se celo medene, cinaste in bakrene
posode in orodje, ter celo cerkveni zvonovi. /…/ Glede
æivil je oblastveno urejeno tako, da dobe vsi sloji potrebno
mnoæino najpotrebnejπih æivil, in so v ta namen
vpeljali uradne izkaznice za dobavo moke oziroma
kruha, za sladkor in kavo, pa tudi za zabelo (πpeh,
maslo, olje). Da bi vsled vojnih potreb ne postalo preveliko
pomanjkanje æivine, zato so se doloËili trije
brezmesni dnevi v tednu, in sicer: ponedeljek, sreda in
petek.«
(Zapisi v πolski kroniki Osnovne πole LjubeËna, 1916)
c) Med vojno je delovala moËna propaganda. V uËbeniku na strani 15 lahko vidiπ dva plakata angleπke vlade. K Ëemu
pozivata
Prvi poziva prebivalce, naj varËujejo s kruhom. Drugi pa poziva moπke, naj se pridruæijo vojski.
Kakπna je bila med vojno vloga æensk
Pred vojno je veljalo, da so æenske neæna in slabotna bitja. Vojna je ta pogled spremenila, saj so æenske zaradi
pomanjkanja moπkih prevzele mnoga teæka dela.
a) Angleπka vlada je leta 1915 objavila spodnji plakat, s katerim je prebivalcem predstavila, kako se lahko vkljuËijo v
vojno. V prazne kvadrate vpiπi, kako naj bi vojno podprli moπki in kako æenske.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(fotografi jo) in metoda pisnografi
čnih izdelkov
Učitelj učencem na prosojnici pokaže
poljubno sliko, povezano z življenjem
v zaledju med prvo svetovno vojno.
Sliko proučujejo na primer 2 minuti
in si poskušajo zapomniti čim več
podrobnosti o njej. Nato izdelajo
miselni vzorec, s katerim predstavijo
življenje v zaledju.
moπki lahko sodelujejo
kot topniËarji
v zaledju naj se vsi
vkljuËijo v proizvodnjo
Vojni plakat ≈Ali sodelujeπ√
moπki naj se
pridruæijo vojski
æenske naj delajo kot
bolniËarke ali delavke
v tovarnah
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem prebere enega od
izrekov o vojni. Pozove jih, da skušajo
izrek razložiti.
»Generali in drugi častniki so si za
osvajanje nekaj metrov zemljišča
zaslužili zlate in železne, vojaki pa
lesene križe.«
(vir: Andrej Vovko, Nasmejana
zgodovina, Mladinska knjiga, 1996,
str. 145)
»Ne zmaguje se samo s kanoni
in puškami, temveč tudi z živili.«
Razložite.
Po Aristotelu obstajata dve vrsti
vojne: STATIS: vojna med državami,
katere cilj je poraziti sovražnika,
ne pa ga iztrebiti. Izživljanje nad
sovražnikom je redko, odnos do
civilistov in ujetnikov je korekten.
POLEMOS: cilj je uničenje sovražnika,
sovražniki niso le vojaki, ampak tudi
civilisti.
Kakšen tip vojne je bila glede na
navedeno prva svetovna vojna
• Katera dela so opravljale æenske med vojno
V pisarnah, tovarnah, trgovinah. Opravljale so tudi poklice, ki so bili pred tem dostopni le moπkim: delale so v tovarnah
oroæja, orale polja, vozile tramvaje, tlakovale ceste.
b) Teæko delo v tovarnah ni bilo novost za vse æenske. Kateri sloj æensk je delal v tovarnah æe pred vojno
Æe pred vojno so za preæivljanje druæine morale delati æenske iz delavskih druæin.
Kakšna je bila med vojno vloga žensk
VEČ O …
Nekaj argumentov, s katerimi so
v času prve svetovne vojne moški
nasprotovali ženski volilni pravici:
• Ženske so fizično in umsko
podrejene moškim.
• Ženska sposobnost je, da so lepe
in očarljive, medtem ko so moški
razumni.
• Ženske so vir greha in potrebujejo
trdo moško roko.
• Ženske so draga, sladka bitja, ki
potrebujejo močno moško roko, na
katero se oprejo in ki jih obvaruje
pred zunanjim svetom.
• Ženske so narejene le za poroko.
• Učitelj argumente predstavi
učencem, potem jih pozove, da jih
komentirajo.
13
BODIMO USTVARJALNI: metoda
debatnega razgovora
Učitelj učence razdeli v dve skupini
in pripravi »debato«. Ena skupina
zagovarja žensko volilno pravico,
druga ji nasprotuje. Pri pripravi
zagovora sodeluje celotna skupina,
Nato izberejo dva učenca, ki
sodelujeta v debati.
Preostali ocenjujejo, kdo je bolje
zagovarjal stališče.
14

Kakπno je bilo æivljenje med vojno
c) Pojasni, kakπne posledice je mnoæiËna vkljuËitev æensk v razliËna dela imela za poloæaj æensk v druæbi.
Dobile so veË svobode. Zasluæile so svoj denar in zato postale bolj samostojne in samozavestne. V svojih zahtevah
po enakopravnosti so postale πe glasnejπe. Po vojni so v πtevilnih evropskih dræavah dobile volilno pravico.
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da se piπe leto 1915 in te je obrambno ministrstvo zaprosilo, da nariπeπ plakat, ki naj bi prebivalce spodbudil k sodelovanju v vojni. Odlo-
Ëiπ se lahko za plakat, ki naj bi spodbujal moæe, da se pridruæijo vojakom; plakat, ki naj bi spodbujal æene, da z delom podprejo vojno, ali plakat, ki prebivalce
spodbuja k varËevanju med vojno.
AKTUALNO
Učitelj se z učenci pogovori o položaju
žensk med prvo svetovno vojno in
danes.
• Ali smo tudi danes priča
zapostavljanju žensk; v družini,
družbi, športu
• Koliko žensk je danes med ministri
slovenske vlade Koliko imamo
poslank
• Ali se poklici delijo na moške in
ženske
• Kakšno obnašanje ni primerno za
fante Kakšno za dekleta
ZANIMA ME:
Æivljenje v strelskih jarkih prikazuje film Na zahodu niË
novega (1930), ki je dobil tudi oskarja za najboljπi film.
ZANIMA ME:
Æivljenje v strelskih jarkih lahko podoæiviπ v igri na naslovu www.highlandschools-virtualib.org.
uk/secondary-curriculum/world-war1.htm
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo dva kroga, ki
se deloma prekrivata. V en krog
napišejo značilnosti življenje v
jarkih, v drugega pa značilnosti
življenja v zaledju. V del, kjer se
kroga prekrivata, pa vpišejo tiste
značilnosti, ki so bile skupne življenju
v jarkih in zaledju.
življenje
v jarkih
življenje
v zaledju
Dopolni spodnjo preglednico.
æivljenje
v strelskih
jarkih
æivljenje
v zaledju
æivljenje
æensk
14
GLAVNE ZNA»IL-
NOSTI/NOVOSTI
pozicijsko bojevanje,
granate sejejo smrt,
napad iz jarka je prinesel
smrt mnogim
nadzor s strani
vojaπkih oblasti,
cenzura, begunci,
propaganda
opravljale so dela,
ki so jih prej
opravljali moπki
PONOVIMO
PREHRANA »ISTO»A NAJVE»JE TEÆAVE
enoliËna: konzerve,
nasoljena govedina,
kruh
pomanjkanje hrane,
racionalizacija æivil,
brezmesni dnevi
pomanjkanje,
racionalizacija æivil
pomanjkanje vode,
infekcije, zajedalci,
dezinfekcije
nalezljive bolezni
nalezljive bolezni
nevarne granate,
nalezljive bolezni,
podgane
pomanjkanje
moπke delovne
sile, pomanjkanje
hrane
brez politiËnih
pravic, slabπe
plaËane kot moπki
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako imenujemo način bojevanja
v prvi svetovni vojni Opiši način
bojevanja.
• Kakšno je bilo življenje vojakov
v jarkih Katero ozemlje je bilo
označeno kot »nikogaršnja zemlja«
• Zakaj pravimo, da je bila prva
svetovna vojna totalna vojna
• Čemu je bila namenjena
racionalizacija živil Kako je vojna
vplivala na prebivalce ob frontah
• Kaj so države udeleženke v
vojni želele doseči s cenzuro in
propagando
• Zakaj je bilo med vojno ženskam
dovoljeno opravljati delo moških Ali
se je s tem njihov položaj spremenil
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 14.
BELEŽKE:
15

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Revolucija, ki je
pretresla svet
UČNI CILJI
Učenec:
pozna življenje v Rusiji v
času vojne,
pozna in razume okoliščine,
ki so pripeljale do oktobrske
revolucije,
opiše spremembe v Rusiji, ki
so nastale z revolucionarnim
prevratom,
zna razložiti pojem
socialistična država,
pozna razlike med
socialistično in
kapitalistično državo,
ve, zakaj je Nemčija vojno
izgubila.
Vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija
Učitelj učencem prebere odlomek.
»Ofenzive na fronti, ki so zahtevale
milijone mrtvih, niso dale
pričakovanih rezultatov, temveč so
se spremenile v polom: v letu 1915
so se ruske čete morale umakniti.
/…/ Povprečnost, večkrat pa tudi
popolna nesposobnost visokih
poveljstev sta drago stali vojsko in
deželo. Celo ministri so se na svojih
sejah posmehovali »pogumu naših
generalov pri umikanju«. Toda tudi
ministri niso bili nič kaj bolj prida.
Generala Suhomlinova, ki je vodil
ministrstvo za vojsko /…/ so povsod
imenovali »general Poraz« /…/, ni
bil zmožen niti tega, da bi zagotovil
redno dobavljanje streliva na fronto
/…/ tako, da je morala vojska že po
štirih tednih vojne začeti varčevati
pri vojaškem materialu. /…/
Neodposlane pošiljke so naraščale
iz dneva v dan. /…/ Konec leta
1916 je vojska prejela le polovico
pošiljk hrane, ki jih je potrebovala.«
(vir: Roberto Bonchio, Zgodovina
revolucij, Komunist, Ljubljana, 1970,
str. 54)
• O čem pripoveduje prebrani
odlomek
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učitelj učence razdeli v skupine:
prva predstavlja rusko buržoazijo,
druga ruske kmete in tretja delavce.
Učenci podoživijo položaj in občutke
pripadnikov posamezne skupine v
času tik pred izbruhom revolucije.
Svoje ugotovitve predstavijo drugim.
Vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji
Ob zaËetku prve svetovne vojne so v Rusiji obstajali skoraj πe fevdalni odnosi. Oblast je bila v rokah avtokratskega
carja, ki je oporo iskal med plemstvom in Cerkvijo.
a) Karikatura prikazuje delitev ruske druæbe na razliËne sloje. Ob posamezni druæbeni skupini v kvadrat dopiπi, za
kateri sloj gre. V pomoË so ti gesla, ki jih pripisujemo sloju.
≈Mi vam vladamo«
CAR IN PLEMSTVO
≈Mi vas vodimo«
RUSKA CERKEV
≈Mi delamo za vas«
INDUSTRIJSKI DELAVCI
b) Kljub reæimskemu nadzoru so v Rusiji obstajali nasprotniki reæima. Smiselno izpolni preglednico.
NASPROTNIKI REÆIMA NJIHOVE ZAHTEVE NJIHOV NA»IN BOJEVANJA
kadeti
manjπeviki
socialni revolucionarji
c) Kako je na razmere v Rusiji vplivala vojna Utemelji svoj odgovor.
Zaradi neuspehov na fronti so se razmere v dræavi poslabπale, ljudje pa so bili Ëedalje bolj nezadovoljni s carjem.
PriËakovali so, da se bodo ob njegovi vrnitvi v dræavi zaËeli nemiri (revolucija) in da bo Rusija izstopila iz vojne.
15
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo www.alexanderpalace.org
in opišejo nekdanji dvorec
Romanovih.
Rusija je bila velika in zaostala država, za katero so Nemci pred
vojno verjeli, da se ne bo mogla hitro vključiti v vojno. Z ogromnimi
človeškimi žrtvami je Rusija upravičila zaupanje antantnih sil.
Vendar pa so težke razmere na fronti in v zaledju povzročile
nezadovoljstvo ter pripeljale do prve socialistične revolucije na svetu.
parlamentarna monarhija
izboljπanje poloæaja delavcev
izboljπati poloæaj malih kmetov
VEČ O …
Po ocenah zgodovinarjev je k
nezadovoljstvu z družino Romanovih
veliko prispeval tudi menih
Grigorij Jefimovič Rasputin, ki se
je poimenoval »sveti mož« ruskega
dvora. Bil je sibirski kmet in mistik z
zdravilnimi in hipnotičnimi sposobnostmi.
Zaradi nemoralnega življenja
si je pridobil vzdevek Razuzdanec.
Zaradi uspešnega zdravljenja mladega
princa, ki je imel hemofilijo, je pridobil
spoštovanje carice. Ob odsotnosti
carja, ki je bil na fronti, pa tudi velik
vpliv na dvoru. Leta 1916 ga je umorila
skupina plemičev.
≈Mi streljamo na vas«
VOJSKA
≈Mi dobro jemo«
KAPITALISTI
z reformami
z reformami
revolucija
Kako so boljπeviki prevzeli oblast
Po treh letih vojskovanja je v Rusiji zavladalo pomanjkanje, kar je privedlo do vstaje ljudstva. Februarja 1917 je
car odstopil. Vendar je istega leta sledila πe ena vstaja.
a) Vstajo delavcev oktobra 1917 je vodil Vladimir IljiË Lenin, ki se je dolgo bojeval proti reæimu. Preberi njegov portret
v uËbeniku na strani 18.
• Katera dejstva kaæejo na to, da je deloval proti reæimu
Bil je izgnan iz dræave zaradi revolucionarnih idej, kasneje pa je iz istega razloga zapustil Rusijo in æivel v razliËnih
evropskih dræavah.
• Vrnitev Lenina v Rusijo marca 1917 so omogoËili Nemci. Pomisli, zakaj so mu pomagali.
AKTIVNOST: metoda razgovora
Revolucija, ki je pretresla svet, se
je zgodila v noči s 24. na 25. oktober
oziroma s 6. na 7. november 1917.
Učitelj učence povpraša:
• Zakaj se v literaturi pojavljata dva
datuma
• V čem je razlika med julijanskim in
gregorijanskim koledarjem
• Katere države še danes
uporabljajo julijanski koledar, in ne
gregorijanskega
16

Revolucija, ki je pretresla svet
b) Po revoluciji, 25. oktobra, je oblast v Rusiji prevzela zaËasna vlada, ki jo je vodil Lenin. Ob pomoËi vira ugotovi,
katera so bila temeljna naËela, za katera so se bojevali ljudje v oktobrski revoluciji. Izpiπi jih v prazne kvadrate.
Dræavljani Rusije!
ZaËasna vlada je strmoglavljena. Dræavna oblast je preπla v roke organa Petrograjskega
sovjeta delavskih in vojaπkih odposlancev ∑ Vojaπko-revolucionarnega komiteja, ki
stoji na Ëelu petrograjskega proletariata in garnizije.
Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: Takojπnja predloæitev demokratiËnega miru, odprava
veleposestniπke zemljiπke lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev
sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena.
Æivela revolucija delavcev in kmetov!
(Lenin-Stalin, O oktobrski revoluciji, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1947)
Kako so boljševiki prevzeli oblast
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
V učbeniku, na strani 18 spodaj,
učenci preberejo ukrepe, ki jih je
sovjetska oblast začela uvajati ob
uspešno izvedeni revoluciji (so v
svetlo modroem okvirju). Učitelj
učencem postavi vprašanje:
• Kateri družbeni sloj je vsak od
navedenih ukrepov zadovoljil
takojπen mir
odprava veleposestniπke lastnine,
delavski nadzor nad
proizvodnjo
ustanovitev sovjetske vlade
c) Kakπna dræava je z revolucijo postala Rusija
Z revolucijo je Rusija postala socialistiËna dræava:
· dræava, v kateri so imeli oblast delavci in kmetje,
· dræava, v kateri ni bilo privatne lastnine.
Ë) Marca 1918 je Rusija z NemËijo podpisala premirje in izstopila iz vojne. Zakaj se je Lenin odloËil za takπen korak
Lenin se je za takπen korak odloËil, ker je potreboval mir z NemËijo, da so se boljπeviki lahko posvetili razmeram v
dræavi, utrjevanju oblasti in dræavljanski vojni.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci razmislijo o vzrokih in
posledicah socialistične revolucije
v Rusiji. Izdelajo shemo, v katero
razvrstijo vzroke in njihove posledice
(rezultate), ki so Nato vodile v
revolucijo. Vsak navedeni vzrok
povežejo z ustrezno posledico.
Zakaj se je zlomila NemËija
»eprav spomladi 1918 vojni πe ni bilo videti konca, so se jeseni zlomile centralne sile. Nazadnje je premirje
10. novembra 1918 podpisala NemËija.
a) Premirje, ki ga je Rusija podpisala v Brest-Litovskem, je presenetilo antantne sile. Ugotovi, kaj je pomenil podpis
sporazuma za:
• centralne sile
konec bojev na vzhodni fronti oziroma ena fronta manj
• antantne sile
teæji poloæaj, ker so se centralne sile okrepile na drugih frontah
• Rusijo
izguba velikega dela ozemlja, vendar tudi æeleni mir
≈1. Vojno stanje med podpisnicami je konËano. /…/ 4.
Izpraznitev doloËenih obmoËij tako z nemπke kot z ruske
strani. Mir z Ukrajinsko republiko in odhod ruskih
Ëet ali ruskih gardistov iz nje, prav tako Estonije, Latvije
in Finske. 5. Nadzor nad politiËno in gospodarsko
neodvisnostjo Perzije in Afganistana. 6. Izpustitev in
medsebojna repatriacija vseh vojnih ujetnikov. 7.
Vzpostavitev konzularnih in diplomatskih predstavniπtev
po ratifikaciji pogodbe. 8. Podpisnice se odpovedujejo
medsebojnim povraËilom vojne πkode oziroma
odπkodnine.«
(Premirje v Brest-Litovskem, 3. marca 1918)
b) Danes zgodovinarji menijo, da je NemËija vojno izgubila zaradi veË vzrokov. Ti so navedeni v uËbeniku, stran 19.
Kateri od navedenih dejavnikov je bil odloËujoË Utemelji svoj odgovor.
Tu uËenci lahko napiπejo razliËne dejavnike, vendar morajo vsekakor zraven napisati utemeljitev.
RAZISKOVALEC
Učitelj učence razdeli v dve skupini.
Prva skupina se podrobneje seznani
in preuči socialistično ureditev,
druga pa kapitalistično ureditev. Obe
skupini uporabita dodatno literaturo.
Pri obravnavi teme sta pozorni na:
značilnosti vodenja države, možnosti
za delovanje strank, vlogo policije
in vojske, možnosti za svobodno
izražanje mnenja, možnosti za
svobodno gibanje, lastništvo tovarn in
podjetij, položaj delavcev in kmetov,
delovanje gospodarstva. Ob zaključku
dela vsaka skupina predstavi
svojo temo ter jo ob vprašanjih zna
argumentirano zagovarjati.
16
VEČ O …
Družina Romanov je veljala za eno
najbogatejših vladarskih družin v
Evropi. O usodi družine oziroma o
njenih posmrtnih ostankih se je dolgo
le domnevalo. Nekaj let po revoluciji
se je v zahodni Evropi pojavila
ženska, ki je trdila, da je princesa
Anastazija, ki je skrivnostno
preživela pokol družine. Govorice
je dokončno ovrgla šele forenzična
raziskava leta 1996, ki je dokazala, da
so bili leta 1917 pobiti vsi člani carske
družine. V resnici je med odkritim
okostjem res manjkalo eno, vendar je
bilo to okostje princa Alekseja, ki naj
bi zgorelo na grmadi.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci si zamislijo, da so uredniki
časopisa. Piše se oktober leta 1917 in
iz Rusije prihajajo novice o revoluciji.
Učenci napišejo naslove člankov, s
katerimi bodo povzeli dogajanje v
Rusiji.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci dogodke, povezane z
dogajanjem v Rusiji med letoma 1900
in 1918, kronološko razporedijo in
izdelajo časovno tabelo.
Zakaj se je zlomila Nemčija
AKTIVNOST: metoda razgovora
Na morju se je med nemško in
britansko mornarico odvila le ena
pomembna bitka. Kljub temu je
dogajanje na morju močno vplivalo na
potek in tudi konec vojne.
• Kako je vojna na morju vplivala na
Nemčijo
• Ali je bila nemška taktika
bojevanja na morju uspešna
VEČ O …
Nemške podmornice, ki so jih
označevali s črko U in številko (na
primer U 9), so bile velika nevarnost
antantnim ladjam. Samo v letu 1917
so potopile okoli 3000 antantnih
ladij, ki so prevažale hrano, orožje
ali vojake. Podmornice je gradila in
uporabljala tudi britanska mornarica.
V zadnjem letu vojne so Nemci
načrtovali izgradnjo trikrat več
podmornic kot do tedaj. V zadnjem
trimesečju leta 1918 naj bi jih tako
izdelali kar 48. Vendar pa se nemški
načrti niso uresničili (v celem letu
1918 so splovili le 74 podmornic), kajti
Urad za podmornice ni imel dovolj
strokovnih delavcev.
17

AKTIVNOST: metoda reševanja
problemov in metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci v učbeniku na strani 19
preberejo vzroke za poraz Nemčije.
Izberejo enega od njih in zapišejo
utemeljitev, zakaj in kako je ta vzrok
pripomogel k porazu Nemčije.
RADOVEDNEÆ
Kot novinar ugledne revije
æeliπ napisati Ëlanek o tem,
kakπno vlogo je imel Lenin
pri izvedbi boljπevistiËne
revolucije. V pomoË sta ti
dve oceni zgodovinarjev.
Revolucija, ki je pretresla svet
[Oktobrska] Revolucija se pogosto omenja predvsem kot uspeh Lenina. Ali je to res bila Gotovo je
imel Lenin velik vpliv na dogodke. Vendar velikih dogodkov v zgodovini nikoli niso sproæili le posamezniki.
Prav tako je na dogajanje v Rusiji leta 1917 vplivalo veË dejavnikov. /…/ Vsega gotovo ni
naredil Lenin. (angleπki zgodovinar Robert Service, 1990)
Vstajo je vodil Lenin, ki je vodil Centralni komite partije, uredniπki odbor Pravde in je vzdræeval stike
s pokrajinskimi odbori partije. /…/ Pogosto je nagovoril mnoæice na zborovanjih. Njegova pojava
na govorniπkem odru je vedno pritegnila navduπenje posluπalcev. Leninovi briljantni govori so
navdihnili delavce in vojake, da so podprli vstajo. (sovjetski zgodovinar J. Kukuπkin, 1981)
RAZISKOVALEC
Prva svetovna vojna je pustila
ogromno žrtev. Države, ki so izgubile
svoje vojake v vojni, so jim po vojni
zgradile številne spomenike. Učenci
poiščejo podatke o tem, kje so
največji spomeniki žrtvam prve
svetovne vojne v Evropi.
ZANIMA ME:
Na naslovu
www.barnsdle.demon.
co.uk/russ/rurev.html
lahko izveπ veË o Leninu
in revoluciji boljπevikov.
ZANIMA ME:
Film Doktor Æivago (1965),
posnet po istoimenskem
romanu, pripoveduje eno
najlepπih zgodb, ki se dogaja
v Ëasu oktobrske revolucije.
Film je prejel pet oskarjev.
PONOVIMO
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem prebere izjavo
visokega britanskega častnika
Winstona Churchilla: »Zmaga je bila
kupljena za tako veliko ceno, da
se skoraj ne more razlikovati od
poraza!«
Učenci razmislijo:
• Ali je bilo veliko število žrtev v
vojni upravičeno
• Ali bi se bilo mogoče izogniti tako
velikemu številu žrtev v vojni
RUSIJA PRED REVOLUCIJO
· kmetje: revni, nepismeni, æiveli v
velikem pomanjkanju;
· delavci: brez pravic, dolg
delavnik;
· buræoazija: πibka, nerazvita
industrija,
· avtokratski vladar
· πibka opozicija proti vladarju
KAKO SO BOLJ©EVIKI PREVZELI OBLAST
· februarska revolucija: odstop cesarja,
ustanovljena vlada
· krepitev sovjetov po dræavi: krajevni
odbori sovjetov prevzemajo oblast,
poveËa se nezadovoljstvo ljudi
· oktobrska revolucija: prevzem
oblasti
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kateri so bili vzroki za
nezadovoljstvo v Rusiji Kakšen je bil
položaj kmetov, delavcev, buržoazije
• Opiši način vladanja carja Nikolaja
II.
• Kako se je delila opozicija in kaj je
zahtevala
• Kakšen je bil položaj Rusije v
vojni Zakaj je vojna povzročila tudi
družbene spremembe
• Od kod je izviral program
boljševikov in kaj so zagovarjali
• Katera je bila največja napaka
vlade, ki je prevzela oblast po
februarski revoluciji
• Katere so bile Leninove obljube
ljudstvu
• Kaj je postala Rusija z oktobrsko
revolucijo Utemelji, zakaj je imela
velik odmev v Evropi
• Z mirovno pogodbo z Nemčijo
je Rusija izgubila precej ozemlja.
Utemelji, zakaj so jo Rusi podpisali
Kaj je podpis pogodbe pomenil za
Nemčijo
• Zakaj je bila Nemčija v prvi
svetovni vojni poražena
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 17.
KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE
· marca 1918 je bila podpisana mirovna
pogodba z NemËijo
· Rusija izgubi veliko ozemlja, vendar
dobi æeleni mir
· centralne sile so se zlomile
· NemËija je novembra 1918 podpisala
premirje
BELEŽKE
REVOLUCIONARNE SPREMEMBE
· ustanovitev zaËasne delavske in
kmeËke vlade
· razdelitev zemlje veleposestnikov
· podræavljene tovarne
· pogovori o prekinitvi bojevanja in
izstop iz vojne
17
18

Vpletenost Avstro-Ogrske v vojno je v vojno pritisnila tudi
Slovence. Možje so odšlii na fronto. Tisti, ki so ostali doma,
so se soočili s pomanjkanjem. Z odprtjem soške fronte pa so
se Slovenci z grozotami vojne srečali na domačem ozemlju.
Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni
Slovence sta atentat v Sarajevu in izbruh vojne presenetila. Vendar so se politiËne stranke na vojno odzvale zelo
razliËno.
a) Dopolni besedilo.
Leta 1914, ko se je zaËela prva svetovna vojna, so Slovenci veËinoma æiveli v okviru AVSTRO-OGRSKE dræave. S
tem so se v vojni znaπli na strani CENTRALNIH sil. VeËina strank je obsodila atentat, a imela do avstro-ogrske
vojne napovedi RAZLI»NO staliπËe.
• Kakπen je bil poloæaj Slovencev v tej dræavi
Slovenci so imeli v primerjavi z Nemci in Madæari neenakopraven poloæaj.
b) Ne glede na poloæaj Slovencev v dræavi so bili slovenski fantje poklicani v vojsko. Bojevali so se na vseh frontah,
v katere je bila vpletena dræava. Z uporabo zemljevida v uËbeniku na strani 7 poimenuj fronte, na katerih so se
bojevali Slovenci.
vzhodna fronta balkanska (solunska) soπka
c) Vojna je vplivala tudi na æivljenje v zaledju. Opiπi, kakπno je bilo
æivljenje v zaledju.
Vladalo je vsesploπno pomanjkanje. Vse æivljenje je bilo podrejeno
vojaπkim potrebam, primanjkovalo je moπke delovne sile. Hudo so
trpele druæine, v katerih so moæje na fronti izgubili æivljenje.
18
≈/…/ je bil 24. maja 1917 ustanovljen Vdovski in sirotinski
sklad, ki naj bi pomagal siromaπnim vdovam
in sirotam vojakov. Premoæenje sklada se je kopiËilo z
darovi, na katere so pozivali z oklici, predvsem ob
cerkvenih ali cesarskih praznovanjih. NajveË darov za
raznovrstne vojaπke dobrodelne namene pa se je zbralo
z dobrodelnimi akcijami /…/.«
(Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana,
1995)
Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh
Italija se je ob izbruhu vojne odloËila za nevtralnost. Medtem ko se je pogajala z obema stranema za vstop v vojno,
je iskala tudi moænosti, da bi pridobila ËimveË ozemlja.
a) »lanica katerega tabora je bila Italija pred vojno
Bila je Ëlanica centralnih sil.
• S Ëim je pogojevala svoj vstop v vojno
Svoj vstop je pogojevala s pridobitvijo doloËenih, veËinoma avstrijskih
ozemelj.
• Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil
Antantne sile so ji ponudile veË ozemlja.
b) Z antantnimi silami je Italija podpisala londonski sporazum.
• Kateri del slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji
S sporazumom so antantne sile Italiji obljubile Ëetrtino
slovenskega ozemlja, in sicer do Ërte po razvodju Julijskih Alp, Ëez
Mangart in Triglav ter do Idrije in Sneænika. S sporazumom so
antantne sile Italiji obljubile tudi Tridentinsko, Tirolsko do
Brennerja, Goriπko-GradiπËansko, Istro, nekaj otokov in obmoËij v
Dalmaciji, del TurËije ter kolonije v Afriki.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (razglednico)
Učenci si ogledajo razglednico
v učbeniku na strani 20 zgoraj.
Razglednico in njeno sporočilo
analizirajo:
• Kakšno je razpoloženje vojakov, ki
odhajajo na fronto
• Kako so vojaki opremljeni
• Kaj sporoča verz na razglednici
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere pet
cesarjevih odločb, ki so bile
objavljene ob začetku vojne.
1. Ukinitev državnega in deželnih
zborov.
2. Ukinitev porote pri sodiščih, vse
civilne osebe spadajo v prihodnje pod
vojaško sodišče.
3. Občine postanejo podrejene
vojaškim oblastem.
4. Pravice do shodov, obveščanja,
pošiljanja poštnih pošiljk, osebne
≈Na zaËetku vojne je Italija objavila svojo nevtralnost.
PrviË zato, ker nanjo ni bila pripravljena, drugiË pa
zato, ker ni bila obvezana vstopiti v njo. V pogodbi, ki
jo je sklenila z Avstro-Ogrsko in NemËijo, se je namreË
obvezala, da bo vstopila v vojno le v primeru, Ëe bi ena
od treh zaveznic bila napadena.«
(Vladimir Gradnik, Krvavo PosoËje, Zaloæniπtvo træaπkega tiska,
Trst; Lipa, Koper, 1977)
≈Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla
meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih
Alp naj bi se prek Predela, Ëez Mangart in Triglav spustila
do Podbrda, PodlaniπËa in Idrije; od tu naj bi se
usmerila na jugovzhod proti Sneæniku ter potekala
tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italijanskem
ozemlju.«
(Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana,
1995)
pravice so podrejene vojaškim
oblastem.
5. Telefonski in telegrafski promet je
pod nadzorom vojaške cenzure.
• Učenci razmislijo, kaj so pomenile
te odločbe za tedanje življenje v
Avstro-Ogrski.
Slovenci in prva
svetovna vojna
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše položaj Slovencev
pred prvo svetovno
vojno,
pozna odziv Slovencev
ob atentatu v Sarajevu,
pozna življenje med
vojno na slovenskem
ozemlju,
ob viru pojasni posledice
londonskega sporazuma
in italijanskega vstopa v
vojno,
na zemljevidu pokaže
potek soške fronte
(geografsko),
razume pomen soške
fronte za Slovence.
Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
zgodovinskimi besedili
»Kakšna je vojska, to povej, Matijče
/…/ povest pripoveduj!« Matijče
ji razloži: »Vojska je pač taka, da
se ljudje koljejo z noži, sekajo s
sabljami in streljajo s puškami.
Kolikor več jih pokolješ in posekaš,
toliko boljše je, nobeden ti nič
ne reče; ker tako mora biti. To
je vojska.« »Za cesarja !« je rekel
Matijče in obmolknili so. Nato je
Matijče vdrugič zamahnil z naglo
roko ter zagrabil svojo misel,
morda le zato, da bi na obe strani
razmaknil tišino, ki je mrko ležala
nad njimi. »Tudi jaz pojdem na
vojsko /…/ nad sovražnika pojdem!«
»Kakšen pa je sovražnik … ali ima
rogove« je iznenada vprašal tenki
Milkin glas. »Seveda jih ima /…/
kako pa bi drugače bil sovražnik«
je resno in skoraj jezno zatrdil
Tonček. Tudi sam Matijče ni vedel
pravega odgovora. »Mislim da jih
nima!« je rekel počasi, toda beseda
se mu je gredoč ustavila. »Kako bi
imel rogove /…/ človek je, kakor
mi!« se je oglasila nejevoljno Lojzka;
Nato pa se je zamislila in je še
rekla: »Samo duše nima!«
(vir: Ivan Cankar, Podobe iz sanj,
črtica Otroci in starci, Mladinska
knjiga, Ljubljana, 1981, str. 24–25)
V odlomku se pogovarjajo otroci,
starih od štiri do deset let, katerih
oče je padel na fronti.
Učitelj z učenci analizira pisni vir:
• Kakšne podobo so o sovražniku
imeli otroci
• Kakšno je razpoloženje med otroki,
ko se pogovarjajo o vojni
19

Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh
RAZISKOVALEC
Učenci z uporabo domoznanske
literature in časopisja predstavijo
življenje svojega kraja med prvo
svetovno vojno. Zelo koristne so lahko
tudi takratne šolske kronike.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Italija je svoj vstop v vojno pogojevala
s pridobitvijo nekega ozemlja. Učitelj
se z učenci pogovori o pravičnosti
takšnih političnih dejanj.
• Zakaj so bile antantne sile bolj
radodarne kot Avstro-Ogrska
• Ali je takšno dogovarjanje o delitvi
ozemlja pravično
• Ali poznaš še kakšen primer
podobnega dogovarjanja o delitvi
ozemlja
BODIMO USTVARJALNI: metoda
reševanja problemov in terensko
delo (anketiranje)
Učenci izdelajo anketni list, s katerim
preverijo poznavanje vzrokov za vstop
Italije v prvo svetovno vojno, vsebino
in posledice londonskega pakta za
slovensko ozemlje. Anketirajo svoje
starše, stare starše, druge sorodnike
ali sosede.
Zakaj se je soška fronta vtisnila globoko v
spomin Slovencev
SPREHOD PO SPLETNIH STRANI
Učenci obiščejo spletno stran
Kobariškega muzeja www.kobariškimuzej.si
in ugotovijo:
• Čemu je muzej posvečen
• Kaj si v muzeju obiskovalci lahko
ogledajo
• Katere dodatne dejavnosti so
organizirane v okviru muzeja
• Katero pomembno mednarodno
nagrado je muzej prejel
Slovenci in prva svetovna vojna
Zakaj se je soπka fronta vtisnila globoko v spomin Slovencev
Italijanska vojna napoved Avstro-Ogrski je odprla novo fronto, katere del ∑ tako imenovana soπka fronta ∑, je potekal
po slovenskem ozemlju. Postal je slovensko prizoriπËe teækih spopadov in velikih ærtev.
a) Potek soπke fronte je doloËal naravni teren. Na zemljevidu ozna-
Ëi potek fronte po slovenskem ozemlju.
• Zakaj se je Avstro-Ogrska odloËila, da bo mejo branila na levi
strani SoËe
V gorski svet in na kraπke planote se je avstro-ogrska vojska
umaknila, da bi imela boljπi poloæaj za obrambo.
b) Po ogledu posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) odgovori
na vpraπanja.
• Zakaj je bilo bojevanje na soπki fronti teæko
Bojevanje je bilo teæko zaradi teæke dostopnosti terena,
uËinkovitega oroæja, kraπkega terena.
• S katerimi teæavami so se spopadali vojaki na soπki fronti
Vojakom so teæave povzroËali visokogorski teren, nevarni plazovi
pozimi, okruπki skal, ki so jih povzroËale granate in jim zadajali
rane. Poleg tega pa tudi slaba hrana in teæke razmere v jarkih.
• Kaj se je zgodilo s prebivalci, ki so æiveli ob SoËi
Prebivalci so postali begunci, saj so jih izgnali oziroma preselili
v notranjost deæele (tako Italije kot Avstro-Ogrske). Omejili
so jim gibanje in mnogim so zaplenili njihovo premoæenje.
c) Soπka fronta se je vtisnila globoko v spomin slovenskega naroda. Pojasni, zakaj.
Z zgraditvijo infrastrukture za potrebe vojske (na primer cest)
je bila trajno spremenjena podoba pokrajine ob SoËi. Mnoga ob
fronti leæeËa naselja in gozdovi so bili uniËeni.
Fronta se je zapisala v spomin ljudi tudi zaradi πtevilnih Slovencev,
ki so postali njene ærtve, kot mrtvi ali kot ranjeni vojaki.
TragiËna znaËilnost soπke fronte pa je bilo tudi dejstvo, da so
se slovenski vojaki bojevali tudi drug proti drugemu, saj so se
bojevali na obeh straneh, italijanski in avstro-ogrski.
≈Neki kmet, kateremu se je posreËilo, da se je preplazil iz svoje
domaËe vasi /…/ skozi laπko Ërto in priπel v Ljubljano, je
poroËal: Lahi so zagrozili, da bodo izgnali vse domaËine nekam
v Italijo, /…/ ker dolæe vse prebivalstvo, da so vohuni.
Brez dovoljenja vojaπkih oblasti ne sme nihËe zapustiti kmetskih
domov. Celo za delo na polju se mora izposlovati dovoljenje.
Ljudem so vzeli vse: opravo, sukno, kotle, obleko, æivila
itd.; æivino so za slabo ceno odkupili /…/.«
(Slovenec, 7. oktobra 1915)
≈Vojaki so zgradili πtevilne ceste, vozne in peπ poti /…/. Tako
so uniËili veliko æe sicer skopo odmerjene orne zemlje, gozdov,
paπnikov in senoæeti. Vsevprek so izsekali æe prej preveË izkoriπËene
in redke gozdove. /…/ Topniπko obstreljevanje je uni-
Ëilo mnogo hiπ, polj, gozdov in paπnikov. /…/ DaleË najhujπe
in najdaljnoseænejπe pa so bile posledice vojne na ljudeh ∑
domaËinih in vojakih. /…/ Tudi telesno povsem neprizadetim
je vojna neizbrisno onesnaæila notranje okolje. Sesul se je
dolga stoletja veljavni sistem vrednot.«
(Tomaæ BudkoviË, Vojna in okolje, v: Soπki protokol, Mohorjeva druæba,
Celovec, 1994)
19
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
a) Učenec se prelevi v novinarja,
njegov sosed pa v vojaka, ki se
je boril na soški fronti. Novinar
pripravi vprašanja, ki jih bo zastavil
intervjuvancu. Vojak pa pripravi
primerne odgovore.
b) Učenec se prelevi v novinarja,
njegov sosed pa v kmeta, ki je
živel v bližini soške fronte. Novinar
pripravi vprašanja, ki jih bo zastavil
intervjuvancu. Kmet pa pripravi
primerne odgovore.
RAZISKOVALEC
Slikar Hinko Smrekar je med vojno
izdelal razglednice z vojno tematiko,
ob katerih so naročniki pobledeli
od strahu in trdili, da »vojna že ne
more biti tako strašna«. V literaturi
in internetu učenci poiščejo vojne
razglednice Hinka Smrekarja ter jih
komentirajo.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se postavijo v vlogo
slovenskega vojaka, ki je na fronti, in
svoji ženi napiše razglednico.
VEČ O …
V vsaki vojni je pomembna
identifikacija vojakov. V prvi
svetovni vojni so imeli vojaki,
zato, da so jih lahko identificirali, v
uniformo všito kovinsko škatlico v
kateri so nosili osebne podatke. V
avstro-ogrski vojski so jo imenovali
»legitimacija smrti«. Škatlice niso
bile vodotesne, zato je ostalo veliko
vojakov nelegitimiranih oziroma
neznanih, saj so se podatki o njih
uničili.
• Kako prepoznajo padle vojake
danes
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 6 si učenci
ogledajo zemljevid italijanskoavstrijske
fronte. Zemljevid
analizirajo:
• Kje je potekala italijanskoavstrijska
fronta
• Kam je bila usmerjena glavnina
italijanskih napadov
• Kako se je premikala frontna črta
20

Slovenci in prva svetovna vojna
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da je danes 25. oktober 1917. VËeraj se je
zaËela velika bitka, ki so jo pozneje poimenovali ≈Ëudeæ
pri Kobaridu«. Si avstro-ogrski vojak, ki se bojuje na soπki
fronti./Si avstro-ogrska bolniËarka, ki skrbi za ranjence
na soπki fronti. Vsak veËer si v svoj dnevnik zapiπeπ
doæivetja in obËutke, ki si jih doæivel/a. Opiπi doæivetja in
obËutke danaπnjega dne.
Fotografija nagrobne ploπËe padlim avstrijskim vojakom med junijem
1915 in oktobrom 1917
ZANIMA ME:
V delu Ob SoËi (2004) lahko najdeπ
zgodbe beguncev s soπke fronte.
PRVA SVETOVNA VOJNA
IN SLOVENCI
neenotnost:
razliËni odzivi slovenskih strank na vojno
navduπenje
veselje slovenskih vojakov ob odhodu v vojno
propaganda
oblast je poskrbela za primerno propagando
æivljenje v zaledju
pomanjkanje, skrb za ranjence
begunci
preseljeni v zaledje
ZANIMA ME:
Na spletni strani muzeja v Kobaridu www.kobariskimuzej.si
si lahko ogledaπ virtualno zbirko o soπki fronti.
PONOVIMO
SLOVENCI IN
PRVA SVETOVNA
VOJNA
ITALIJA IN LONDONSKI
SPORAZUM
italijanska nevtralnost
izkoristi jo za diplomatska pogajanja
pogajanja z antanto
tajni dogovori, Italija zahteva ozemlje
londonski sporazum
26. aprila 1914; Italija in antanta
doloËila sporazuma
Italija mora vstopiti v vojno, dobi pa ozemlje
Slovenci in sporazum
Italija zahteva Ëetrtino slovenskega ozemlja
VEČ O …
Moderna vojska je zahtevala dobre
povezave za dovoz materiala in ljudi
na fronto. Utrjevanje poti se je deloma
začelo že pred vojno. Maja leta 1915
se je začela gradnja dostavne ceste
čez Vršič (1611 m) v Trento. Pred tem
je čezenj vodila le pot za spravilo lesa.
Za izgradnjo ceste so uporabili ruske
ujetnike, ki jih je bilo več kot 10.000.
Poleg mraza in zahtevnega terena
so jih ogrožale tudi številne bolezni
in pozimi plazovi. Eden od plazov je
marca 1916 pod seboj pokopal več sto
ujetnikov in šest ali sedem stražarjev.
Na mestu, kjer so našli zadnjo žrtev,
so v spomin na svoje umrle ruski
ujetniki postavili leseno kapelico.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
V Sloveniji, predvsem na zahodu
države, delujejo številna društva,
katerih glavna dejavnost je povezana
s prvo svetovno vojno. Eno izmed njih,
Društvo 1313, je še posebno zanimivo.
Na spletni strani www.drustvo1313.
s5.com učenci poiščejo, s čim se to
društvo ukvarja. Poiščejo tudi druga
podobna društva in opišejo njihovo
dejavnost
RAZISKOVALEC
Soška fronta se je v spominu
slovenskega naroda ohranila tudi v
pesmi, spominih in drugih zapisih.
Učenci poiščejo katerega izmed
omenjenih virov o soški fronti ter ga
predstavijo pred razredom.
20
SO©KA FRONTA
pozicijsko bojevanje
vkopavanje v jarke
Svetozar BorojeviÊ
uspeπen avstro-ogrski poveljnik
12. soπka bitka ∑
Ëudeæ pri Kobaridu
BODIMO USTVARJALNI: skupinsko
delo
Učenci se razdelijo v skupine po štiri.
Pripravijo predstavitev ogledov, ki
si jih bodo njihovi sošolci ogledali
na ekskurziji. Tema ekskurzije je
Ljudje in prva svetovna vojna ob reki
Soči. Vsaka skupina predstavi eno
točko ogleda: njen opis, pomen v prvi
svetovni vojni, njeno stanje danes.
BELEŽKE
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih.
• V okviru katere države so živeli
Slovenci na prehodu v dvajseto
stoletje
• Kako so se slovenske politične
stranke odzvale na atentat v
Sarajevu
• Na katerih frontah so se borili
slovenski vojaki
• Kakšno je bilo življenje ljudi v
zaledju Katere družine so bile najbolj
prizadete
• Na čigavi strani bi glede na
vključenost držav v posamezen tabor
morala vstopiti Italija
• Zakaj je v vojno vstopila na strani
antantnih sil Kaj je določal londonski
sporazum
• Kje je potekala fronta med Avstro-
Ogrsko in Italijo čez naše ozemlje
• Utemelji, zakaj je bila to ena
najtežjih front v prvi svetovni vojni.
• Katera je bila najodmevnejša
bitka v Posočju V čem se je ta bitka
razlikovala od drugih
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 20.
21

Zakaj so se Slovenci leta
1918 odločili za Kraljevino
SHS
Za Avsto-Ogrsko je vojaški poraz pomenil tudi razpad države.
Novo državo so si skupaj z drugimi južnimi Slovani v monarhiji
izbrali tudi Slovenci. Najprej s samostojno državo, Nato so se
povezali s Kraljevino Srbijo
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
primerja in utemelji
razlike med Majniško in
Krfsko deklaracijo,
razume težnje
deklaracijskega gibanja,
pojasni vzroke za
nastanek Države SHS,
utemelji razloge za
združitev Države SHS
s Kraljevino Srbijo in
Črno goro,
razlikuje pojma Država
SHS in Kraljevina SHS.
Kakπne spremembe je prinesla obnova parlamentarnega æivljenja v Avstro-
Ogrski
Ob zaËetku prve svetovne vojne je bilo v Avstro-Ogrski ukinjeno parlamentarno æivljenje. ZaËelo se je preganjanje
nasprotnikov vojne in tistih, ki so izkazali preveliko naklonjenost Srbiji. Razmere med vojno so poveËale nezadovoljstvo
Slovencev in drugih Juænih Slovanov v monarhiji.
a) Obnova parlamentarnega æivljenja spomladi 1917 pa je prinesla æivahne razprave o prihodnjem poloæaju Slovencev.
V slovenskih nacionalnih zahtevah sta bili πe posebno pomembni dve deklaraciji iz leta 1917. Pod navedeni vir
zapiπi, iz katere deklaracije je izvzet.
≈Podpisani poslanci, ki so zdruæeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo,
da zahtevajo na temelju narodnega naËela /…/, naj se vsa
ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi,
zdruæijo pod æezlom habsburπko-lotarinπke dinastije v samostojno
dræavno telo /…/.«
≈Dræava Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so znani tudi pod imenom
Juæni Slovani, bo svobodno neodvisno kraljestvo z enotnim teritorijem
in enotnim dræavljanstvom. To bo ustavna, demokratiËna in parlamentarna
monarhija pod vodstvom dinastije KaraappleorappleeviÊ /…/.«
Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za
Kraljevino Slovenijo
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo odlomek. Ali pa ga
prebere učitelj.
»Draga mati! Sporočam ti, da
sem kot kolovodja upornikov v
Judenburgu obsojen na smrt. Še
nekaj trenutkov in preselim se v
večnost. Vem, da te bodo biriči
preganjali zato, ker si rodila takega
sina. Toda bodi ponosna, da je tvoj
sin umrl za pošteno slovensko stvar.
Če nismo mogli doseči svojega
cilja mi, pridejo za nami drugi, ki
bodo to delo nadaljevali in dovršili.
Naša kri bo prelita zato, da se bo
bolje godilo našim potomcem /…/.
Hudo mi je, ker boš na starost, ko si
tako potrebna moje pomoči, ostala
sama /…/. Tvoj sin Lojze.«
(Pismo judenburškega upornika
Lojzeta Štefaniča, v: Štefka Zadnik,
Ivan Križnar, Zgodovinska čitanka 8,
DZS, Ljubljana, 1991, str. 10)
Pisni vir učenci analizirajo:
• Ali pisec obžaluje svoje dejanje
• Na kaj naj bo ponosna mati
judenburškega upornika
• V kaj verjame pisec pisma
• O kakšnem odnosu Slovencev do
avstrijske oblasti priča pismo
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Mnogi slovenski pesniki so podpirali
idejo Slovenije kot samostojne
politične enote. Učenci poiščejo
zbirko pesem Simona Gregorčiča.
Preberejo pesmi V pepelnični noči in
Soči ter ju analizirajo:
• Kaj je vsebina obeh pesmi
• Kakšno je razpoloženje v pesmih
• Kakšno prihodnost napovedujeta
22
MAJNI©KA DEKLARACIJA
KRFSKA DEKLARACIJA
• Katera deklaracija je bila v svojih zahtevah bolj radikalna Pojasni, zakaj.
Krfska deklaracija, ker je predvidevala razpad Avstro-Ogrske in nastanek nove juænoslovanske dræave.
b) Majniπka deklaracija je pri Nemcih spodbudila odpor, Slovenci pa so jo mnoæiËno podprli z deklaracijskim gibanjem.
Pojasni, v Ëem je bil njegov pomen.
Z deklaracijskim gibanjem, ki se je izrazilo z mnoæiËnim
podpisovanjem v podporo deklaraciji ter zborovanji po
vseh slovenskih deæelah, so Slovenci izkazali veliko
navduπenje oziroma podporo majniπki deklaraciji in
preureditvi Avstro-Ogrske.
≈Po obËinah, v druπtvih in strankah so zaËeli zbirati podpise v podporo
in 15. decembra je izπel poziv slovenskemu æenstvu, naj deklaracijo
podpiπe vsaka slovenska hiπa; æe prvi dan jo je podpisalo 10 000 slovenskih
æena.«
(Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)
Zakaj je bila pomembna Dræava SHS
Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci skupaj z drugimi Juænimi Slovani v monarhiji izkoristili zgodovinsko priloænost
in ustanovili samostojno dræavo.
a) Slovenski politiËni predstavniki so po neuspeπnem obisku pri avstrijskem cesarju Karlu 25. maja 1918 najprej
ustanovili Narodni svet za Slovenijo.
• Pojasni, zakaj so ustanovili Narodni svet.
Z ustanovitvijo narodnega sveta so izrazili
voljo slovenskega naroda do samoodloËbe.
≈Zahteve po zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni dræavi ne
moremo in ne bomo opustili. Ta zahteva je vsem plastem naπega naroda
preπla v meso in kri. UresniËenje te zahteve nam daje edino moænost,
da reπimo vsaj golo narodno æivljenje /…/.«
(Izjava slovenskih strank, maja 1918)
• Kakπno usodo je ob koncu prve svetovne vojne doæivela Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska je razpadla, saj so se njeni narodi odloËili za odcepitev in so razglasili svoje samostojne dræave.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
diskusijskega razgovora
Med prvo svetovno vojno se je na
Slovenskem pogosto pisalo o narodni
zavesti.
• Ali smo Slovenci danes narodno
zavedni Ali ob državnih praznikih
izobesimo zastave Pojasni.
Učenci ob naslednjem državnem
prazniku opazujejo svoje Naselje
in preštejejo, koliko hiš v njihovem
Naselju je izobesilo zastave.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(asociacije)
Učitelj pove učencem eno ključno
besedo, ki je povezana s politično zgodovino
Slovencev v letih 1914—1918.
Nato pozove enega učenca (ali pa se
učenec javi sam). Učenec pred razredom
v 1 minuti predstavi slovensko
zgodovino, ki je povezana s ključno
besedo (zgodovina v eni minuti).
21
AKTUALNO
V učeniku na strani 171 omenjena
Majniška deklaracija, ki so jo leta 1989
objavili sodelavci revije Nova revija.
Učenci vsebino te deklaracije primerjajo
z vsebino majniške deklaracije iz
leta 1917, katere zapis je v učbeniku
na strani 23:
• Ali lahko najdemo kakšno povezanost
ali podobnost med obema
deklaracijama
• Zakaj so avtorji deklaracije leta
1989 uporabili ime majniška
Učitelj učence povpraša, ali poznajo še
kakšno drugo pomembno deklaracijo.

Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili
za Kraljevino SHS
b) Ob pomoËi slike odgovori na vpraπanja.
• Kako se je imenovala novoustanovljena dræava
Imenovala se je Dræava Slovencev, Hrvatov in Srbov.
• Kdaj je bila ustanovljena
Ustanovljena je bila 29. oktobra 1918.
Zakaj je bila pomembna Država SHS
BODIMO USTVARJALNI: metoda
debatnega razgovora
Učitelj učence seznani z vsebino obeh
pomembnih deklaracij, majniške in
krfske. Razdeli jih v dve skupini. Prva
skupina zagovarja majniško, druga
pa krfsko deklaracijo. Svoje zagovore
soočijo.
• Kako so Slovenci pozdravili ustanovitev nove dræave
Ustanovitev nove dræave so podprli z navduπenjem in ljudskim zborovanjem v Ljubljani in drugih mestih.
c) Dræava SHS ni povezala le Slovencev, ampak veliko veËje ozemlje. Katero
Dræava SHS je bila sestavljena iz treh glavnih delov:
1. slovenski del
2. Hrvaπka z Dalmacijo
3. Bosna in Hercegovina
Ali je Slovencem z Dræavo SHS uspelo uresniËiti idejo Zedinjene
Slovenije
Ne, ker je veliko Slovencev ostalo zumaj meja Dræave SHS.
Ë) Pomisli, zakaj je bila Dræava SHS pomembna v slovenski zgodovini.
Z ustanovitvijo Dræave SHS so Slovenci prviË po tisoË letih
dobili lastno dræavo (sicer v povezavi z drugimi juænoslovanskimi
narodi) in so samostojno odloËali o svojem æivljenju.
Zakaj je bila ustanovljena Kraljevina SHS
Dræava SHS je imela veliko teæav, ki so vplivale na to, da so se njeni voditelji odloËili za zdruæitev s Kraljevino
Srbijo.
a) Preberi vzroke za nastanek Kraljevine SHS in obkroæi tiste, ki so bili odloËilni.
A. teænja po ohranitvi svojega jezika in kulture
B. nezadovoljstvo z razmerami v Avstro-Ogrski
C. æelja po hitrejπem gospodarskem razvoju ∑ veËji trg
». strah pred razkosanjem slovenskega narodnega ozemlja ∑ pritisk Italijanov in Avstrijcev
D. slabo poznavanje srbske politike
E. idealistiËna predstava o drugih jugoslovanskih narodih
b) Dopolni besedilo z besedami v okvirju.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila ustanovljena 1. DECEMBRA 1918. Zdruæitev dræav Kraljevine
Srbije in DRÆAVE SHS sta podpisala srbski princ regent ALEKSANDER KARA–OR–EVIΔ in delegacija NAROD-
NEGA VIJEΔA (SVETA) Dræave SHS.
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela zgodovinskim
besedilom
Učitelj učencem prebere pisni vir.
»Mi Slovenci, poprej vedno
zaničevan in od Nemcev zatiran
narod smo prišli sedaj do svojih
pravic, a preslabi smo še, da bi
se zmogli sami braniti še vedno
velike zunanje nevarnosti, zato smo
se združili /…/. Žal naše veselje
glede samostojnosti ne more biti
popolno.«
(vir: Šolska kronika OŠ Ljubečna,
šolsko leto 1918/19)
Učenci pisni vir analizirajo:
• Kakšen je bil položaj Slovencev v
Avstro-Ogrski
• Zakaj so se Slovenci združili z
drugimi narodi
• Katero »veliko zunanjo nevarnost«
je imel pisec besedila v mislih
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo sliko, s katero bodo
prikazali pomen odcepitve Slovencev
od Avstro-Ogrske. Izberejo si lahko
poljuben simbol ali motiv. Morda tudi
iz sodobnega časa.
22
1. decembra 1918
29. oktobra 1918
24. januarja 1919
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (umetniška slika)
Učenci si v učbeniku na strani 24
ogledajo znamko Ivana Vavpotiča z
naslovom Verigar. Sliko analizirajo:
• Kateri prizor prikazuje znamka
• Zakaj je imel njen naslov – Verigar
– simbolen pomen
• Katerih »verig« so se Slovenci
osvobodili leta 1918
Kraljevine »rne gore
Dræave SHS
Kraljevine Hrvaπke
Peter ObrenoviÊ
Aleksander KaraappleorappleeviÊ
Peter KaraappleorappleeviÊ
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v različne vloge
in opišejo doživljanje praznovanja
slovenske odcepitve od Avstro-Ogrske
dne 29. oktobra 1918. Njihove vloge
so različne: udeleženec proslave,
predsednik Narodne vlade, avstrijski
uradnik v Ljubljani, slovenski vojak na
fronti. Podatke, ki učencem pomagajo
pri vživljanju, poiščejo v literaturi.
Priporočamo predvsem spominsko
literaturo.
dræavnega odbora
Narodnega vijeÊa (sveta)
skupπËine
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem razdeli članek Padec
Avstrije in rojstvo prve jugoslovanske
(tudi slovenske) države, ki ga je
Davorin Vuga objavil v reviji Gea
(novembra 1998, str. 10–11). Učenci
članek preberejo in odgovorijo na
vprašanji:
• Ali bi Slovenci po prvi svetovni
vojni lahko »obstali« sami, brez
povezave z južnimi Slovani
• Zakaj lahko trdimo, da so Slovenci
v Državi SHS prvič po dolgih stoletjih
nastopili kot samostojen politični
dejavnik
RAZISKOVALEC
V učbeniku na strani 24 je
predstavljen portret predsednika
Narodne vlade Josipa viteza
Pogačnika. Učenci z uporabo
strokovne literature:
• izdelajo poročilo o takratni
slovenski vladi (pri tem upoštevajo:
koliko ministrov je štela, katerim
strankam so ministri pripadali,
katere resorje so vodili, kako uspešno
so ministri vodili svoja ministrstva …)
ali
• predstavijo posameznega ministra
v Narodni vladi (pri tem navedejo:
kdaj in kje je bil rojen, kakšno
izobrazbo je imel, kje je deloval v
času Avstro-Ogrske, kateri resor
je upravljal v Narodni vladi in kako
uspešen je bil, kje je deloval, ko
Narodne vlade ni bilo več).
23

Zakaj je bila ustanovljena Kraljevina SHS
VEČ O …
Najpomembnejši hrvaški politik
tega obdobja, Stjepan Radić, ki je
bil predsednik Hrvaške kmečke
stranke, je za člane delegacije
Narodnega sveta Države SHS, ki
so potovali iz Zagreba v Beograd k
regentu Aleksandru Karađorđeviću,
da bi podpisali združitev s Kraljevino
Srbijo, izjavil, da so kot »goske v
megli«. Po treh dneh pogajanj so bili
poslanci Narodnega sveta prisiljeni,
da privolijo v združitev pod pogoji,
ki jih je narekovala Kraljevina Srbija.
Kljub temu da so neradi sprejeli diktat
regenta Aleksandra, so mu popustili,
saj so se zavedali, da »smo še brez
meja, brez države, a že imamo krizo«.
SPREHOD SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.jugoslavija.
com učenci poiščejo podatke o
nastanku Države SHS in Kraljevine
SHS.
AKTUALNO
Slovenci so živeli v skupni državi z
drugimi južnimi Slovani do leta 1991,
ko so se odločili državo zapustiti.
• Kako se je ta skupna država
imenovala takrat in kateri narodi so
jo sestavljali
• Zakaj je razpadla
• Sedaj se evropski narodi
zopet povezujejo. Ali so del tega
povezovanja tudi Slovenci
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci v literaturi ali na spletnih
straneh poiščejo državne simbole
(grb, zastava, himna, denar) Avstro-
Ogrske, Države SHS in Kraljevine SHS.
Simbole narišejo in jih primerjajo.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih.
• Kaj so zahtevali Slovenci v
majniški deklaraciji
• Kaj je predvidevala krfska
deklaracija
• Primerjaj obe deklaraciji in
ugotovi, v čem se razlikujeta.
• Kakšen je bil namen ustanovitve
Narodnega sveta za Slovenijo
• Kaj je predstavljal Narodni svet
(vijeće) v Zagrebu
• Kdaj je bila razglašena Država
Slovencev, Hrvatov in Srbov Katera
ozemlja je obsegala
• Kateri so bili problemi novonastale
Države SHS Zakaj so se združili s
Kraljevino Srbijo in Črno goro
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 23.
Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili
za Kraljevino SHS
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si predsednik Dræave SHS, ki se 30. novembra 1918 odpravlja v Beograd na pogajanja o zedinjenju v Kraljevino SHS. Napiπi tri toËke,
ki morajo biti po tvojem mnenju zapisane v spomenici in bodo najbolje izraæale interese prebivalcev Dræave SHS v novi dræavi.
1. samostojnost (avtonomija)
2. uporaba lastnega jezika v skupnih organih ∑ veË uradnih jezikov
3. soodloËanje pri vodenju dræave
ZANIMA ME:
O zadnjih dneh oblasti
Habsburæanov v Avstro-
Ogrski lahko prebereπ
veË v delu Habsburæani:
zgodovina evropske
rodbine (1994).
Nacionalni:
neenakopravnost
narodov,
zahteve po
preureditvi dræave
PAMETNA
ODLO»ITEV
Kdo
Dræava SHS in
Kraljevina Srbija in
»rna gora
Zakaj
Zaradi problemov v
Dræavi SHS
ZANIMA ME:
VeË o vzrokih razpada
Avstro-Ogrske lahko
prebereπ v delu
Habsburπka monarhija
1809∑1918 (1956).
PONOVIMO
Kdaj ves Ëas, πe posebej oËitni leta 1917 in 1918
PROBLEMI
AVSTRO-OGRSKE
ZAKAJ SO SE
SLOVENCI LETA 1918
ODLO»ILI ZA
KRALJEVINO SHS
USTANOVITEV
KRALJEVINE SHS
Kdaj 1. decembra 1918
Pomen
samostojno
odloËanje o
svoji usodi
Reπitev: razpad Avstro-Ogrske
DRÆAVA SHS
KDAJ
29. OKTOBRA
1918
Problemi
· neurejene meje
· mednarodno nepriznana
· Srbi æelijo æiveti skupaj
· socialni problemi
Ali so se Slovenci po prvi svetovni vojni pravilno odloËili za zdruæitev z drugimi jugoslovanskimi narodi v
Kraljevino Jugoslavijo Utemelji odgovor. Slovenci in drugi juænoslovanski narodi so v skupni dræavi preæiveli 73
let. Odcepitev Slovencev od Avstro-Ogrske je pripeljala do ustanovitve Jugoslavije in v 90. letih 20. stoletja do
samostojne Slovenije. Domnevamo lahko, da bi bili v drugaËnih okoliπËinah Slovenci deleæni πe veËjega pritiska s
strani sosednjih dræav.
23
BELEŽKA:
24

Svet med svetovnima vojnama:
izgubljeni mir
Zakaj so posledice vojne pretresle svet 27
Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti 30
Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo 33
Svet med obema vojnama - kriza demokracije 36
Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo 39
Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino 42
Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen 45
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Alan Bullock, Hitler-slika tiranstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1963.
• Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968
• Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998.
• Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Dick Geary, Hitler in nacizem, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
• Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, CZ, 1960.
• Nathaniel Harris, Picasso: življenje in delo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Timothy Hilton, Picasso, Thames and Hudson, London, 1992.
• Adolf Hitler, Mein Kampf, Croatiaprojekt, Zagreb, 1999.
• Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.
• Andera Iannaccone, Devetnajsto stoletje, začetek dvajsetega stoletja, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Kronika 20. stoletja. 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Tomaž Mastnak, H kritiki stalinizma, Krt, Ljubljana, 1982.
• Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Lucien O. Meysels, Nacionalsocializem: fenomen množičnega gibanja: Kaos na začetku – kaos na koncu Celovec, Mohorjeva družba, Ljubljana, Dunaj, 1994.
• David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000.
• Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.
• Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980.
• Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969.
• The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999.
• Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Evropa in svet med obema vojnama 1918 1939, DZS, Ljubljana, 1996.
• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
• Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003.
• Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg, , 2000.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Pam Brown, Charlie Chaplin, Mohorjeva družba, Celovec; Ljubljana, 1995 (zbirka Veliki ljudje za boljši svet).
• Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003.
• Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS, PaNatal, Ljubljana, 1991.
• Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990.
• Edmond Privat, Gandhijevo življenje, Mohorjeva družba, Celovec, 1997.
• Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980.
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.
LEPOSLOVJE
• Pierre Babin, Sigmund Freud – tragična osebnost v dobi znanosti, DZS, Ljubljana, 1994.
• Alfred Döblen, Berlin, Alexanderplatz, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1968.
• Gunther Grass, Pločevinasti boben, DZS, Ljubljana, 1999.
• Ernest Hemingway, Komu zvoni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Sergej Aleksandrovič Jesenin, Pesmi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1957.
• Hans Helmut Kirst, Noč dolgih nožev, Lipa, Koper, 1983.
• Charles A. Lindbergh, Duh St. Luisa, Zagreb, Trgo rast, 1997.
• André Maurois, Fleming, življenje in delo, Založba Obzorja, Maribor, 1969.
• George Orwell, Kataloniji v čast, Avgust Cesarac, Zagreb, 1983.
25

Svet med svetovnima vojnama:
izgubljeni mir
• Bris L. Pasternak, Doktor Živago, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Viktor Pelevin, Čapajev in praznota, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Erich Maria Remarque, Črni obelisk, Založba Maribor, 1981.
• Erich Maria Remarque,Trije tovariši, DZS, Ljubljana, 1966.
• F. Scott Fitzgerarald, Tostran raja, Goga, Novo mesto, 2005.
• F. Scott Fitzgerald, Veliki Gatsby, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.
• Aleksander Isajevič Solženicin, Prvi krog, Založba Obzorja, Maribor, 1970.
• Aleksander Isajevič Solženicin, En dan Ivana Denisoviča: povesti, črtice, DZS, Ljubljana , 1971.
• John Steinbeck, Sadovi jeze, Plug, Ljubljana, 1943.
• Mihail Šolohov, Tihi Don, Založba Obzorja, Maribor, 1967.
• Rabindranath Tagore, Sadhana ali pot k popolnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Rabindranath Tagore, Spevi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958.
• Rabindranath Tagore, Dom in svet, Cankarjev založba, Ljubljana, 1977.
• Robert Wewerka, Želo, Založba Obzorja, Maribor, 1979.
• Stefan Zweig, Včerajšnji svet, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958.
FILM:
Zakaj so posledice vojne pretresle svet
• Rosa Luxemburg, r. Margarethe von Trotta, ZRN, 1986.
• War Requiem, r. Derek Jarman, Velika Britanija, 1988.
Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti
• Bilo je nekoč v Ameriki, r. Sergio Leone, Italija/ZDA, 1984 (o času prohibicije).
• Čarovnik iz Oza, r. Victor Fleming, ZDA, 1939.
• Ford: človek in stroj, r. Allan Eastman, Kanada,1987 (biografija H. Forda).
• Hindenburg, r. Robert Wise, ZDA, 1974.
• Jazz, r. Ken Burns, Velika Britanija/ZDA, 2001.
• Nedotakljivi, r. Brian De Palma, ZDA, 1987 (o preganjanju mafije v ZDA).
• Pevec džeza, r. Alan Crosland, ZDA, 1927.
• Ples v dežju, r. Stanley Donen in Gene Kelly, ZDA, 1952.
• Tarzan, r. W.S. Van Dyke, ZDA, 1932.
• Veliki Gatsby, r. Jack Clayton, ZDA, 1974.
Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo
• Bilo je nekoč v Ameriki, r. Sergio Leone, Italija/ZDA, 1984 (o času prohibicije).
• Boter 2, r. Francis Ford Coppola, ZDA, 1974.
• Dobri fantje, r. Martin Scorsese, ZDA, 1990.
• Državljan Kane, r. Orson Welles, ZDA, 1941.
• Moderni časi, r. Charlie Chaplin, ZDA, 1936.
• Nekateri so za vroče, r. Billy Wilder, ZDA, 1959.
• The Blues Brothers, r. John Landis, ZDA, 1980.
• Tudi konje streljajo, mar ne, r. Sydney Pollack, ZDA, 1969.
Svet med obema vojnama – kriza demokracije
• Doktor Živago, r. David Lean, ZDA, 1965.
• Dvajseto stoletje, r. Bernardo Bertolucci:, Francija/Italija/ZRN, 1976 (o vzponu fašizma v Italiji). Opomba: film je primernejši za učitelje.
• Land and Freedom, r. Ken Loach, Velika Britanija/Španija/Nemčija/Italija, 1995 (o britanskih prostovoljcih v španski državljanski vojni).
• Mladi Mussolini, r. Luigi Calderone, Italija, 1992.
• Ninočka, r. Ernst Lubitsch, ZDA, 1939.
• Poseben dan, r. Ettore Scola, Italija, 1977.
• Sleparsko sonce, r. Nikita S. Mihalkov, Francija/Rusija, 1994 (o stalinističnih čistkah).
• Stalin, r. Ivan Passer, ZDA,/Madžarska, 1992.
• Življenje je lepo, r. Roberto Benigni, Italija,1997.
•
•
•
•
•
•
•
Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo
Berlin, Symphony of a City, r. Walter Ruttman, Nemčija, 1927.
Blut und Ehre: Jugend unter Hitler, r. Bernd Fischerauer, Nemčija, 1982.
Comedian Harmonists, r. Joseph Vilsmaier, Nemčija/Avstrija, 1997 (drama o nemškem moškem sekstetu, katerega trije člani so bili Judje v času od 1927 do 1934).
Kabaret, r. Bob Fosse, USA, 1972.
Moje pesmi, moje sanje, r. Robert Wise, ZDA, 1965.
Olimpiada, r. Leni Riefenstahl, Nemčija, 1938.
Pločevinasti boben, r. Volker Schloendorff , Nemčija, 1979 (V svobodnem Gdansku je 1924. rojen Oskar, ki se pri tretjem rojstnem dnevu odloči, da v protest proti svetu, ki ga
obkroža ne bo rasel. Ko svet odraslih opazuje z otroške perspektive, vidi vso brutalnost političnega vzpona nacizma in prihajajoče druge svetovne vojne. Njegov svet je pločevinasti
boben s katerim para živce tudi nacistom in njegov glas s katerim razbija stekla. Zasedba Gdanska pa je vseeno v rokah močnejših sil). Opomba: film je primernejši za učitelje.
Somrak bogov, r. Luchino Visconti, Zahodna Nemčija/Švica/ Italija,1969 (Dogajanje se odvija v tridesetih letih dvajsetega stoletja. V ospredje pa postavlja nemško družino, ki
se ukvarja s proizvodnjo orožja. V neustavljivi želji po bogastvu se družina zaplete z nacisti, kaj kmalu pa zapade v korupcijo, izdajo in umor. Somrak bogov je visoko stilizirana
upodobitev dekadence, ki jo je Visconti tako intenzivno prikazal, da so filmu ob predvajanju v ZDA pripeli nalepko X). Opomba: film je primernejši za učitelje.
Veliki diktator, r. Charles Chaplin, ZDA, 1940.
Zmagoslavje volje, r. Leni Riefenstahl, Nemčija, 1934 (propagandni film o nacističnem zborovanju v Nürnbergu).
•
•
•
26

Svet med svetovnima vojnama:
izgubljeni mir
Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino
• Gandhi, r. sir Richard Attenborough, Velika Britanija/Indija, 1981.
• Zbogom, moja konkubina, r. Chen Kaige, Kitajska, 1993 (prikaz razmer na Kitajskem v prvi polovici 20. stoletja, od buržoazne revolucije, prek vojne proti japonskim
okupatorjem do zmage komunistov) Opomba: film je primernejši za odrasle.
• Poslednji kitajski cesar, r. Bernardo Bertolucci, Velka Britanija/Italia,1987.
•
•
•
•
Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen
Berlinska afera, r. Liliana Cavani, Italija/ZRN, 1985 Opomba: primerno bolj za odrasle
Hanussen, r. Istvan Szabo, Madžarska, Nemčija Avstrija, 1988 (Po resnični zgodbi posnet film o vojaku veteranu prve svetovne vojne, ki zaradi posledic rane glave postane
jasnovidec. Napove Hitlerja, nacizem in njegove posledice ter konča kot žrtev nacistov).
Liam, r. Stephen Frears, Velika Britanija , 2000 O gospodarski krizi v Veliki Britaniji
Mefisto, r. Istvan Szabo, Madžarska, 1981.
SPLETNE STRANI:
Zakaj so posledice vojne pretresle svet
• www.schoolhistory.co.uk/gcselinks/modern/hitler_worksheets.shtml (pripravljene tabelske slike v Power Pointu)
• www.pbs.org/wgbh/amex/influenza (gradivo za špansko gripo)
• www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.htm (o Društvu narodov in pariški mirovni konferenci)
• www.schoolhistory.co.uk/lessons/germany/weimarcrisis.html (miselni vzorec)
• www.historylearningsite.co.uk/weimar.htm (različne vsebine o povojni Nemčiji)
Kakšne novosti je prinesla doba negotovosti
• www.juliantrubin.com/quiz/einsteinquiz.html (kviz o Albertu Einsteinu)
• www.si.edu/lemelson/centerpieces/whole_cloth/u7sf/index.html (o oblačenju in navadah)
• vlib.iue.it/history/USA/ERAS/20TH/1920s.html (o dogodkih v ZDA v zlatih dvajsetih letih, filmih, predstavah, športu, ženski,mafiji …)
Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo
• www.edhelper.com/ReadingComprehension_35_145.html (osnovna dejstva o gospodarski krizi, kviz)
• www.schoolhistory.co.uk/games/walk/walk_depression.html (skozi igro do znanja o gospodarski krizi)
• history1900s.about.com/library/photos/blyindexdepression.htm (fotografije, ki prikazujejo težave, v katere je svet zašel po letu 1929)
Svet med obema vojnama – kriza demokracije
• www.schoolshistory.org.uk/russianrevolutionactivities.htm (vsebine, igre, kvizi o sovjetski oblasti, Stalinu)
• www.spartacus.schoolnet.co.uk/LRUSsimulation.htm (gradiva in priprave o Sovjetski zvezi)
• www.schoolhistory.co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm (o Stalinu)
• www.bistreglave.com/ (o fašizmu v slovenščini)
• www2.arnes.si/~ssposk8/carji/sestavki/kviz.html (kviz o fašizmu v slovenščini)
• www.schoolhistory.co.uk/diagrams/ (različne oblike miselnih vzorcev in diagramov za učitelje na to temo)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo
www.triv.net/html/history.htm (O Hindenburgu, nacizmu, Sovjetski zvezi)
www.schoolhistory.co.uk/games/walk/ (igre, pa tudi: noč dolgih nožev, hiperinflacija v Nemčiji, nemška revolucija 1919–1923; Nemčija pod Stresmannom1923–1929, pariška
mirovna konferenca, Italija po prvi svetovni vojni, posledice prve svetovne vojne, svetovna gospodarska kriza)
www.schoolhistory.co.uk/games/penaltyshootout/ (igre in teme: Nemčija 1919–1939, Rusija/Sovjetska zveza 1918–1941, Versailles (zanimiva igra), Adolf Hitler)
www.schoolhistory.co.uk/lessons/riseofhitler/index.htm (o vzponu Hitlerja na oblast)
www.schoolhistory.co.uk/lessons/germany/weimarcrisis.html (miselni vzorci o nacistični Nemčiji)
www.historylearningsite.co.uk/weimar.htm (različne vsebine o Nemčiji po prvi svetovni vojni)
www.schoolshistory.org.uk/gcsehistoryrevision_nazi.htm (ponovitev teme)
www.schoolhistory.co.uk/games/noughtscrosses/index.shtml (noč dolgih nožev)
www.historygcse.org/
Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino
• www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.html (o Indiji)
• www.mkgandi-sarvodaya.org/ (Gandhi)
• hanami-web.com/eng/lastempr.html (o filmu Zadnji kitajski cesar)
• chinavista.com/beijing/gugong/meridian.html (obisk palače v Pozabljenem mestu)
• www.chinavista.com/beijing/gugong/!start.html
Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen
• worldatwar.net/timeline/other/league18-46.html (o Društvu narodov)
• www.indiana.edu/~league/book/title.html
• www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html (razlogi za drugo svetovno vojno)
• www.schoolhistory.co.uk/quizzes/wordsearch/weimar_wordsearch.html (o razlogih za drugo svetovno vojno, kvizi)
• www.triv.net/html/history.html (o Hindenburgu, nacizmu, Sovjetski zvezi)
27

Svet med svetovnima vojnama:
izgubljeni mir
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Issues in History Teaching, ur. James Arthur in Robert Phillips, Routledge, London, 2003.
• Jean Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust, Svet Evrope, Strasbourg, 2001.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo.
28

Prva svetovna vojna je za seboj pustila veliko opustošenje, tako
materialno kot človeško. Kljub velikemu številu mrtvih, ranjenih
in podhranjenih se je življenje nadaljevalo. Tisti, ki jim je uspelo
kljubovati revščini, bolezni in pomanjkanju, so se morali soočiti s
političnimi nemiri in gospodarskimi krizami.
RevπËina, bolezni in pomanjkanje
Kot da ni bilo dovolj, da je vojna terjala milijone mrtvih, je preæivele takoj po vojni prizadela πe neozdravljiva bolezen,
πpanska gripa.
a) Preberi odlomek in z njegovo pomoËjo odgovori na vpraπanja.
≈V zadnjih dneh l. 1919 si je svet konËno oddahnil. Po enoletnem smrtonosnem pohodu je prav tako nenadoma, kot se je pojavila, poπastna gripa,
ki se je imenovala πpanska, izginila: pobrala je strahoten krvni davek ∑ 21 milijonov æivljenj /…/. Bolezen se zaËne z boleËinami v grlu. Ljudje so
pomodreli zaradi pomanjkanja kisika, bljuvali krvavo peno. Zdravniki niso znali pomagati, predpisovali so razne praπke, aspirin, ali alkoholne pijaËe,
potapljanje bolnikov v vrelo vodo, ali zavijanje v ledene rjuhe. Ljudje so se umivali s kisom, vdihavali so æveplove pare /…/. Vse kaæe, da je
epidemijo gripe zaustavilo preprosto zaπËitno sredstvo ∑ zaπËitna maska iz gaze, ki so jo, ko niso pomagale mnoæice nekoristnih zdravil, zaËeli nositi
po vsem svetu.«
(NajveËje katastrofe, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988)
• Kakπni so bili znaki obolenja pri πpanski gripi
BoleËine v grlu, zaradi pomanjkanja zraka so ljudje pomodreli,
bljuvanje krvi.
• Kako so se ljudje skuπali ubraniti gripe
Pomagali so si na razliËne naËine: z razliËnimi praπki, aspirinom,
alkoholnimi pijaËami, potapljanjem bolnikov v vroËo ali mrzlo vodo.
Ljudje so se umivali s kisikom, vdihavali æveplove pare.
• Zakaj je bila zaπËitna maska iz gaze uËinkovita
©Ëitila je pred novimi okuæbami.
Mnoge ljudi je po vojni prizadelo pomanjkanje.
• Pomisli, zakaj je bila nasploh odpornost ljudi po vojni slabπa.
Ljudje so bili telesno izËrpani, mnogi ranjeni ali Ëustveno pretreseni. Pomanjkanje zdravil, slaba in enoliËna prehrana
so prav tako pripomogli k nizki odpornosti.
PolitiËne in gospodarske krize
Po prvi svetovni vojni so bile dræave finanËno izËrpane. Neuspeπno reπevanje gospodarstva se je v mnogih dræavah
pokazalo kot gospodarska kriza. Nove vlade se v tej zmeπnjavi pogosto niso znaπle najbolje.
≈NemËijo je zajela najbolj Ërna inflacija. Ob koncu vojne je bila marka vredna pribliæno 25
centov, novembra se je marka zmanjπala na enomilijardokrat. Delavci v Essnu so nosili domov
plaËo v sodih in tristo papirnic in sto petdeset tiskarn ni moglo dovolj naglo izdelovati bankovcev
/…/. Z uvedbo rentne marke so gospodarsko krizo ustavili, ni pa to reπilo uniËenega in zagrenjenega
srednjega razreda.«
(Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)
1921 75
1922 400
1923 zaËetek januarja 7.000
1923 konec januarja 18.000
1923 julij 160.000
1923 avgust 1.000.000
1923 november 4.000.000.000
Vrednost enega dolarja v nemπkih markah
a) Kakπne teæave so pretresale NemËijo po vojni
Stroπki vojne so izËrpali dræavo. Staro cesarstvo je razpadlo, dræava je imela velike teæave pri uveljavljanju
demokracije, zaradi Ëesar se je zamenjalo veË vlad. Delavske stavke in poskusi revolucij so pretresali dræavo.
Primanjkovalo je moπke delovne sile. DoloËila pariπke mirovne konference so prizadela gospodarstvo.
b) Kako so delavcem izplaËevali plaËe Svoj odgovor utemelji.
PlaËo so delavci nosili kar v vreËah ali sodih, kajti marka je tako hitro izgubljala vrednost, da je izplaËevanje
potekalo veËkrat na dan, ker se je popoldne æe vse podraæilo.
Politične in gospodarske krize
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo podatke o usodi
cesarskih družin v Avstro-Ogrski
(Habsurg), Nemškem cesarstvu
(Hohenzoller), Rusiji (Romanov)
in Turčiji (Otoman). Pomagajo si z
literaturo in spletnimi stranmi.
AKTIVNOST: besedna demonstracija
Učitelj prebere besedilo.
»1923 sem vodil reklamo neke
tovarne gumija /.../ Bilo je med
infl acijo. Dvesto bilijonov mark
sem zaslužil na mesec. Dvakrat na
dan smo dobivali plačo, potem pa
vsakikrat pol ure odmora, da smo
lahko dirkali od trgovine do trgovine
in kaj kupili, preden je bil objavljen
naslednji tečaj dolarja. Potem je bil
denar vreden samo še polovico.»
(vir: Erich Maria Remarque, Trije
tovariši, DZS, Ljubljana, 1966, str. 8)
Učitelj Nato učence povpraša za pojem
inflacija.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:
Na spletni strani ingrimayne.saintjoe.
edu/econ/review_question.htm
učenci preberejo tekst o hiperinflaciji
ter nato svoje znanje preverijo v
Zakaj so posledice vojne
pretresle svet
25
kvizu.
Da jim bo strokovna ekonomska
terminologija bližje, si lahko na
naslovu www2.arnes.si/~zsehov/
potrebe.html preberejo preprosto
razlago osnovnih zakonitosti
ekonomije.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo miselni vzorec, s
katerim prikažejo posledice prve
svetovne vojne.
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
ve, kje in pod kakšnimi
pogoji je bil sklenjen mir
po prvi svetovni vojni,
pozna posledice prve
svetovne vojne v Evropi,
pozna spremembe meja
in novonastale države v
Evropi,
razume, kakšno vlogo
so v Evropi imele ZDA
(odločitve na konferenci,
gospodarska obnova),
pozna naloge Društva
narodov,
zna utemeljiti slabosti
versajske Evrope in
Društva narodov.
Revščina, bolezni in pomanjkanje
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na
strani 28 zgoraj (prikazuje Števerjan
ob koncu prve svetovne vojne). Učitelj
se z njimi pogovori o:
• posledicah, ki jih vojne prinašajo
na splošno,
• o bolezenskih stanjih, ki so
posledica oslabelosti telesa, na
primer o gripi.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
hoover.archives.gov/exhibits/
Hooverstory/gallery02/gallery02.
html, kjer se seznanijo s tegobami
povojne Evrope in vlogo ZDA pri njeni
obnovi.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (tabelo)
Učenci si ogledajo tabelo v učbeniku
na strani 28 (število žrtev vojne v
milijonih). Tabelo analizirajo:
• Katere države so imele največ
žrtev Zakaj ravno te države
• Katere države so imele najmanj
žrtev
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog) in
metoda pisno-grafi čnih izdelkov
Učitelj učence razdeli v dve skupini.
Prva skupina se vživi v vlogo otroka
ob koncu vojne, druga pa v vlogo
matere. Opišejo tegobe njunega
vsakdana. Svoje občutke primerjajo
in predstavijo z zapisom na tablo ali
plakat.
29

VEČ O …
Čeprav je inflacija v Weimarski
republiki ena od bolj znanih, pa se ne
more kosati s tisto, ki je nastopila na
Madžarskem po drugi svetovni vojni.
Med avgustom 1945 in julijem 1946
so cene rasle 19.000 % na mesec,
oziroma 19 % na dan. Huda inflacija je
zajela tudi Argentino v devetdesetih
letih 20. stoletja. Leta 1977 je stal
liter mleka 1 peso, štirinajst let
pozneje pa si za isti izdelek moral
odšteti 1 bilijon pesov. Cene so rasle
330 % na leto. Ob koncu 1990 je v
dvanajstih mesecih inflacija narasla
za 20.266 %. Inflacija je bila značilna
tudi za Jugoslavijo po Titovi smrti.
Leta 1979 je bila 50 odstotna, 1987 je
narasla na 1950 %, po osamosvojitvi
se je v Sloveniji zmanjševala in je leta
2003 znašala 5 %.
AKTUALNO
Vsaka vojna prinaša posledice. Marca
2003 je ameriška vojska napadla Irak.
Kljub temu da so bile glavne operacije
zaključene, se vojno stanje nadaljuje.
Nekaj dejstev o tej vojni lahko učenci
preberejo v učbeniku v rubrikah
Aktualno na straneh 13 in 82.
Zakaj so posledice vojne pretresle svet
c) PreuËi podatke v preglednici. Kdaj je bila gospodarska kriza v NemËiji najhujπa
Kriza je bila najhujπa leta 1923.
Ë) Za kolikokrat je padla vrednost nemπke marke v letu 1923 Kako imenujemo ta gospodarski pojav
Vrednost marke se je zmanjπala za milijardkrat. Ta gospodarski pojav imenujemo inflacija.
Ali je bila pariπka mirovna konferenca praviËna
Januarja 1919 so se v palaËi Versailles zbrali zmagovalci in poraæenci vojne, da bi uredili povojni svet. Glavne odloËitve
so bile v rokah treh velikih (predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije), ki se jim je pridruæil italijanski
ministrski predsednik.
≈1. Nobenih tajnih sporazumov. 2. Prosti
dostop do morij v miru in vojni. /…/ 4. Vse
dræave naj bi se razoroæile. 5. Kolonije naj
soodloËajo o svoji prihodnosti. /…/ 9. Italijanska
meja naj poteka po narodnostni
meji. 10. Narodi v Avstro-Ogrski naj imajo
pravico do samoodloËbe. 11. Narodi na
Balkanu naj imajo pravico do samoodloËbe
in avtonomije. /…/ 13. Poljska naj postane
neodvisna dræava, z izhodom na morje. 14.
Ustanovi naj se Druπtvo narodov, ki bo zagotavljalo
politiËno in ozemeljsko neodvisnost
dræav.«
(Program 14 toËk ameriπkega predsednika Wilsona)
a) Zakaj je imel pomembno vlogo predsednik ZDA
ZDA so bile med zmagovalci vojne. Poleg tega so iz vojne izπle gospodarsko
moËne, druge dræave pa so bile moËno zadolæene.
b) Preberi program 14 toËk. Kaj je mnogim narodom priznaval predsednik
Wilson
Pravico do avtonomije in samoodloËbe, kar bi pomenilo, da narodi sami
odloËijo o svoji prihodnosti.
c) Kakπno Evropo si je zamislil Wilson Obkroæi pravilne trditve.
A. razoroæeno ». kolonialistiËno
B. monarhistiËno D. militaristiËno
C. naklonjeno malim narodom E. demokratiËno
Ë) O povojni usodi Evrope so odloËali voditelji najpomembnejπih antantnih dræav. K sliki voditelja pripiπi njegovo
ime in dræavo, ki jo je predstavljal. V pomoË ti je razmiπljanje voditelja, ki ga najdeπ ob njem.
Vse sem jim
zapisal v 14 toËkah.
Kaj pa londonska
pogodba Zahtevamo
Ëim veË ozemlja.
Ali je bila pariška mirovna konferenca
pravična
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci primerjajo zgodovinsko karto
v učbeniku na strani 7 s karto na
strani 26:
• Katere spremembe meja opazijo
• Katere države so se zmanjšale
• Katere države so nastale na novo
• Katera država je bila ozemeljsko
največja v Evropi
ANEKDOTA
Ko so določali uro sestankov štirih
sil antante so imeli velike težave.
Ameriški predstavnik je zahteval,
naj seja ne bo po 18 uri, saj mora
pred večerjo počivati, italijanski
pan, naj ne bo pred 15. uro, ker mora
počivati po kosilu (oba menda po
zdravnikovem navodilu). Angleški
predstavnik ni imel podobnih zahtev.
Clemencau (francoski predsednik, ki
je predsedoval) je odločil, da bo seja
med 15. in 18. uro rekoč: »Ameriški
predstavnik bo tako lahko spal po
seji, italijanski pred sejo, angleški pa
med sejo.«
(vir: Andrej Vovko, Nasmejana
zgodovina, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 1996, str. 157)
Woodrow Wilson, ZDA
NemËije ne moremo
prehudo stisniti.
Lloyd George, Velika Britanija
Vittorio Orlando, Italija
NemËijo moramo
Ëim bolj kaznovati. Ne smemo
ji pustiti nobenega
oroæja.
Georges Clemenceau, Francija
d) Katerih dræav ti voditelji niso povabili medse Zakaj ne
Rusije zaradi komunistiËne revolucije, ker so naspotovali revoluciji. Dræav centralnih sil, ker so bile poraæenke.
Drugim dræavam so svoje odloËitve le sporoËili.
26
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci najprej preberejo portret
ameriškega predsednika Woodrowa
Wilsona v učbeniku na strani
30. Učitelj lahko doda opise
Clemenceauja, Georgea in Orlanda.
Vsak učenec se vživi v vlogo enega od
teh voditeljev. Občutke, ideje, zahteve
in zadrege izbranega voditelja
predstavi.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci pretehtajo odločitve in napake
velikih treh (štirih) na pariški mirovni
konferenci.
Podajo svoje mnenje o vprašanjih:
• Ali so veliki trije ravnali prav,
ko so se odločili, da druge države,
čeprav zaveznice v vojni, niso bile
enakovredno udeležene v razpravi
• Ali so bila določila v mirovni
pogodbi z Nemčijo pravična
• Ali so se veliki trije odločili prav, ko
so priznali nastanek novih držav, ki so
bile šibke
Opredelijo se do vloge ZDA kot
bodočega pokrovitelja sveta.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in na spletnih
straneh poiščejo podatke o delovanju
Organizacije združenih narodov. Njene
dejavnosti primerjajo z aktivnostmi
Društva narodov. Poiščejo razlike in
skupne točke. Priporočamo ogled:
www.un.org.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci med Wilsonovimi 14. točkami
(v učbeniku na strani 29) poiščejo
tiste, ki so ustvarjale drugačno
Evropo. Svoj izbor argumentirano
utemeljijo.
30

e) Katero organizacijo so ustanovili, da bi varovala mir v svetu
Druπtvo narodov.
Zakaj so posledice vojne pretresle svet
f) DoloËila versajske konference so NemËiji odvzela veliko ozemlja.
Oglej si zemljevid in odgovori na vpraπanja.
• Katere dræave so dobile nemπko ozemlje
Danska, Poljska, Litva, »eπkoslovaπka, Belgija in Francija.
• Kaj se je zgodilo z nemπkimi kolonijami
Kolonije so bile NemËiji odvzete. Nadzor nad njimi sta dobili Velika
Britanija in Francija.
• Ob pomoËi doloËil versajske konference v uËbeniku (str. 30) ugotovi,
katera doloËila mirovne pogodbe so NemËijo zelo prizadela.
Izguba ozemlja, visoka vojna odπkodnina in obsodba, da so bili
edini krivec vojne.
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si novinar, ki mora napisati Ëlanek o pariπki mirovni konferenci. Urednik priËakuje, da boπ doseæke konference tudi ocenil. Med kolegi
kroæijo razliËne ocene o uspehu konference (najdeπ jih v okvirjih). Kako boπ konferenco ocenil ti Svojo izbiro utemelji.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Ali je bila pariška mirovna
konferenca pravična
• Katere države zmagovalke so
odločale o usodi premaganih
držav
• Kaj so naložili Nemčiji Kakšne so
bile ozemeljske spremembe v
Evropi
• Kako je pariška konferenca
vplivala na Avstro-Ogrsko
• Katera država je bila odstranjena s
političnega prizorišča Zakaj
• Kakšno nalogo naj bi imelo
Društvo narodov Zakaj ni moglo
biti učinkovito
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 27.
Konferenca dela ni dobro opravila. Bili so preveË zagledani v svoj
ponos, da so zmagovalci, in niso prisluhnili poraæencem.
Delo bi konferenca lahko opravila bolje, Ëe bi NemËiji popolnoma
prepovedali vojaπko oboroæitev. Tako pa NemËija ostaja premoËna
in nekoË se lahko zgodi nova vojna.
Konferenca je delo opravila dovolj praktiËno. NemËijo bi
lahko zavzeli in razdelili.
Konferenca je svoje delo opravila kar dobro. NemËija je bila
odgovorna za vojno, zato je bilo prav, da so jo strogo kaznovali.
BELEŽKE:
ZANIMA ME:
Na naslovu www.schoolhistory.co.uk/games/penaltyshootout/ lahko v igri preizkusiπ
svoje znanje o versajski konferenci. »e pa te zanima, kaj se je takrat zgodilo z Irsko,
lahko pogledaπ na www.anderle.info/_notes/Erin.doc.
ZANIMA ME:
Posledice prve svetovne vojne in krizo v povojnem
obdobju v NemËiji je v svojih delih Trije tovariπi (1966)
in »rni obelisk (1981) opisal Erich Maria Remarque.
PONOVIMO
ZAKAJ
· svet je bilo treb po vojni
urediti
· zmagovalke so nameravale
v Evropi zarisati nove meje
· ZDA so æelele okrepiti proces
demokratizacije v Evropi
PARI©KA
MIROVNA
KONFERENCA
KDAJ
od januarja do junija 1919
KDO
dræave zmagovalke, glavne
odloËitve pa so bile v
rokah ZDA, Velike Britanije,
Francije in Italije
POLITI»NE
• mirovne pogodbe (z
NemËijo, Avstrijo, Madæarsko,
Bolgarijo, TurËijo)
• Druπtvo narodov: da bi
prepreËili nove vojne v svetu
ODLO»ITVE
ZAKAJ, TOREJ, SO POSLEDICE VOJNE PRETRESLE SVET
GEOGRAFSKE
· nastanejo nove dræave
· ozemeljske spremembe
· ozemlje zmagovalk se poveËa,
poraæenk pa zmanjπa
27
31

▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kakšne novosti je prinesla
doba negotovosti
UČNI CILJI
Učenec:
ve kakšno vlogo pri razvoju
v svetu so imele ZDA,
pozna in razume bistvene
značilnosti znanstvenega
napredka v času med obema
vojnama,
primerja človeške
dosežke takratnega časa z
današnjimi in z vživljanjem
utemeljuje kakovost bivanja
in razlike v svetu,
pozna značilnosti
vsakdanjih opravil, navad in
novosti v gospodinjstvu in
družbi,
razume tokove, ki so jih
ubirale znanost, umetnost in
kultura,
pozna tri večje slikarje,
pomembnejše znanstvenike
in njihova dela,
pozna vpliv filmske in
glasbene industrije na
vsakdanje življenje in
gospodarstvo,
sklepa in utemelji, kakšne
posledice je imel razvoj v
času med obema vojnama za
današnji razvoj sveta.
Ali Ëlovek ustvarja ali uniËuje
Znanost je zelo napredovala na podroËju tehnike, kemije in fizike. Nova prevozna sredstva so omogoËala potovanje
na daljπe razdalje ter s tem bolj povezala svet.
a) Poveæi pomembne znanstvene doseæke in izume z njihovimi posledicami. V pomoË ti je lahko posnetek o razvoju
znanosti med obema vojnama na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29, 1930∑39 (Mladinska
knjiga).
Sigmund Freud je raziskoval Ëlovekovo podzavest z
uporabo psihoanalize. (1)
Leta 1927 je Charles Lindbergh v 33 urah preletel Atlantik. (2)
Leta 1930 so ameriπki znanstveniki odkrili planet Pluton. (3)
Leta 1932 so odkrili nevtrone. (4)
Uspeπno so preizkusili prve helikopterje. (5)
Leta 1935 je Wallace Carothers izumil sintetiËno vlakno ∑ najlon. (6)
Vse veË ljudi je posluπalo radio, pojavila se je tudi æe prva televizija. (7)
Alpinisti so osvojili najviπje vrhove v Alpah. (8)
Ferdinand Porsche je 1935 izdelal volkswagen, priljubljenega hroπËa. (9)
Leta 1938 sta Otto Hahn in Lise Meitner uspeπno cepila uranove
atome.(10)
Bakteriolog Alexander Fleming je odkril, da penicilin uniËuje bakterije.
(11)
V medicini so odkrili inzulin, krvne skupine, nevrone in srËni kateter. (12)
Čas med obema vojnama je obdobje mnogih odkritij v znanosti in
tehniki. Med velesile na znanstvenem področju so se povzdignile
ZDA, ki so privabile znanstvenike z vsega sveta. Nova odkritja so
temeljito spremenila način življenja, hkrati pa povzročila med
ljudmi veliko negotovost. Medvojno obdobje je spremenilo tudi
položaj žensk.
Odprta je bila pot do izdelave atomske bombe. (10)
Izboljπali so se postopki zdravljenja. (12)
Spremenila se je teorija o zgradbi atoma. (4)
Izpopolnilo se je znanje o vesolju. (3)
Premagana sta bila vrhova Matterhorn in Eiger. (8)
ZraËna prevozna sredstva so zmogla izpeljati
manever v zraku. (5)
Medicina je dobila uËinkovito zdravilo. (11)
Zlomljen je bil monopol sviloprejk. (6)
Avtomobil je postal dostopen πirokim mnoæicam.
(9)
ZaËeli so zdraviti teæave psihiËnih bolnikov. (1)
Med ljudmi so se informacije hitreje πirile. (7)
Odprta je bila pot najdaljπim letalskim poletom. (2)
b) Za enega najveËjih znanstvenikov tega obdobja πtejemo Alberta Einsteina. Preberi njegov opis v uËbeniku (str. 31)
in obkroæi pravilne odgovore.
• Albert Einstein se je rodil v: A. NemËiji B. ZDA
• Bil je: A. nori profesor B. izredno nadarjen profesor
• Ukvarjal se je z: A. gravitacijo B. gravuro
• Kako se glasi njegova formula E = mc 2
Ali človek ustvarja ali uničuje
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj na tablo napiše Einsteinovo
formulo: E = mc².
Učence povpraša:
• Ali znajo razložiti formulo Morda
vedo, kdaj je bila prvič formula
zapisana
• Kaj vedo o izumitelju formule
Kako se je spremenilo æivljenje æensk
Medvojno obdobje je spodbudilo svobodnejπe vedenje æensk, pri Ëemer so velike spremembe
doæivele priËeske in krila. Tehnika pa je v zahodnoevropske in ameriπke domove prinesla
nove gospodinjske strojËke.
a) Oglej si sliko in napiπi o njej tri stvari, ki se nanaπajo na:
• podobo æenske: vesela in spoπËena, mati, razbremenjena v gospodinjstvu;
• podobo deËka: sproπËen, kratke hlaËe, brezrokavnik;
• stroj: pralni stroj;
• naËin oblaËenja: lahka obleka, klobuk na æenski glavi, Ëevlji z nizko peto.
28
RAZISKOVALEC:
Učenci v parih izdelajo krajše
seminarske naloge o tehničnem
razvoju med obema vojnama.
Nekaj idej za raziskovanje: Kako je
tehnologija vstopila v gospodinjstvo,
Kako je tehnologija spremenila
vojskovanje, Ali je razvoj filma
prispeval k splošnemu napredku
človeka …
Preden se učenci lotijo izdelave
naloge, priporočamo ogled strani
www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/
dokumenti/napotki.html, na
kateri so nasveti, kako napisati
raziskovalno nalogo.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo portret Alberta
Einsteina v učbeniku na strani 31.
Besedilo analizirajo:
• Kakšna oseba je bil Albert
Einstein
• Katere posledice je imelo njegovo
delo oziroma odkritje
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci raziščejo porast avtomobilske
industrije od začetkov do danes.
Stanje predstavijo z grafikonom.
Sposobnejši lahko dodajo primerjalno
tabelo prometnih nesreč v
medvojnem obdobju.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:
Na www.lucidcafe.com/library/
96may/freud.html učenci poiščejo
informacije o psihoanalizi in svoje
ugotovitve predstavijo.
RAZISKOVALEC:
Učenci v literaturi in na spletnih
straneh poiščejo podatke o Sigmundu
Freudu in njegovem delu. Izdelajo
njegov portret, v katerem zbrane
podatke predstavijo.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci naredijo reklamne letake za
nove proizvode na tržišču iz obdobja
med obema vojnama in jih razstavijo
v učilnici. Na letaku mora biti
predstavljen pomen izuma v znanosti
in gospodinjstvu.
32

Kakπne novosti je prinesla doba
negotovosti
b) Aparate, ki so navedeni v okvirju, razvrsti glede na to, kdo bi jih lahko uporabil.
• prababica: telefon, ribeæen (strgalnik), roËni kavni mlinËek, oæemalnik;
• babica: zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, pralni stroj, radio, meπalnik;
• mama: meπalnik, pomivalni stroj, raËunalnik, pralni stroj, faks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon,
kamera, radio.
telefon, meπalnik, pomivalni stroj, pralni stroj, raËunalnik, ribeæen, telefaks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon, kamera,
zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, radio, roËni kavni mlinËek, oæemalnik
Kaj je iskala izgubljena generacija
Umetniki medvojnega obdobja so zanemarili priËakovanja druæbe o tem, kakπno mora biti likovno ali literarno
delo. Njihova dela so ponazarjala svet Ëustev in domiπljije in so bila mnogim nerazumljiva.
a) Oglej si slike takrat najbolj slavnih slikarjev Pabla Picassa, Salvadorja Dalíja in Joana Mirója.
Katera se ti zdi kot iz sanj in katera bi lahko bila otroπko delo
A Pablo Picasso, Æenska s knjigo B Salvador Dalí, Vztrajnost spomina C Joan Miró, Agora
b) Ali slike zvesto posnemajo naravo in objekte v njej
Ne, kajti realnost slikarjem ni bila pomembna. S svojimi slikami so prikazovali nova pojmovanja objektivnih resnic,
drugaËne Ëasovne in prostorske razseænosti.
c) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami.
Vsi trije najslavnejπi slikarji medvojnega obdobja prihajajo iz ©PANIJE. PodroËje njihovega ustvarjanja so bile
SLIKE, KERAMIKA, kipi in GRAFIKE. Dalí se je skupaj s πpanskim reæiserjem L. Buñuelom poskusil tudi v FILMU.
Vse tri je prizadela πpanska DRÆAVLJANSKA VOJNA, ki so jo obsodili s svojimi deli in se zaradi nje preselili v
FRANCIJO.
keramika, grafike, dræavljanska vojna, filmu, ©panije, Francijo
Ali sta bili zabava in kultura zdruæljivi
Mnogi so skuπali vojne grozote pozabiti z æivahnimi zabavami, kjer so vse noËi igrali jazz in charleston. Neverjetno
priljubljenost so doæiveli filmi in njihovi junaki. Filmska industrija pa je postala najhitreje rastoËa panoga.
Ob pomoËi slik odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko tudi posnetek o filmski industriji v 30. letih na kaseti Kronika
20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1930∑39 (Mladinska knjiga).
a) V arhitekturi so se uveljavile stavbe iz æeleza in stekla. Ena najviπjih je bila leta 1931
zgrajena v New Yorku. Poimenuj jo.
Empire State Building
b) V grozljivki (1933) je junak King Kong na vrh te stavbe odnesel æensko, v katero se je
zaljubil. Katero poπast je predstavljal King Kong
orjaπko opico
29
Kako se je spremenilo življenje žensk
VEČ O …
Ženske so si morale volilno pravico
priboriti. Na Novi Zelandiji so uvedli
enako volilno pravico že leta 1893.
Avstralke so volilno pravico dobile
leta 1902, Finke 1906, Norvežanke pa
leta 1913. V Kanadi in Rusiji so ženske
dobile volilno pravico leta 1917, v ZDA
1920, v Veliki Britaniji 1928. Leta 1945
so dobile ženske volilno pravico skoraj
v vseh evropskih državah, razen v
Švici, kjer so jo dobile šele leta 1971.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Ženske po svetu marsikje še vedno
nimajo enakega položaja kot moški.
Najbolj pereča je pravica do ločitve,
ki je mnoge muslimanske države
ženski ne dovolijo, medtem, ko je za
moškega precej preprosta.
Z učenci se pogovorimo:
• Kakšen bi bil svet, če ženske ne bi
imele volilne pravice
• Kaj se je spremenilo, ko so ženske
dobile volilno pravico
• Ali se ženske, ki imajo volilno
pravico, udeležujejo volitev
AKTUALNO
Učenci doma povprašajo mamo,
katerega od gospodinjskih aparatov
bi najteže pogrešala. Argumentirano
obrazložijo, zakaj prav izbranega.
Kaj je iskala izgubljena generacija
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo izjavo Paula Valéryja
v učbeniku na strani 32. Besedilo
analizirajo:
• Kakšno je razpoloženje pisca
Kako doživlja svet okoli sebe
• Kakšno prihodnost lahko slutimo
iz njegovega zapisa
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo primerjalno tabelo dveh obdobij:
DANES
PRIMERJAM 1920 Podobno Drugačno
Medijska
komunikacija
Glasba
Likovna umetnost
Film
Gospodinjstvo
Promet
Naravoslovje
33

Ali sta bili zabava in kultura združljivi
BODIMO USTVARJALNI: skupinsko
delo
Učenci najprej po skupinah raziščejo
posamezna področja v času med
obema vojnama (tehnologija, film
glasba, medicina, kultura, umetnost,
vsakdan). Nato se učenci posedejo
po skupinah: dobijo gosta iz sosednje
skupine, nekdo izmed njih pa odide k
naslednji skupini. Gost skupini pripoveduje
o področju, ki so ga raziskali
v njegovi skupini, člani gostitelji pa
mu pripovedujejo o svojem področju.
Izmenjajo se različni člani skupine.
Izmenjave trajajo, če je izvedljivo,
vse do konca ure. Kombinacija naj se
zamenja na 5-10 minut.
AAAAB AAAAC AAAAD
BBBBA BBBBD BBBBC
CCCCD CCCCB CCCCA
DDDDC DDDDA DDDDB
VEČ O …
V času med obema vojnama je tudi
moda posnemala dela Picassa in
Dalija. Pojavili so se klobuki v obliki
čevlja ali sladolednega korneta.
Modna oblikovalka Coco Chanel je v
modo uvedla zadrgo in skrajšala krila.
Leta 1925 so se kratka krila na široko
uveljavila, zaradi česar je izbruhnilo
kar nekaj škandalov. V zvezni državi
Utah je zakon uvedel denarno kazen
in celo zapor za ženske, ki bi nosile
krila višje kot tri palce od gležnjev.
Neapeljski nadškof pa je tedanji
potres v Amalfiju razlagal kot božjo
kazen zaradi nošenja kratkih kril.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Da bi učenci lažje razumeli posledice
na področju umetnosti,
ki jih je prinesla ta doba, izdelajo
miselni vzorec. V vsak krog
zapišejo eno izmed značilnosti
razvoja, ki je bila posledica preloma
s preteklostjo v umetnosti.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
picasso.fr in poiščejo informacije o
življenju in delih Pabla Picassa.
BELEŽKE:
30
Kakπne novosti je prinesla doba
negotovosti
c) Junak risanih filmov je najprej postal mornar POPAJ,ki si je moË
nabiral z obroki ©PINA»E. Njegovo priljubljenost je spodnesla mala
miπka Walta Disneyja, ki se je imenovala MIKI MI©KA.
Ë) Najbolj priljubljeni filmski igralec v tem Ëasu, ki ga poznamo po komiËni
vlogi malega potepuha v tesnem suknjiËu in prevelikih hla-
Ëah, je bil 1. Rudolf Valentino 2. Marlon Brando 3. Charlie Chaplin.
d) Igralka nemπkega rodu Marlene Dietrich je leta 1930 zaslovela v filmu
z naslovom MODRI ANGEL. Leta 1939 pa je svet vzdihoval ob
nepozabnem filmu V VRTINCU,v katerem je igral takratni prvak
Hollywooda Clark Gable.
RADOVEDNEÆ
Preberi odlomek iz katoliπkega Ëasopisa, ki je bil objavljen leta 1926 v ZDA.
Nad Ëim je bil ogorËen pisec Ëlanka
Nad plesom, pomanjkljivo obleËenimi æenskami, krπenjem zakona, ki je prepovedoval
tovrstne zabave.
Predstavljaj si, da se piπe leto 1933. Si novinar/ka, ponosen/na na vse pridobitve, ki jih je æenskam prinesel
moderni Ëas. V kratkem spisu opiπi pet po tvojem mnenju za æenske najpomembnejπih novosti.
UËenci lahko opiπejo pridobitev volilne pravice, veËje moænosti zaposlitve,
moænosti za izobraæevanje, svobodo oblaËenja, moænosti za sproπËeno
obnaπanje in druæenje ...
ZANIMA ME:
Na naslovu www.juliantrubin.com/einsteinquiz.html boπ
naπel kviz o Einsteinu. VeË o S. Freudu pa na
http://www.google.com/searchq=Sigmund+Freud.
©PORT
olimpijske igre, v πportu se
uveljavijo æenske
SLIKARSTVO
πpanski slikarji, futurizem,
dadaizem, nadrealizem
GLASBA IN FILMI
jazz, charleston, zlata doba
Hollywooda, radijske igre
ZANIMA ME:
»arobni film »arovnik iz Oza (1939), ki je bil posnet
v barvni tehniki tehnikolor, vsebuje πtevilne pevske
prizore.
PONOVIMO
PROMET
VW hroπË, avtomobilske
dirke, prelet Atlantika
ÆIVLJENJE MED
OBEMA VOJNAMA
FIZIKA IN TEHNIKA
relativnostna teorija,
cepitev urana, gospodinjski
strojËki
≈Glasba je senzualna, æenske
so obleËene samo napol
in druæinski Ëasopis ne
more opisati njihovega gibanja.
Dovolj je reËi, da
obstajajo hiπe, namenjene
plesom, Ëeprav so bile zakonsko
zaprte.«
MODA
kratke priËeske, kratka krila,
liËenje, kajenje æensk
DRUÆBA
prohibicija v ZDA, mafijske
zdruæbe, uveljavitev æensk
NOVI IZUMI IN DOSEÆKI
umetna vlakna, inzulin, penicilin,
krvne skupine
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij.
• Učenci ocenijo uspehe znanosti
med obema vojnama.
• Učenci izberejo najljubši lik ali
dosežek tega obdobja in razložijo
svoj izbor.
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 30.
34

ZDA so bile po prvi svetovni vojni najbolj razvita
in najbogatejša država na svetu. Dvajseta leta so
dobila celo naziv zlata dvajseta leta. Vendar so se
končala z veliko gospodarsko krizo, ki se je razširila
po vsem svetu in trajala skoraj desetletje.
Kdo je oblikoval svetovni trg po vojni
Prva svetovna vojna je ZDA omogoËila, da so postale industrijska velesila. Zapravljati denar za lagodno æivljenje
in zabavo pa je postala poglavitna dejavnost AmeriËanov.
a) Æivljenje v dvajsetih letih je bilo za mnoge brezskrbno. PreËrtaj trditev, ki je napaËna. Pomagaπ si lahko s posnetkom
na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga).
a. Veliko se je plesalo, pelo in muziciralo.
b. Æenske so postale samozavestne in se sproπËeno oblaËile.
C. V nekaterih dræavah so æenske dobile volilno pravico.
». V ZDA so uvedli prepoved trgovanja z alkoholom, zaradi Ëesar so mafijski πefi ljudi z alkoholom oskrbovali ilegalno.
D. MnoæiËno se je razvila filmska proizvodnja, pojavila pa se je tudi televizija.
E. Razvoj kmetijstva je prinaπal preseæke pridelkov.
F. Ljudje so bili pri naloæbah varËni in previdni.
G. Razmahnila se je avtomobilska industrija.
b) Zakaj je bila kriza preseneËenje za ameriπke prebivalce
Pred izbruhom krize so industrija in zasluæki v ZDA dosegli izjemne viπine. New York je
postal banËno in borzno srediπËe sveta, dolar pa podlaga ostalih valut. Ljudje so hoteli
Ëim bolj obogateti. Njihovo æivljenje je bilo brezskrbno, polno zabave in zapravljanja.
Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize
Velika gospodarska kriza je izbruhnila leta 1929 in je v najhujπi obliki trajala do 1933. ©tevilne banke, denarni zavodi
in podjetja so doæiveli polom.
a) V jeseni 1929, ko je kriza izbruhnila, je dogajanje na Wall Streetu
doæivel tudi πpanski pesnik Federico Garcia Lorca. V pismu starπem
je opisal reakcije ljudi ob tem dogodku.
• Kako so ljudje izraæali nemoË ob zlomu na borzi Zakaj tako burno
Ljudje so πli na ulice, kjer so razpravljali, kriËali. Æenske so jokale.
Mnogi so naredili samomor, saj so zaradi borznega zloma izgubili
vse svoje imetje.
• Kako bi poimenoval stanje, ki ga je opisal pesnik Lorca
Brezup, kaos, zmeπnjava.
b) Oglej si sliko in odgovori.
• Napiπi dejstva, ki ti pridejo na misel ob pogledu na sliko (o sporoËilu fotografije;
o okolju, ki ga prikazuje; o podrobnostih, ki jih opaziπ).
Moπki iπËe delo tako, da hodi s plakatom po ulici. S tem vzbuja pozornost
mimoidoËih, saj ni videti kot reveæ.
• Kaj æeli moæ na sliki Zakaj, meniπ, se je zatekel k takemu naËinu oglaπevanja
Moæ æeli delo. Verjetno ga neuspeπno iπËe æe dalj Ëasa, zato se je odloËil za
takπen naËin iskanja zaposlitve.
VEČ O …
Fordov avtomobil Tin Lizzie
(imenovan tudi Ford T) je stal leta
1909 1200 ameriških dolarjev, pred
veliko gospodarsko krizo leta 1928
pa samo 295 ameriških dolarjev. Leta
1929 je Fordova tovarna proizvedla
že več kot en avtomobil na minuto.
Na voljo pa je bil le en model in ena
barva, saj je veljalo »Stranka ima
lahko kakršnokoli barvo avtomobila,
samo da je črna«.
Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize
6000000
5000000
4000000
3000000
2000000
1000000
0
Nezaposlenost v Hitlerjevi Nemčiji
≈Skoraj πest ur sem bil ujet sredi mnoæice, ki jo je zajela
panika. Nisem se mogel umakniti. Ljudje so razpravljali
in kriËali kot zveri. Vsepovsod so jokale æenske,
ljudje so na ulicah in stopniπËih na ves glas kriËali
in jadikovali. Mnogi so Ëez noË izgubili vse. Delali so
samomore.«
(Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku, MK, Ljubljana, 1995)
1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940
Kaj je povzročilo svetovno
gospodarsko krizo
31
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
ve, zakaj je prišlo do
zloma borze,
pozna in razume
bistvene značilnosti in
razsežnosti gospodarske
krize,
pozna posledice za ves
svet,
utemelji, kakšne
posledice je imela
brezposelnost na
vsakdanje življenje in
gospodarstvo,
pozna program za
reševanja krize v ZDA
in utemelji uspešnost
posameznih ukrepov
New Deala,
zna program New Deal
primerjati z evropskimi
rešitvami in sklepa o
vplivu krize na prihod
skrajnih političnih
skupin na oblast.
Kdo je oblikoval svetovni trg po vojni
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (glasba) in metoda razgovora
Učitelj učencem predvaja eno od dixie ali
jazz skladb (na primer Duka Elingtona,
Louisa Armstronga), značilnih za čas
med obema vojnama. Učence povpraša:
• Kakšna se jim zdi glasba Ali poznajo
to zvrst glasbe
• Kakšne občutke jim glasba vzbuja
• Ali vedo, kdaj in kje je bila ta glasba
popularna Morda poznajo ime Louis
Armstrong
• So morda videli katerega od filmov, v
katerem se je pojavila tovrstna glasba
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo izseljenca
ali izseljenke iz Slovenije, ki leta 1927
pripluje v ZDA. Po dobrih treh mesecih
bivanja v ZDA svojim domačim piše
pismo, v katerem opisuje življenje v
ZDA, svoje delovno mesto, zabavo,
preživljanje prostega časa …
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (grafom)
Učenci si ogledajo levi graf in ga
analizirajo:
• Kdaj je bila nezaposlenost v
Nemčiji najnižja
• Kdaj je bila najvišja
• Za kolikokrat se je nezaposlenost
med letoma 1933 in 1939 zmanjšala
35

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani www.
shambhala.org/business/
goldocean/causdep.
html#Whathappened seznanijo s
stopnjami nezaposlenosti v ZDA v
različnih časovnih obdobjih. Namesto
spletne strani si lahko ogledajo graf v
učbeniku na strani 35.
Predstavljene podatke analizirajo:
• Ugotovijo, kdaj je bila nezaposlenost
najvišja.
• Sklepajo, kaj je to pomenilo za
predsednika Roosevelta. Dobro ali
slabo
• Kakšne ukrepe naj bi predsednik
uvedel, da bi zagotovil čimprejšnje
uspehe
AKTIVNOST
Učitelj učence razdeli v tri skupine:
• prva skupina razišče učinke gospodarske
krize v mestnem okolju,
• druga skupina razišče vpliv gospodarske
krize na podeželju,
• tretja skupina razišče in predstavi
mednarodne razsežnosti krize.
Vsaka skupina svoje izsledke predstavi v
razredu. Učenci drugih dveh skupin pa ji
postavljajo vprašanja.
BODIMO USTVARJALNI: metoda reševanja
problemov in metoda izkustvenega učenja
(simulacija)
Učenci se vživijo v osebo, ki je pravkar
izvedela za zlom na borzi. Problem, ki ga
učenci rešujejo, je:
• Kako boš ukrepal, da ti premoženje
ne spolzi iz rok Izberi tri ponujene
odgovore, razmisli in utemelji, zakaj si
izbral prav te!
a) Skušal bom prodati družinski nakit.
b) Najprej se bom pozanimal, če je to
sploh res, časopisi vedno pretiravajo.
c) Tekel bom v banko po prihranke.
č) Svojemu borznemu posredniku bom
naročil naj proda vrednostne papirje.
d) Nimam se česa bati, saj mi je šlo
vedno dobro.
e) Začel se bom ozirati po novih
možnostih za dobiček v kriznih časih.
f) Šel bom na ulice, razbijal in zahteval
padec vlade.
g) Verjetno bi bil to moj konec.
Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo
• Kako, meniπ, se poËuti nekdo, ki je izgubil delo Kakπno upanje so gojili ljudje ob veliki krizi
Brezposeln Ëlovek se ne poËuti dobro, saj nima denarja za æivljenjske potrebπËine. Izgubi zaupanje vase.
V krizi leta 1929 so ljudje upali, da se bodo Ëasi spremenili in bo kriza minila, ob tem pa bi dobili tudi delo.
c) Na grafikonu v uËbeniku na str. 35 poiπËi deleæ brezposelnih v ZDA v Ëasu krize. Kdaj je bila brezposelnost najniæja
Kdaj je bila najviπja
Brezposelnost je bila najniæja leta 1929, preden je izbruhnila kriza, najviπja pa leta 1933, ko je kriza doæivela
vrhunec.
Ë) »rni petek na ameriπki borzi je vplival tudi na druge dræave, s Ëimer
je kriza postala svetovna. Slovenec je leta 1934 takole pozival meπ-
Ëane Ljubljane:
• Ali je zlom v ZDA vplival na gospodarstvo v Sloveniji
Zlom v ZDA je vplival na vse svetovno gospodarstvo, tudi slovensko.
• Zakaj je Ërni petek prizadel Evropo Katero evropsko dræavo najbolj
Ker je bila Evropa gospodarsko zelo povezana z ZDA, jo je kriza
32
prizadela. Najbolj je prizadela Veliko Britanijo in NemËijo, vendar so bile prizadete vse evropske dræave, razen
Sovjetske zveze (ki se ni vkljuËevala v svetovno gospodarstvo).
• Kateri sloji prebivalstva so krizo najbolj obËutili Kako
Prizadeti so bili vsi sloji. Najteæje je bilo delavcem, ker so mnoæiËno izgubljali delo in niso imeli nobenih drugih virov
preæivljanja. Veliko premoæenja so izgubili tudi premoæni sloji. Vsem zaposlenim pa so se zniæale plaËe.
• Kateri Ëasopisi danes objavljajo novice o gospodarskih vpraπanjih
Finance, dnevniki Delo, Dnevnik in VeËer ....
≈Radi πe vedno trajajoËe gospodarske krize naraπËa
πtevilo brezposelnih od dne do dne. Te teæke gospodarske
prilike so povzroËile, da je danes veliko πtevilo naπih
revnih someπËanov v bedi in pomanjkanju. /…/ je
priredila mestna obËina dne 3. in 4. novembra 1934
‘Nabiralni dan’ /…/. V glavnem je imela ta akcija namen,
da zbere od posameznih oseb po cestah, javnih
lokalih itd. malenkostne prispevke.«
(Pomagajmo uboæcem in brezposelnim, Slovenec, 1934)
Kako je svet reπil veliko gospodarsko krizo
Dræave so se bolj ali manj uspeπno spopadale s krizo. Eden najbolj uspeπnih programov je bil New Deal ameriπkega
predsednika Roosevelta.
a) Program New Deal je vseboval vrsto ukrepov, ki so navedeni spodaj. Ob posameznih ukrepih v desni stolpec dopiπi
razloge, zakaj jih je Roosevelt vkljuËil v svoj program.
U Dræava je prevzela nadzor nad gospodarstvom
in ponudila posojila za proizvodnjo.
S Roosevelt je zniæal plaËe in poviπal davke.
P Brezposelnim je dodelil pomoË.
E Uvedeno je bilo zaposlovanje v javnih delih
(elektrifikacija, gradnja kanalov, stanovanj, πol, cest).
© Kmetje so dobili posojila za sejanje doloËenih
vrst poljπËin.
N Zaprl je vse banke, razen tistih, ki so poslovale uspeπno.
O Zmanjπal je vrednost dolarja.
U∑Gospodarstvo je temeljilo na nerealnih temeljih, zato je
dræava nad njim prevzela nadzor in mu s posojili pomagala
k okrevanju.
S∑Zniæal je plaËe dræavnim usluæbencem in obdavËil premoæne,
da je dobil finanËna sredstva za pomoË revnim in
brezposelnim.
P∑Pomagal jim je, da niso bili laËni in da niso propadali na
cesti. Pomagal jim je preæiveti v primernih stanovanjih, da
so lahko æiveli Ëloveka dostojno æivljenje.
E∑Z javnimi deli je dræava ponudila delo mnoæici brezposelnih,
ki so tako dobili moænost zaposlitve in zasluæka.
©∑Dræava je vzpostavila nadzor nad koliËino kmetijskih
preseækov, da se ne bi spet pojavila hiperprodukcija.
N∑Veliko πtevilo bank je opravljalo nestrokovne transakcije
in so se ukvarjale s πpekulacijami in goljufijami.
O∑Vrednost dolarja je temeljila na nerealni osnovi, izhajajoËi
iz nekdanjih uspehov ameriπkega gospodarstva.
b) Kriza je v mnogih evropskih dræavah povzroËila razoËaranje ljudi nad demokracijo. Izbrali so nove, po njihovem
mnenju odloËnejπe voditelje. Poimenuj eno dræavo, kjer se je to zgodilo.
V NemËiji so volivci podprli Hitlerja.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani www.investopedia.com/features/crashes/crashes5.asp
poiščejo še druge, odmevnejše
gospodarske krize v svetu in naredijo
primerjavo.
RAZISKOVALEC
Učenci si na spletni strani www.
english.uiuc.edu/maps/depression/artgallery.htm
ogledajo likovne
podobe o posledicah gospodarske krize.
Slike analizirajo:
• Kako so videli življenje likovni
umetniki
• Učenci na podlagi del kratko opišejo
njihova ali lastna opažanja časa.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (umetniško sliko)
Učenci si ogledajo in analizirajo sliko
v učbeniku (Mestne aktivnosti) na
strani 34:
• Izpišejo aktivnosti, ki jih opazijo
na sliki.
• Zakaj rečemo tovrstnemu načinu
življenja v 20. letih »ameriški način
življenja«
Kako je svet rešil veliko gospodarsko krizo
VEČ O …
Predsednik ZDA je izvoljeni voditelj
in hkrati tudi vrhovni poveljnik
oboroženih sil. V posebnih primerih
lahko celo prevzame oblast nad
nacionalnimi gardami posameznih
zveznih držav. Predsednik vodi
državno administracijo v miru in
oborožene sile v miru in vojni ter
predstavlja državo v mednarodnih
odnosih. Pripada mu najvišja plača
med državnimi uslužbenci, ki znaša
400.000 dolarjev letno. Za predsednika
ZDA je lahko izvoljen le v ZDA rojen
človek, star najmanj 35 let, ki je
zadnjih 14 let preživel v ZDA. Nikjer ne
piše, da mora biti predsednik moški
bele kože in zrelih let ter krščanske
veroizpovedi, vendar ZDA doslej
predsednikov brez teh značilnosti niso
poznale. Prva ženska podpredsedniška
kandidatka je bila leta 1984 Geraldine
Ferraro iz demokratke stranke. Potem
ko se je Franklin Delano Roosevelt kar
štirikrat uspešno potegoval za položaj
predsednika, so leta 1951 sprejeli 22.
ustavni amandma, ki dovoljuje le dva
štiriletna mandata.
36

1. PoiπËi napaËno trditev!
X) Hiperinflacija je bila 1923, zlom borze v New Yorku
pa 1929.
B) Hiperinflacija se je zaËela v NemËiji, zlom na Wall
Streetu pa v ZDA.
P) Pri hiperinflaciji je preveË, pri gospodarski krizi pa
premalo denarja v obtoku.
2. Eden od vzrokov, da je ameriπki borzni trg pregorel, je
tudi ≈v zlatih dvajsetih«, ko so vsi zaupali ekonomiji in
se spoznali nanjo. Zakaj je bilo tako
O) Imeli so dinamiËnega novega predsednika.
E) Al Capone je s prohibicijo osreËil ZDA.
D) DobiËek so jim prinaπali posli z Evropo, ki se je po
vojni hotela obnoviti.
3. Kako se imenujejo ljudje, ki kupujejo delnice z namenom,
da jih z dobiËkom hitro prodajo
K) borzni posredniki
L) konjski meπetarji
H) πpekulanti
4. Kdaj je bil Ërni petek na Wall Streetu
M) 1. septembra 1929
R) 25. oktobra 1929
T) 31. oktobra 1929
5. Kdo je bil ameriπki predsednik ob zlomu borze
S) Herbert Hoover
A) Franklin Delano Roosevelt
I) Gerald Ford
6. Kdo je nadomestil tega predsednika leta 1933
W)Warren Harding
Y) Franklin Roosevelt
D) Dwight Eisenhower
Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo
RADOVEDNEÆ
Pri vsaki nalogi izberi eno reπitev ter Ërko pred njo vpiπi v spodnje kvadratke (πt. 3 pomeni, da vpiπeπ reπitev tretje naloge). Dobil boπ naslov priljubljene
ameriπke pesmi iz 30. let, ki je opevala optimizem po reπitvi iz krize.
ZANIMA ME:
Na naslovu www.americanpresidents.org/gallery/index.asp
boπ naπel veliko informacij o Rooseveltu in njegovem programu
New Deal ter tudi o drugih ameriπkih predsednikih.
7. Katero od navedenih dejstev ni posledica svetovne gospodarske
krize
B) Ljudje so samomorilsko skakali skozi okna.
I) Ljudje so z zaprtjem bank izgubili æivljenjske prihranke.
A) Otroci so pakete banËnih potrdil uporabljali za risanje
in igro.
8. Kako se imenuje dobiËek, ki izhaja iz posesti delnic, ki
kotirajo na borzi
E) dividende
N) zlata moneta
G) obresti
9. Kako se je imenoval program gospodarske obnove novega
ameriπkega predsednika
L) Laisser-faire
U) Eleonor
G) New Deal
10. Mnogi menijo, da je svetovna gospodarska kriza pripeljala
na oblast totalitaristiËne voditelje.
Za katerega od naπtetih to res velja
N) Adolf Hitler
V) Josif VisarionoviË Stalin
S) Benito Mussolini
11. Katera od navedenih trditev ne dræi
J) Zaradi krize so se zaostrila druæbena nasprotja tudi v
Evropi.
I) Ameriπki predsednik je predpisal obvezno delo otrok.
C) Kriza je povzroËila milijone brezdomnih in brezposelnih
po vsem svetu.
3 7 1 1 6 2 7 6 5 7 4 8 3 8 4 8 7 9 7 11 10
H A P P Y D A Y S A R E H E R E A G A I N
ZANIMA ME:
Komedija Nekateri so za vroËe (1959) na zabaven naËin
prikazuje morilske gangsterje ter zabavo v predvojnih
letih v ZDA.
PONOVIMO
Kje Wall Street, New York, ZDA Kdaj oktobra 1929
· nepraviËna razdelitev
bogastva
· hiperprodukcija in
nasiËenost trga
· πpekulacije na borzi
· nekontrolirano zapravljanje
prebivalcev
BELEŽKE:
VZROKI
SVETOVNA
GOSPODARSKA
KRIZA
POSLEDICE
RE©ITVE
v ZDA
· propad podjetij in bank
· milijoni brezposelnih
v Evropi in svetu
· propad podjetij in bank
· nemiri zaradi brezposelnih
· politiËna nestabilnost
v ZDA
· program New Deal
· reforme, ki so reπile krizo
v Evropi in svetu
· koalicije, ki so izdelale svoje
reformne programe
· kriza demokracije
33
AKTIVNOST: metoda razgovora
Učitelj učence vpraša, katere
ameriške predsednike poznajo.
• Ali se lahko kateri primerja s
priljubljenim Rooseveltom
• Kakšne so odlike dobrega
državnika
• Kakšno je danes javno mnenje v
Sloveniji o ameriškem predsedniku
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci sestavijo kratek predvolilni
program predsedniškega kandidata,
ki se udeležuje volilne kampanje
ravno med svetovno gospodarsko
krizo (1929). Vsebina govora je
odvisna od tega, kdo bodo poslušalci:
delavci, kmetje, srednji sloj ali
bogataši.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Predsednik Roosevelt je uvedel obširna
javna dela, da bi pomagal množicam
brezposelnih. Še danes vlade razvitih
držav posegajo po tem ukrepu, kadar
njihovemu gospodarstvu ne gre dobro
in se število brezposelnih občutno
poveča. Tako je tudi v Sloveniji, kjer
mnogim brezposelnim pomaga države,
saj jim z javnimi deli ponuja možnost
zaposlitve. Vendar pa so v zadnjih letih
vse bolj glasni nasprotniki prevelike
vloge države na področju gospodarstva.
Po njihovem mnenju ni naloga države,
da brezposelnim ponuja delovna mesta.
Učitelj se z učenci pogovori o potrebnosti/nepotrebnosti
javnih del:
• Ali učenci poznajo koga, ki je
vključen v javna dela
• Ali so javna dela učinkovita oblika
zagotavljanja družbenega miru
• Ali lahko rečemo, da javna dela
služijo tudi kontroli ljudskih množic
• Kako bi lahko še učinkovito pomagali
težko zaposljivim skupinam
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj je zlom borze na Wall Streetu
presenetil ZDA
• Kako je bilo ameriško
gospodarstvo povezano s svetovnim
• Kakšne posledice je imel črni
petek za banke, podjetja, trgovino,
kmetijstvo
• Kako se je kriza kazala pri
navadnih državljanih
• Kdaj se je pokazal prvi uspeh pri
reševanju krize
• Kako se je predsednik Roosevelt
lotil problema bank in brezposelnosti
Pojasni, ali je bil uspešen.
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 33.
37

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Svet med obema vojnama – kriza
demokracije
UČNI CILJI
Učenec:
pozna in razume
gospodarski in družbeni
razvoj Sovjetske zveze v času
med obema vojnama,
pozna in razume okoliščine,
ko so na oblast v Italiji in
Španiji prišli fašisti,
pojasni razloge za delovanje
fašistov in nacistov v Italiji
in Španiji,
pozna fašistične načine
vplivanja na množice,
simbol stranke in vlogo
posameznika v sistemu,
pozna in razume bistvene
značilnosti političnih
sistemov – socializma,
fašizma in demokracije – v
tedanji Evropi,
primerja in utemelji načine
in vzroke vmešavanja države
v gospodarstvo v SZ in Italiji
ter sklepa, kakšne posledice
je imelo to vmešavanje za
nadaljnji razvoj države.
Zdi se, da so evropske demokratične države v medvojnem
obdobju zašle v krizo. Državljanska vojna v Rusiji je zagotovila
oblast boljševikom. Pod Stalinom so Sovjetsko zvezo spremenili
v eno najbolj totalitarističnih držav. Mussolini v Italiji je uvedel
fašizem.
Stalin ∑ uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo
Po Leninovi smrti je oblast v Sovjetski zvezi prevzel Stalin, po katerem to obdobje imenujemo stalinizem.
Njegov cilj je bil industrijski razvoj Sovjetske zveze ∑ za vsako ceno.
a) Katere spodnje trditve dræijo in katere ne Vsako odloËitev tudi pojasni.
V pomoË ti je lahko posnetek na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx
brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Stalin) ter poglavje o njem v uËbeniku (str. 37).
Stalin je oblast vzdræeval z nasilnimi metodami.
Tajna policija je nadzorovala prebivalce. Zaprli in ubili so mnoge ljudi. DA NE
Preganjanje sumljivih ljudi in sovraænikov dræave je doseglo vrhunec v 30. letih. DA NE
V Ëistkah (vrh sredi 30. let) je Stalin obraËunal s Ëlani partije in vojaπkimi voditelji.
Kmetje so z veseljem podprli podræavljanje svojih kmetij. DA NE
Kmetje so se kolektivizaciji mnoæiËno upirali, tako da so pobijali svojo æivino in uniËevali pridelke.
Petletke so izpolnili v πtirih letih. DA NE
Programi industrijskega razvoja, v katerih so gradili æelezarne, prekope, elektrarne, so trajali pet let.
Umetnost je sluæila dræavi in njeni hvali. DA NE
Umetniki, ki so delovali pod nadzorom dræave, so upodabljali Stalina ter sreËno æivljenje v Sovjetski zvezi.
V Sibiriji so bila znana turistiËna srediπËa. DA NE
V Sibiriji so bila taboriπËa, v katera so poπiljali ljudi, ki so kakorkoli nasprotovali reæimu.
Kult osebnosti pomeni Ëastiti vodjo kot nezmotljivega genija. DA NE
Kult osebnosti, ki ga je podpirala obπirna propaganda, je Ëastil Stalina kot oËeta naroda.
Stalinizem πtejemo med totalitarne sisteme. DA NE
Dræava je imela popolno oblast nad javnim in zasebnim æivljenjem dræavljanov.
b) Oglej si sliki in ju primerjaj med seboj. Kaj opaziπ
Na desni fotografiji Jehova ni veË.
Stalin uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj na tablo zapiše Sovjetska
zveza. Učenci izrekajo besede, ki
so povezane s to državo. Učitelj
njihove ideje zapisuje na tablo.
Skupaj izberejo in obkrožijo tiste, ki
se nanašajo na Sovjetsko zvezo med
obema vojnama.
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere izbrana
določila iz sovjetske ustave iz leta
1936:
• Sodišča so neodvisna in dolžna
spoštovati le zakone, procesi so
odprti za javnost, obtoženec ima
pravico do obrambe.
• Državljani imajo svobodo, pravico
do združevanja, nedotakljivost osebe
in bivališča, zaupnost pošte.
• Državljani imajo pravico do dela,
oddiha, materialne preskrbe v
starosti, v primeru invalidnosti in
bolezni.
• Republikam je priznana pravica do
odcepitve.
Učenci analizirajo prebrana določila
ustave:
• Kaj je ustava zagotavljala
državljanom Sovjetske zveze
• Ali so napisane besede odražale
resnično stanje
• Zakaj, meniπ, je nastala ta razlika
Jehov je bil eden tistih, ki si je drznil Stalina kritizirati,
zato ga je dal Stalin zapreti in obsoditi na smrt. Stalin in Jehov, vodja tajne policije, leta 1938 in leta 1939
Prizaneseno ni bilo niti njegovi druæini. Sledilo je brisanje vsakrπnih sledi Jehova, med drugih so ga izbrisali tudi z
vseh fotografij, na katerih je bil prisoten Stalin.
c) Stalinovo slavo je πirila tudi propaganda. Ilustracija prikazuje Stalina, ki ga obkroæajo delavci. V okvire dopiπi njihove
obËutke ali misli, ko vidijo Stalina.
34
naπ genialni voditelj
VEČ O …
Spomladi 1921 so kmetje v Rusiji
zaradi lakote jedli travo, drevesno
skorjo in glodalce. Bili so celo primeri
kanibalizma. V kratkem času je
milijone revežev hitelo proti najbližji
železniški postaji v upanju, da bodo
lahko odšli nekam, kjer bo hrana. Prevoz
jim ni bil dovoljen, ker je Moskva
zanikala obstoj katastrofe /…/. Ljudje
so bili tako oslabeli, da se niso mogli
gibati. Ulice so se napolnile s trupli.
(vir: Richard Pipes, The Russian revolution,
AA Knopf, New York, 1990)
BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografi
čnih izdelkov
Ko je bil Lenin še živ, je v Sovjetski
zvezi veljalo geslo »Lenin je Marx
naše dobe«. V času Stalina se je geslo
spremenilo v »Stalin je naš Lenin«.
Učenci si zamislijo parole, ki bi
odražale stanje duha v takratni
Sovjetski zvezi. Vsak učenec napiše
svojo parolo na tablo, sošolci pa
ugotavljajo pomen zapisane parole.
bolje, da ne kritiziram
naπ veliki oËe naroda
38

Ali je Mussolini izpolnil svoje obljube
Kot odgovor na politiËno nestabilnost in gospodarsko krizo v Italiji je ljudstvo podprlo Mussolinija, ki je dobil
naziv Duce (voditelj).
a) Dopolni besedilo.
Idejno gibanje, ki se je razvilo v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija, imenujemo FA©IZEM.
Mussolini je priπel na oblast leta 1922 z znamenitim POHODOM na Rim. Mussolinijevi privræenci
so ustanovili zveze bojevnikov, ki so se imenovale (po barvi uniforme) »RNOSRAJ»NIKI.Za simbol
so si izbrali sveæenj πibja s sekirico, ki je bil simbol RIMSKEGA imperija.
b) Odgovori na vpraπanja o Mussoliniju. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani
www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.aspmcat=3&scat=17 (WWII 1, WWII 2, WWII 3).
• Mussolini je veljal za dobrega govornika. Kakπni so bili videti njegovi govori Kje so najveËkrat potekali
V svojih govorih je moËno gestikuliral (uporabljal razliËne geste) in s svojim glasom vplival na mnoæice. Govori so
potekali na trgih, kjer je Mussolini nastopal na balkonih, da so ga ljudje lahko videli. Ljudjem je govoril o veliËastni
zgodovini rimskega imperija ter o krivicah, ki jih je Italijanom povzroËila pariπka mirovna konferenca.
• Katere pripomoËke je uporabljal, ko je razglaπal svoje ideje
Radio, filme, gramofonske ploπËe. »asopisi in radio so bili prisiljeni objavljati njegove govore in vabila na mnoæiËna
faπistiËna zborovanja.
• Kakπen odnos so imeli faπisti do drugih narodov
Slovanske narode, πe posebej Slovence in Hrvate, so imeli za manjvredne narode.
• Cilj faπistov je bil razπiriti se na ozemlje nekdanjega rimskega imperija. Katero ozemlje naj bi po tem naËrtu Italija
obsegala
Italija naj bi obsegala obale Sredozemskega morja.
c) Mussolini je vodil agresivno zunanjo politiko. V napadu na Abesinijo (Etiopijo) so bile njegove sile veliko moËnejπe
kot nasprotnikove. Leta 1946 je britanski predstavnik izjavil:
• Zakaj je bila vojna z Etiopijo neenakovredna
Etiopija ni imela moderno opremljene vojske, na vojno tudi ni bila
pripravljena. ©tevilo njenih vojakov je bilo manjπe od italijanske
vojske.
• Ali so evropske dræave in Druπtvo narodov ukrepali proti Italiji
Ne, Druπtvo narodov in evropske sile proti Italiji niso odloËno ukrepali. Ukrepali so le gospodarsko, ne pa tudi
vojaπko.
Dræavljanska vojna v ©paniji
Leta 1936 je v ©paniji priπlo do spopada med izvoljeno oblastjo Ljudske fronte in nacionalistiËnimi generali, ki jih
je vodil general Franco.
a) V uËbeniku na str. 39 preberi besedilo o dræavljanski vojni v ©paniji.
• Kakπen je bil odnos generala Franca do demokratiËno izvoljene vlade
General Franco je bil naklonjen faπizmu in nenaklonjen reformam, ki jih je pripravljala republikanska vlada. Zato je
organiziral upor proti demokratiËno izvoljeni vladi.
• Katere dræave so pomagale bojujoËima se stranema Zakaj prav te
Francovim nacionalistom sta pomagali Italija in NemËija. Poslali sta vojake, tanke in letala, da
sta svoje vojaπke sile v ©paniji izurili in preizkusili. Republikanci so dobili le malo pomoËi iz tujine.
saj so zahodnoevropske dræave ostale nevtralne. Vojaπke svetovalce in oroæje jim je poslala
Sovjetska zveza, ki je v vojni v ©paniji videla tudi priloænost za πirjenje komunizma. Na strani
republikancev so se bojevali πtevilni prostovoljci iz vse Evrope, med njimi tudi iz Slovenije.
• Kako dolgo so trajali spopadi Kdo je bil zmagovalec
Vojna je trajala od leta 1936 do 1939. Zmagali so nacionalisti generala Franca, ki je uvedel diktaturo.
≈Zavedamo se, da bi /…/ lahko brez teæav ustavili
Mussolinija, Ëe bi proti njemu uvedli sankcije, ki so
bile potrebne. In Ëe bi za njegove ladje zaprli Sueπki
prekop in mu s tem onemogoËili dobavo nafte.«
(Izjava Philipa N. Bakerja, angleπkega politika v Druπtvu
narodov, 1946)
general Franco
35
Ali je Mussolini izpolnil svoje obljube
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo simbole socialistične
Sovjetske zveze in fašistične Italije
(fašistični znak je v delovnem zvezku
na strani 35). Ob narisanem simbolu
razložijo njegov pomen.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci v učbeniku na strani 39
preberejo portret Mussolinija in
rubriko Ali veš Učitelj se z njimi
pogovori:
• Katere okoliščine so Mussoliniju
omogočile vzpon na oblast
• Ali bi Mussolini prišel na oblast,
če med Italijani ne bi obstajala
negotovost zaradi gospodarske krize
• Ali bi danes velika gospodarska
kriza lahko ogrozila demokracijo
v Evropi Učenci utemeljijo svoj
odgovor.
RAZISKOVALEC
Učenci obiščejo Narodno in
univerzitetno knjižnico oziroma
pokrajinsko knjižnico ter v njej
poiščejo časnike, ki so izhajali
oktobra 1922. Poiščejo članke, ki
opisujejo Mussolinijev »pohod na
Rim«. Nekaj člankov analizirajo:
• Kako je pisec članka opisoval
Mussolinija Ali mu je naklonjen ali je
čutiti odpor
• Katere podrobnosti je pisec članka
poudaril
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo prebivalca
Italije v času fašizma. Prikažejo
odnos prebivalca do Mussolinija in
idej fašizma. Odnos prebivalca je
odvisen od tega, kateri družbeni
skupini pripada: delavcem, kmetom,
srednjemu sloju ali bogatašem.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH:
Eden od učencev pripravi referat
o Stalinu, pri čemer si pomaga s
spletnimi stranmi in literaturo.
Referat naj obsega naslednje
elemente: Stalinovo otroštvo,
mladostna leta, priključitev
boljševikom, delovanje za
boljševistično revolucijo, Stalin
kot voditelj Sovjetske zveze,
njegovi ukrepi proti neposlušnim …
Pozornost učencev po predstavitvi
referata učitelj preizkusi s kvizom,
ki ga najde na www.schoolhistory.
co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm.
AKTIVNOST: delo s slikovnim
gradivom (tabelo)
Učitelj učencem pokaže desno tabelo
(način preživljanja v Sovjetski zvezi),
ki jo analizirajo:
• Katera panoga je zaposlovala
največ ljudi
• Izračunaj delež posameznih
skupin, glede na celoto zaposlenih.
• Kolikšen je bil delež zaposlenih, če
vemo, da je imela Sovjetska zveza v
tem času 149,900.000 prebivalcev.
Način preživljanja,
zaposlenost v SZ
1926–27 % 1927–1928 %
kmetijstvo 59,623.000 60,696.000
obrt in industrija 5,056.000 5,221.000
gradbeništvo 660.000 725.000
promet 1,570.000 1,560.000
telekomunikacije 93.000 93.000
trgovina 1,115.000 1,163.000
izobraževanje 731.000 753.000
zdravstvo 355.000 366.000
drugo 962.000
3,671.000
922.000
3,895.000
skupaj 73,836.000 75,394.000
39

AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(zapisovanje zamisli)
Učitelj na tablo zapiše reklo: »Lačni
ljudje so jezni ljudje.«
Učenci razmislijo o tem, v kolikšni
meri se to navezuje na vzpon fašizma
v Italiji. Svoje misli zapišejo v obliki
miselnega vzorca.
Državljanska vojna v Španiji
RAZISKOVALEC
Učenci si v delovnem zvezku na
strani 36 ogledajo delo slikarja
Picassa z naslovom Guernica. V
literaturi poiščejo in opišejo, kaj slika
predstavlja.
• Konj predstavlja ljudi, bik nasilje
in temačnost. Kaj predstavljajo
preostali prizori
• Ženska leži pod kopiti konja. Konj
rezgeče. Mrtev vojak leži z zlomljenim
mečem. Mati joče ob mrtvem otroku.
Ženska gleda z okna. Kakšen je skupni
imenovalec teh prizorov
• Zakaj se je Picasso odločil delo
izdelati v črni in sivi barvi
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
reševanja problemov in metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
V literaturi učenci zberejo čim več
skupnih lastnosti totalitarističnih
sistemov med obema vojnama.
Lastnosti predstavijo z miselnim
vzorcem.
VEČ O …
Znani ameriški pisatelj Ernest
Hemingway je španski državljanski
vojni posvetil delo Komu zvoni.
Hemingway je sicer svoje prve vojne
izkušnje nabiral v prvi svetovni
vojni, ko je bil tudi v zaledju soške
fronte. Vojni je posvetil delo Sonce
tudi vzhaja. Leta 1937 pa je postal
vojni dopisnik v Španiji. Takrat mu je
Severnoameriška časnikarska zveza
plačala dolar na besedo za reportažo
o španski državljanski vojni.
VEČ O …
Mnogi nasprotniki fašizma, zlasti
napredni intelektualci, so se pridružili
republikancem v vojni v Španiji. Med
njimi je bil tudi angleški pisatelj
George Orwell. Leta 1936 je bil tja
poslan kot dopisnik časnika, pri
katerem je delal, vendar se je kmalu
pridružil republikancem. Na fronti je
prebil več kot sto dni, potem pa se
je vrnil k ženi, ki je bila tudi aktivna
na strani republikancev v Barceloni.
Na bojišče se je nato vrnil, vendar
mu je ob zmagi falangistov uspelo
umakniti se pred morebitno aretacijo.
Delo Bivanje v Kataloniji temelji
na njegovih osebnih doživetjih v
vojni. Zaradi Orwellovega nagibanja
h komunizmu je bilo delo precej
kritizirano.
Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije
b) Slika je delo πpanskega slikarja in se imenuje Guernica (Guernica je
bilo baskovsko mesto, ki so ga aprila 1937 popolnoma poruπila nacionalistiËna
letala). O njeni izdelavi si lahko v uËbeniku na
str. 39 prebereπ πe slikarjevo izjavo.
• Kakπno je bilo umetnikovo staliπËe do vojne v ©paniji
Bil je proti vojni in proti generalom, ki so vojno zaËeli.
• Kaj lahko razbereπ na sliki
Grozo, teptanje ljudi, krike, razbitost, temaËnost.
• Kako so v vojni trpeli civilisti
RADOVEDNEÆ
Picasso je sliko Guernica odnesel v ZDA in jo namenil ©paniji πele takrat, ko bo v njej spet demokracija. To se je
zgodilo po Francovi smrti. Picasso je umrl leta 1973. Ali je doËakal, da se mu je æelja izpolnila
Ne, ker je Franco vladal do leta 1975. Sliko so obesili v Madridu πele leta 1981.
• Ena od ærtev Francovega reæima je bil mladi pesnik Federico Garcia Lorca, ki je
pred tem napisal pesem Slovo. Kaj meniπ, kaj v pesmi predstavlja balkon
Stik s svetom, ljudmi, naravo ...
• Zakaj, meniπ, so totalitarni reæimi preganjali umetnike in knjiæevnike
Bali so se njihove kritike in nenaklonjenosti, zato so bili pri oblasti nepriljubljeni.
ZANIMA ME:
Na naslovu
www.schoolhistory.co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm
lahko preizkusiπ svoje znanje o Stalinu.
Dopolni tabeli.
36
Æiveli so v pomanjkanju, izgubili svoje domove, bili ærtve spopadov in medsebojnega obraËunavanja.
DEMOKRACIJA
To je oblika vladavine,
v kateri ljudje svobodno izraæajo
svoje misli in se svobodno
zdruæujejo.
Dræava
Simbol
Katerega leta in kako je
totalitarizem priπel na oblast
Ime stranke
Vojaπke enote
Vodja
Cilj
Odnos do nasprotnikov
Zunanja politika
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci nekaj ali teden dni spremljajo
osrednja poročila (Dnevnik, 24 ur)
na TV, in sicer sledijo vestem o
vojnah, ki se dogajajo po svetu. Pri
tem si zapišejo naslednje podatke:
kje se vojna dogaja, kdo in zakaj se
bojuje, koliko so prizadeti civilisti,
koliko žrtev med vojaki in civilisti je
vojna povzročila, kakšno je stališče
evropskih držav do vojne … Svoje
zapiske predstavijo.
ZANIMA ME:
Svoje æivljenje v taboriπËu v Sibiriji je opisal pisatelj
Aleksander Solæenicin v delu Arhipelag gulag (1973),
zaradi katerega so ga izgnali iz Sovjetske zveze.
PONOVIMO
SVET MED OBEMA
VOJNAMA — KRIZA
DEMOKRACIJE
FA©IZEM
Italija
butarica s sekirico
1922
pohod na Rim
faπisti (Polulari)
Fasci di combatimento (ËrnosrajËniki)
Benito Mussolini ∑ Duce
obnoviti veliËino rimskega imperija
preganjanje nasprotnikov reæima
zasedba Albanije, Etiopije, Krfa in
Reke
AKTUALNO
Vlade zahodnoevropskih držav so
ob začetku vojne v Španiji razglasile
nevtralnost, zaradi česar so jih mnogi
prebivalci kritizirali. Ali in koliko se
vplesti v vojno, je vprašanje, ki je
za vlade evropskih držav aktualno
še danes. Ko je leta 1992 izbruhnila
vojna v Bosni in Hercegovini, so se
zahodnoevropske države sprva zelo
medlo odzvale nanjo. OZN je poslala
svoje mirovne enote, ki so bile dolgo
neučinkovite. Šele posredovanje
enot Nata je pripeljalo do konca
bratomorne vojne na Balkanu.
Ko umrem, pustite balkon odprt.
DeËek pomaranËe je
(z balkona ga vidim)
kosec æito kosi
(z balkona ga sliπim)
ko umrem
pustite balkon odprt.
TOTALITARIZEM
To je oblika vladavine,
v kateri reæim ljudi preganja, Ëe
razmiπljajo drugaËe, kot reæim
dovoljuje, ter jim prepoveduje svobodno
zdruæevanje.
KOMUNIZEM
Sovjetska zveza
srp in kladivo
1917
z revolucijo
komunistiËna partija
RdeËa armada
Josif V. Stalin
okrepiti gospodarstvo v SZ
preganjanje nasprotnikov reæima
πirjenje vpliva komunizma
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih
podpoglavij.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšna oblast je bila v Rusiji po letu 1917
• Kakšne nasprotnike je imela komunistična oblast
• Na kakšen način je na oblast prišel Josip V. Stalin
Kako je vladal
• Zakaj je bila Italija nezadovoljna s pariško mirovno
pogodbo
• Kdaj so fašisti prevzeli oblast Za kakšne cilje si je
prizadeval Benito Mussollini
• S kom so najprej obračunali Kako se je kazala
napadalnost fašizma
• Zakaj je bila španska državljanska vojna poligon
(priprava) za novo vojno
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku,
stran 36.
40

Politične nestabilnosti in slabe gospodarske razmere so vplivale na to, da
so Nemci za svojega voditelja leta 1933 izvolili Adolfa Hitlerja. Nemčijo je
spremenil v totalitarno državo, v kateri so bili pripadniki nearijske rase ter
kritični opazovalci nezaželeni.
Kako je Hitlerju uspelo priti na oblast
NemËijo so posledice prve svetovne vojne, zlasti doloËila mirovne pogodbe, hudo prizadele. Takπno ozraËje je
izkoristil Hitler. Obljubil je, da bo NemËiji vrnil njeno veliËino.
a) NacistiËna propaganda iz leta 1930 je razπirila zemljevid s podobo Evrope po pariπki konferenci: belo oznaËeno
NemËijo ogroæajo do zob oboroæene sovraæne sosede.
• Vpiπi njihova imena v prazna polja.
• Na zemljevidu pobarvaj ozemlja, ki jih je NemËija izgubila z mirovno pogodbo.
Velika Britanija
Belgija in
Nizozemska
Francija
Italija
Poljska
Sovjetska zveza
»eπkoslovaπka
Kraljevina
Jugoslavija
• Kaj ponazarjajo simboli, ki prikazujejo oroæje in vojake
OznaËeno oroæje in vojaki prikazujejo, da so nemπke sosede moËno oboroæene in zato za NemËijo zelo nevarne.
Nemπka vojska je bila namreË zaradi doloËil pariπke mirovne konference omejena.
Kako so nacisti
nadzorovali Nemčijo
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna bistvena določila
mirovne pogodbe z
Nemčijo ter razume,
zakaj se je Nemčija
čutila prizadeta ob teh
določilih,
pozna okoliščine, ki
so omogočile Hitlerjev
prihod na oblast,
pozna nacistične simbole
in odnos nacistov do
nasprotnikov in Židov,
pozna vpliv ideologije na
množice in še posebej na
mladino,
utemelji in primerja moč
ter vpliv totalitarizma z
demokracijo,
sklepa in utemelji,
kakšne posledice je
imelo povezovanje
nacističnih in fašističnih
voditeljev.
b) Med vzroke za Hitlerjev vzpon πtejemo πtevilne dejavnike.
A Hitler je bil dober govornik.
B Druge stranke niso bile voljne sodelovati med seboj.
C Gospodarska kriza leta 1929 je povzroËila velike teæave.
A NacistiËne vojaπke enote SA in SS so napadale druge politiËne skupine.
B Predsednik Hindenburg ni imel zadostne podpore parlamenta.
A Goebbels je vodil uËinkovito propagandno politiko NSDAP.
C Ljudje so bili vznemirjeni zaradi gospodarske krize 1929., saj so se dobro spominjali
krize iz leta 1923.
B Hitler in nacisti so z razliËnimi politiËnimi pritiski vplivali na manjπe politiËne
skupine in dobili njihovo podporo.
A Ljudje so imeli malo zaupanja v demokratiËni sistem in so se v krizi raje obrnili
k skrajnim skupinam, kakrπni sta bili nacistiËna in komunistiËna.
C Bogati lastniki velikih tovarn so v strahu pred komunistiËno revolucijo finanËno
podpirali nacistiËni volilni boj.
Naπtetim dejavnikom dopiπi
Ërko A, B ali C, glede na to, ali
jih πtejemo med
A ∑ naraπËajoËo strnjeno moË
Hitlerja in nacistov,
B ∑ slabosti drugih politiËnih
skupin,
C ∑ zunanje vplive.
Kot vidiπ, je najveË Ërk v skupini
__ A __, kar pa ne pomeni,
da so ti dejavniki tudi najpomembnejπi.
Mnogi zgodovinarji
se nagibajo k razlagi, da je na
vzpon nacizma najbolj vplivala
velika gospodarska kriza.
Kako je Hitlerju uspelo priti na oblast
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (fotografi jo)
Učitelj učencem pokaže fotografijo,
ki prikazuje obritoglavce ali skine.
Lahko uporabi tudi fotografijo v
učbeniku na strani 42 (rubrika
Aktualno). Učenci fotografijo
analizirajo:
• Kdo so obritoglavci, skini in
podobne skupine
• Kako se obnašajo, koga oživljajo s
svojim obnašanjem
• Kakšne ideje zagovarjajo
37
VEČ O …
V svojem delu Moj boj (Mein Kampf)
je Hitler obsodil Žide in komuniste,
da so krivi za težave Nemčije.
Spodbujal je Nemce, da se morajo
maščevati za poraz, ki so ga doživeli
ob koncu prve svetovne vojne.
Zagovarjal je pomembnost rasne
čistosti in zakonov, ki bi ustvarili
rasno čisto Nemčijo, ki bi vladala
svetu. Knjiga je bila velik uspeh,
saj so leta 1939 prodali okoli 5,2
milijona kopij. Nacistična oblast je
knjigo kot poročno darilo podarjala
mladoporočencem.
RAZISKOVALEC
Učenci preberejo portret Hitlerja
v učbeniku na strani 41. Učenci v
literaturi in na spletnih straneh
poiščejo dodatne podatke o življenju
Adolfa Hitlerja in izdelajo referat. V
referatu odgovorijo na vprašanje,
kateri dejavniki so vplivali na Hitlerja,
da je izoblikoval svoje rasistične ideje.
Pozorni naj bodo na naslednje točke:
otroštvo in mladost Hitlerja, prva
svetovna vojna, delovanje v 20. letih.
Svoje ugotovitve predstavijo.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učitelj prebere citat iz Hitlerjevega
zapisa.
»Če se narodi bojujejo za svoj
obstoj na tem planetu, če se torej
zanje pojavi vprašanje biti ali ne
biti, se vsi razmisleki o humanosti
sesujejo v nič; kajti vsi ti nazori
izvirajo iz človekove domišljije.
Njegovo slovo od tega sveta spet
razblini tudi te pojme, kajti narava
jih ne pozna. Toda tudi med ljudmi
jih pozna le nekaj ras /…/. Judje so
paraziti na telesu drugih narodov.«
(iz Hitlerjevega dela Moj boj, v:
Kronika 20. stoletja 1930-1939,
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996,
str. 98)
Učitelj lahko uporabi tudi druge citate
Hitlerja, ki jih najde v učbeniku in
delovnem zvezku.
Učenci pa ob tem analizirajo Hitlerjev
način pridobivanja množic:
• Kakšne so bile Hitlerjeve ideje
Kakšno mnenje je imel o Židih
• Kaj nam navedeni citati pričajo
o Hitlerju in o tem, kam je vodil
Nemčijo
• Kakšen učinek so imele Hitlerjeve
besede na Nemce, ki so bili
razočarani nad versajskimi določili
41

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (grafom)
Učenci si ogledajo graf v učbeniku na
strani 40, ki prikazuje brezposelnost
v Nemčiji in ga analizirajo:
• Kdaj je bila podpora komunistom
največja
• Kako se je spreminjala podpora
nacistom
• Ali lahko povežemo gibanje
brezposelnih z naklonjenostjo
nacistom
BODIMO USTVARJALNI: metoda
reševanja problemov
Učitelj učencem zastavi vprašanje:
• Ali bi Hitler prišel na oblast, če
Nemčije ne bi prizadela svetovna
gospodarska kriza
Učenci svoje razmišljanje zapišejo.
Pomembno je, da svoj odgovor
primerno utemeljijo.
Kakšno Nemčijo je ustvaril Hitler
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Pogosto lahko najdemo zelo
posplošene ocene, da je bil Hitler
sposoben državnik. Za časa njegove
oblasti se je povprečnemu Nemcu
kar dobro godilo, saj je imel službo,
za katero je prejemal redno plačilo, v
državi sta bila red in stabilnost. Hitler
je na račun zaplenjenega židovskega
in drugega premoženja in ob podpori
industrialcev zgradil cestno mrežo,
po kateri so vozili priljubljeni “hrošči”,
priredil pa je tudi olimpijske igre
leta 1936. Ljudi je vključil v različne
aktivnosti, slovesnosti in parade.
Učitelj učencem postavi vprašanja,
ki spodbujajo kritičen razmislek o
nacizmu:
• Ali je bilo prav, da je bil red v
državi dosežen tako, da so bile
mnogim kršene človekove pravice
(Židom, homoseksualcem, duševno
prizadetim …)
• Kakšna je bila cena, ki so jo Nemci
plačali zato, da so pod Hitlerjevim
vodstvom dobili stabilno državo
Ali je bila ta cena upravičena
(številni begunci in izseljenci, mnogi
preganjani)
• Učenci pomislijo na konec druge
svetovne vojne in posledice za
Nemčijo (poraz, uničenje, veliko
mrtvih): Ali je bil uspeh Nemčije pod
Hitlerjevim vodstvom resničen ali le
navidezen
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
schoolhistory.co.uk/storyboards/
hitler.html, na podlagi katere lahko
sami ustvarijo predstavitve.
38
Kako so nacisti nadzorovali NemËijo
Kakπno NemËijo je ustvaril Hitler
Pod Hitlerjem je NemËija postala totalitaristiËna dræava.
a) Obrazloæi besede, s katerimi lahko opiπemo Hitlerjevo NemËijo. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani
www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.aspmcat=3&scat=17 (WWII 8, WWII 5, WWII 6) in besedilo o
Hitlerju v uËbeniku (str. 41).
DIKTATOR Ëlovek, ki vlada sam, z vojsko in policijo nadzoruje vse æivljenje ljudi v dræavi
FIRER
naziv za Hitlerja, ko zavlada NemËiji in postane voditelj Nemcev
NACIZEM nemπka oblika faπizma
PROPAGANDA reklama
b) Kaj je bilo znaËilno za Hitlerjeve govore
Njegovi govori so bili zelo uËinkoviti. Hitler je najprej govoril tiho in poËasi, potem pa je njegov govor postajal vse
bolj glasen in goreË. Na koncu je grmel, hrumel in moËno gestikuliral.
c) Kljukasti kriæ, simbol nacistiËne stranke, je obstajal æe davno pred Hitlerjevim Ëasom. Na Ërto pod njim napiπi
njegovo ime. Dopiπi πe imeni preostalih dveh simbolov.
svastika jing in jang pentagram
Kako so nacisti gradili druæbo izbrane arijske rase
Hitlerjeva politika je zagovarjala rasno Ëistost modrookih in plavolasih arijcev. Zato je bila naperjena proti
vsem manjvrednim narodom, zlasti proti Æidom.
a) Hitler je nacistiËne poglede na nearijske narode opisal æe v svojem delu Moj boj (1925).
• V viru poiπËi besedo, s katero so bili oznaËeni Judje.
Tujci.
• Kje so bili podatki iz vira objavljeni
V uËbeniku za matematiko.
• Kakπen namen je avtor vira hotel doseËi
Æelel je opozoriti na, po njegovem mnenju, velik deleæ tujcev (7,5 %) in s tem æelel πiriti nestrpnost do njih.
b) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okviru.
Hitler je po vzponu na oblast najprej obraËunal z nasprotniki v skupini SA in jih dal pobiti. Ta pokol imenujemo
NO» DOLGIH NOÆEV. Ustanovil je tajno policijo, imenovano GESTAPO. Knjige, ki so bile prepovedane, so SEÆI-
GALI.Æe takoj po prihodu na oblast je Æidom odvzel mnogo pravic. Novembra 1938 so nacisti razbili njihove domove,
trgovine in pokopaliπËa. To noË imenujemo KRISTALNA NO».
Gestapo noË dolgih noæev kristalna noË seæigali
c) Na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu je πtiri zlate medalje osvojil ameriπki atlet Jesse
Owens. Hitler mu ni æelel Ëestitati. Zakaj PodËrtaj pravilni odgovor.
Ni ga maral, ker je bil AmeriËan.
Uspeha po Hitlerjevem mnenju ni bil vreden, ker je bil temnopolt.
Hitlerja atletika ni zanimala.
Owens se ni vedel πportno.
VEČ O …
Enote SS (Schutzstaffel) so bile
formirane leta 1923 kot osebna
Hitlerjeva straža. Leta 1929 je
njihovo vodstvo prevzel Heinrich
Himmler. Pod njegovim vodstvom so
postale elitne enote, oblečene v črne
uniforme. Od članov se je zahtevalo
predvsem dvoje: brezpogojna
lojalnost Hitlerju in rasna čistost.
Kako so nacisti gradili družbo izbrane arijske rase
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo ilustriran časovni trak
dogodkov v Nemčiji od prihoda Hitlerja na
oblast do začetka druge svetovne vojne.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (plakatom)
Učenci si ogledajo plakat NSDAP v
učbeniku na strani 42. Sporočilo plakata
analizirajo:
• Komu je bil plakat namenjen
• Kakšno je bilo njegovo sporočilo
• Po čem sklepaš, da je plakat nagovarjal
rasno čiste Nemce
≈Judje so v NemËiji tujci. V letu 1933 je imela
NemËija 66.060.000 prebivalcev. 499.862 jih
je pripadalo Judom. Kolikπen odstotek tujcev
je leta 1933 æivelo v NemËiji«
(Primer iz nemπkega uËbenika za matematiko leta 1933)
VEČ O …
Od leta 1936 je bilo članstvo v
Hitlerjevi mladini (Hitlerjunge)
obvezno za vse otroke med šestim
in osemnajstim letom in se je gibalo
med 3–6 milijoni. Mnogi so se vključili
prostovoljno, saj so bili navdušeni
nad idejami, ki jih je organizacija
predstavljala. Dejavnosti Hitlerjunge
so bile prežete z idejami nacizma
in protikomunizma, povezane s
telesno aktivnostjo, s katero so
vzdrževali fizično kondicijo mladine,
tekmovanjem, poznavanjem biologije
(predvsem tekmovanjem med
vrstami) in rasno teorijo.
42

RAZISKOVALEC
V nacistični Nemčiji je veljalo, da lahko v državi bivajo samo člani naroda. Med te so šteli le tiste z nemško krvjo. Židje so bili
izključeni. Nedržavljani so imeli v Nemčiji le status gostov.
Učenci v literaturi in na spletnih straneh poiščejo podatke o narodnostni sestavi prebivalstva v Nemčiji leta 1932, 1939 in danes.
RADOVEDNEÆ
Za vse totalitarne sisteme je bilo znaËilno, da so veliko vlogo pripisovali vzgoji otrok. Slike
prikazujejo mladino v Italiji, NemËiji in Sovjetski zvezi.
• Premisli, zakaj so totalitarni sistemi skrbno usmerjali prosti Ëas in
interese mladih.
Mladino so æeleli vzgojiti tako, da bi nadaljevala njihove ideje in delo.
Zato vzgoje niso prepuπËali druæini ali nakljuËju.
• Zakaj je bila mladina pripravljena sodelovati pri tem
Mladi so æeleli sodelovati v teh skupinah, kajti tu se je dogajalo marsikaj
zanimivega, razni nastopi, druæenje s prijatelji, taborjenja.
Sodelovanje v teh skupinah je mladina doæivljala kot Ëast in moænost za
potrjevanje v druæbi. Pogosto so vkljuËevanje mladih v te skupine spodbujali
domaËi.
• V Ëem, misliπ, je zgodovinski pomen prikazanih fotografij
Fotografije prikazujejo oblike druæenja mladine v doloËenem obdobju.
Zanimivi so tudi uniformiranost, oblaËila mladih, njihovo obnaπanje.
ZANIMA ME:
VeË o Hitlerju in nacizmu boπ naπel na straneh
www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/histo in
www.triv.net/html/history.htm.
Premisli in dopolni primerjalni tabeli.
TOTALITARIZEM
A Voditelj sam prevzame oblast, pogosto nasilno.
B Umetnost je v sluæbi politike.
C Dovoljena je samo ena stranka, vladajoËa.
ZANIMA ME:
Filma PloËevinasti boben (1979) in
Napole (2004) prikazujeta vzpon nacizma
in æivljenje v nacistiËni NemËiji.
PONOVIMO
Kako so nacisti nadzorovali NemËijo
Vzgoja
mladine
v faπistiËnem
duhu
Mladi
sovjetski
tovarniπki
delavci
Hitlerjeva
mladina
A Voditelja ∑ predsednika se voli na volitvah.
B Umetnost je svobodna, vrednost ocenjuje stroka.
C Uveljavljen je veËstrankarski sistem.
» Gospodarski uspehi so zasluga vladajoËe stranke. » Gospodarstvo deluje po trænih zakonitostih.
D Dræava se zanima za druæino in se vpleta v njeno
æivljenje.
D Dræava spodbuja druæine, a jim dopuπËa svobodo.
E Vojaπke parade in oboroæevanje. E Oboroæevanje je namenjeno obrambi.
F Novinarji piπejo v skladu s politiko Ëasopisa in
stranke na oblasti.
G Odstranjevanje moænih sovraænikov
brez dokazovanja krivde.
H Mladino je treba skrbno vzgajati za bodoËi rod.
DEMOKRACIJA
F Novinarji imajo pri svojem pisanju svobodo miπljenja.
G Obtoæencem je trebno krivdo dokazati na sodiπËu.
H Mladino se vzgaja v samostojno misleËe ljudi.
I Druge stranke so prepovedane, svobode izbire ni. I Svobodne volitve in svoboda zborovanja.
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere (ali razdeli
kopije) »deset zapovedi za izbiro
zakonskega partnerja«, ki so bile
objavljene v času nacizma v Domači
knjigi napotkov za nemško družino.
1. Zapomni si, da si Nemec/Nemka.
2. Če si zdravega rodu, ne ostani
neporočen/-a.
3. Ohranjaj čistost svojega telesa.
4. Ohranjaj čistost svojega duha in
duše.
5. Kot Nemec/Nemka si za partnerja
izberi koga nemške ali nordijske krvi.
6. Ko si izbiraš partnerja, si oglej
njegov/njen rodovnik.
7. Zdravje je predpogoj za zunanjo
lepoto.
8. Poroči se samo iz ljubezni.
9. V zakonu ne išči igrače, ampak
partnerja.
10. Želi si toliko otrok, kolikor je le
mogoče.
(vir: Mark Mazower, Temna celina:
dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska
knjiga, Ljubljana, 2002, str. 83)
Učenci analizirajo pisni vir:
• Katere zapovedi dokazujejo
rasistično politiko nacistične oblasti
39
• Katere vrednote o družinskem
zdravju zapovedi demonstrirajo
• Ali je bila skrb za zdravo družino
prepuščena le mladoporočencem
• Katere zapovedi bi priporočili
mladim parom še danes
UPORABA SPLETNIH STRANI:
Učenci obiščejo spletno stran www.kdhs.
org.uk/history/as/as_unit3/hitlersgermany33_39.htm
. Razdelijo se v
skupine po tri in obdelajo posamezne teme
iz vsakdanjega življenja v nacistični Nemčiji.
Ideologija Delo, zaposlovanje
Položaj otrok Šolski sistem
Vojna ekonomija Položaj ženske
Židovsko vprašanje Cerkev in nacizem
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo spomine enega od
pripadnikov Hitlerjeve mladine. Učitelj z
učenci Nato analizira prebrane spomine.
Učence povpraša:
• V čem je bila privlačnost združevanja
mladine
• Kakšne občutke je mladini vzbujalo
članstvo v organizaciji
• Učenci naštejejo razloge, zaradi katerih
je bila mladina navdušena nad nacistično
oblastjo.
AKTUALNO
Center Simona Wiesenthala, ki kljub smrti
ustanovitelja nadaljuje delo, je najbolj
znana organizacija, ki že od konca druge
svetovne vojne odkriva nekdanje naciste, ki
so zagrešili zločine nad človeštvom. V akciji
pod imenom Operacija: zadnja možnost
center ponuja 10.000 evrov nagrade za
informacije o nacističnih zločincih iz druge
svetovne vojne na Hrvaškem. Podobne
akcije Centra Wiesenthal se odvijajo tudi
na Madžarskem, v Nemčiji in Belorusiji.
Voditelj jeruzalemske podružnice Wiesenthalovega
centra je izjavil, da je mogoče
privesti zločince na sodišče le še dve do
tri leta, saj so že stari, prav tako pa tudi
potencialne priče. Akcija se je leta 2002
izvajala v Litvi, Latviji, Estoniji in Ukrajini. V
baltiških državah so imeli veliko uspeha, saj
so odkrili kar 256 potencialnih osumljencev
za vojne zločince. Po natančni preiskavi so
55 oseb še naknadno preverili in podatke
posredovali pristojnim sodiščem. Operacijo
naj bi razširili tudi v države Južne Amerike,
saj je po koncu druge svetovne vojne mnogo
nacističnih zločincev pobegnilo prav v tja.
Več informacij o Centru Simona Wiesenthala
lahko učenci najdejo na uradni spletni
strani centra: www.wiesenthal.com.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšna so bila določila versajske
mirovne pogodbe za Nemčijo
• Kako se je Nemčija ubranila visoke vojne
odškodnine
• Kaj je Hitler sporočal v svojem delu Moj
boj
• Kakšno nalogo je imela nacistična
propaganda
• Kdaj so nacisti prišli na oblast Kako
• Kakšna usoda je doletela nasprotnike
nacistov Kako so se nacisti lotili “čiščenja
hiše” po prihodu na oblast Ali so nacisti
obračunali tudi s pripadniki svoje stranke
• V čem se je nacizem razlikoval od
demokracije
• Proti komu je nacizem usmeril svoje
rasne ideje in načrte
• Kaj je bilo skupnega fašizmu, nacizmu in
komunizmu
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 39.
43

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kateri azijski voditelji so
zaznamovali zgodovino
UČNI CILJI
Učenec:
ve, kakšno vlogo je imela
Evropa pri kolonizaciji
vzhoda,
razume in pozna bistvene
značilnosti političnih
ureditev ter družbenih in
političnih sprememb na
Japonskem, Kitajskem, v
Turčiji in Indiji,
pozna pomembnejše
voditelje in njihovo delo,
razume posebnosti vzhodne
kulture,
primerja in pozna načine
poseganja v tradicijo,
življenje in gospodarstvo,
sklepa in utemelji,
kakšne posledice je
prinesla japonska zasedba
Mandžurije.
Ali je sovraænik znotraj ali zunaj dræave
Uspeπna modernizacija Japonske je ustvarila moËno vojsko. S prvimi vojaπkimi uspehi pa je japonska samozavest
prerasla v æeljo oblikovati imperij.
a) Preberi dejavnike, ki jih πtejemo za vzroke naraπËanja nacionalizma na Japonskem. Obkroæi πtiri najpomembnejπe
in jih obrazloæi.
Svetovna gospodarska kriza je Japonski pokazala, kako majhen trg ima.
Prepoved preseljevanja v ZDA je sproæila protiameriπke demonstracije in bojkot ameriπkega
blaga.
Japonci so se med prvo svetovno vojno bojevali na strani antantnih sil.
Japonci so ob koncu prve svetovne vojne raËunali, da bodo za sodelovanje na strani antante
nagrajeni z novimi kolonijami.
Japonski je primanjkovalo obdelovalne zemlje in je bila gosto naseljena.
Japonci so leta 1931 zasedli kitajsko Mandæurijo.
Pri svojem razvoju so se nanaπali predvsem na lastno moË.
Japonska ni imela bogatih nahajaliπË surovin, na primer premoga ali æeleza.
Prebivalci so bili zelo disciplinirani in vajeni æivljenja v teækih razmerah.
(Odgovori so lahko razliËni. Obrazloæitve bodo ustvarjale lastna mnenja.
b) Kako je v 30. letih Japonska pokazala svojo moË
Japonska je leta 1931 napadla Mandæurijo, leta 1937 pa πe Kitajsko.
Po prvi svetovni vojni so se v mnogih azijskih kolonijah pojavila
močna nacionalna gibanja, ki so sprožila boj proti evropskim
kolonistom. Japonska in Turčija pa sta z reformami postali
moderni državi.
Japonske enote korakajo skozi vas v
Mandæuriji.
Ali je sovražnik znotraj ali zunaj države
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (didaktične igre)
Učitelj učencem razdeli prazne listke.
Učenci nanje napišejo nekaj pojmov,
ki jih spominjajo na Daljni vzhod,
Indijo ali Turčijo. Popisane listke
zamenjajo s sošolcem. Vsak učenec
prebere sošolčev listek in razloži
pojem, napisan na listku.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid
v učbeniku na strani 27 in ga
analizirajo:
• Kakšen je bil obseg Japonske do
leta 1932
• Katere dele v Aziji je zasedla do
začetka druge svetovne vojne
• Kaj lahko učenci sklepajo o
japonski vojaški moči
RAZISKOVALEC
Za izhodišče učenci preberejo
portret japonskega cesarja Hirohita v
učbeniku na strani 43. V literaturi in
na spletnih straneh poiščejo dodatne
podatke o njem. Pripravijo referat o
njegovem življenju in delu.
Je treba druæbo osvoboditi ali spremeniti
Kitajska, velika dræava pod nadzorom evropskih kolonialnih sil, je po prvi svetovni vojni zahtevala samostojnost.
Ker pa sta obstajala dva razliËna naËrta o njeni prihodnosti, se je vnela dræavljanska vojna.
a) V uËbeniku str. 44 preberi rubriko Ali veπ.
• Poimenuj zadnjega kitajskega cesarja (na sliki). Ali je ostal cesar do konca svojega æivljenja
Zadnji kitajski cesar se je imenoval Pu Yi. S kitajsko revolucijo (1911) je svoj poloæaj izgubil.
• Ali lahko trdimo, da sta bili japonska in kitajska oblika vladavine med obema vojnama
potrebni modernizacije Pojasni svoj odgovor.
Da, saj sta bili obe zaprti dræavi. Poleg tega so prebivalci v obeh dræavah Ëastili cesarja
kot boga.
• Zakaj je na Kitajskem izbruhnila dræavljanska vojna
Nacionalna stranka (Kvomintang) je æelela Kitajsko reformirati in gospodarsko razviti.
Nezadovoljstvo Kitajcev zaradi doloËil pariπke konference, ki je nadzor nad Kitajsko
izroËila antantnim silam, pa je omogoËilo vzpon komunistiËne stranke. Ker sta obe stranki æeleli voditi Kitajsko,
se je med njunimi pripadniki vnela dræavljanska vojna.
b) Kje v Aziji so se ljudje ozirali za reπitvami, ki jih je ponujal:
NACIONALIZEM na Japonskem
KOMUNIZEM na Kitajskem
40
Je treba družbo osvoboditi ali spremeniti
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci preberejo rubriko Ali veš o
zadnjem kitajskem cesarju Pu Yiju,
v učbeniku na strani 44. Vživijo se v
njegovo vlogo in napišejo dnevniški
zapis Pu Yija. Primer:
Zbudili so me ob 8. uri. Prvi služabnik
mi je pripravil kopel, drugi se je
ukvarjal z zajtrkom.
Pojedel nisem nič, zato se je sestal
svet zdravstvenih modrecev, da bi
preučil resnost in posledice. Oblekli
so me štirje služabniki. Lepo sem jih
namučil, ko sem jim ušel na dvorišče,
da so tekali za menoj. Ob 10. uri je
prišel moj angleški učitelj. Veselja
je bilo konec. Učila sva se o zahodni
kulturi.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj se z učenci pogovori o oblasti
na Japonskem in Kitajskem med
obema vojnama. Nekaj iztočnic za
pogovor:
• Na podlagi katerih dejstev lahko
trdimo, da oblast na Kitajskem in
Japonskem ni bila demokratična
• Med katere državne oblike bi
prišteli obe omenjeni obliki oblasti
• Kdaj in v kolikšni meri opisana
oblika oblasti vključuje ljudstvo
• Kako uspešna je bila komunistična
revolucija na Kitajskem
• V kolikšni meri je na oblikovanje
takšne oblasti na Kitajskem in
Japonskem vplivala vzhodna tradicija
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci si lahko palačo v
Prepovedanem mestu ogledajo na
spletni strani
44

Kateri azijski voditelji so
zaznamovali medvojno zgodovino
Se je treba svetu podrediti ali ohraniti lastno tradicijo
V TurËiji in Indiji so se pod vodstvom prosvetljenih voditeljev bojevali za veljavo na svetu. Medtem ko so v Tur-
Ëiji prekinili s svojo tradicijo, so v Indiji poudarjali svojo tradicionalno drugaËnost.
a) Odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko posnetek o Atatürku na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in
zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga).
• S katerimi ukrepi je Mustafa Kemal Atatürk posodobil TurËijo
Islamu je odvzel poloæaj dræavne vere, uvedel je dræavna sodiπËa in evropski pravni sistem. Æenske so dobile veË
pravic. Odpravil je tradicionalni naËin oblaËenja.
• Na kakπen naËin je spremenil zakoreninjeno turπko tradicijo
Uvajal je reforme in z razliËnimi programi spodbujal industrijski razvoj TurËije.
• Katere izkuπnje so mu pomagale pri reformah
Vojaπke izkuπnje iz prve svetovne vojne ter πolanje v Evropi.
b) Preberi opis Gandhijevega æivljenja v uËbeniku na str. 45.
• Kje je Gandhi najprej nabiral izkuπnje v boju proti neenakosti
Najprej je deloval v Juæni Afriki, kjer je delal kot odvetnik in se boril proti reæimu apartheida.
• Kakπno obliko odpora je uveljavil proti moËnejπim Angleæem
Uveljavil je nenasilni boj in ≈dræavljansko neposluπnost«.
• Ali je bila njegova oblika odpora uspeπna
Da, saj se ji je pridruæilo veliko ljudi ter je naËela angleπko kolonialno avtoriteto in prizadela
angleπko gospodarsko moË v Indiji.
• PoiπËi podobo danaπnje indijske zastave. Ali veπ, kakπen je pomen simbola na njeni sredini
Na sredini je kolo, ki ponazarja kolovrat. Gandhi je vsak dan predel na kolovrat, s Ëimer je demonstriral in spodbujal
domaËo predilno in tkalsko tradicijo kot protiuteæ angleπkemu uvajanju industrijske proizvodnje.
c) Primerjaj Atatürka in Gandhija tako, da izpolniπ diagram, v katerega zapiπeπ podobnosti in razlike med njima. Pri
tem upoπtevaj: odnos do modernizacije, odnos do verske tradicije, naËin delovanja.
RAZLIKE:
Atatürk je ruπil turπko tradicijo, zaradi Ëesar je
imel doma mnogo nasprotnikov;
Gandhi se je trudil ohranjati indijsko tradicijo,
zaradi Ëesar je imel nasprotnike v angleπki kolonialni
oblasti
GANDHI
dræava
Indija
ATATÜRK
dræava
TurËija
PODOBNOSTI:
oba sta æelela izobraziti pripadnike svojega naroda
in zahtevala moænosti za enakopraven
razvoj moπkih in æensk
41
Se je treba svetu podrediti ali ohraniti
lastno tradicijo
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog in
simulacija)
Učenci se vživijo v obdobje, ko je
v Turčiji Atatürk izvajal reforme
za modernizacijo države. Njihova
naloga je, da kot novinarji pripravijo
novico o uvajanju novosti v takratni
turški družbi. Učenci so pozorni na
vsebino reform, navdušenje ali odpor
novinarja do reform, predstavijo,
kako bodo opisane reforme izboljšale
ali poslabšale življenje v državi.
AKTUALNO
Leta 2004 sta Francija in Nemčija
uzakonili prepoved nošenja verskih
simbolov v javnih šolah. Francoski
minister za šolstvo je napovedal,
da bodo dekleta, ki bodo vztrajala
pri nošenju rute, izključena iz šole.
Podobno odločitev je sprejela tudi
Turčija.
(vir: Evropska unija – Slovenija,
novice, 20. septembra 2004)
Učitelj se z učenci pogovori o tem, kaj
menijo o prinašanju zunanjih verskih
simbolov v šolo. Nekaj vprašanj za
iztočnico:
• Ali je prav, da država učencem
prepove nošenje verskih simbolov
Ali s tem ne omejuje svobode
posameznika
• Ali naj veljajo navedena zakonska
določila za učitelje, samo za učence
ali za oboje
• Ali je nunino oblačilo delovna
uniforma ali verski simbol
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in na spletnih
straneh poiščejo imena
pomembnejših voditeljev Daljnega
vzhoda sodobnega časa in utemeljijo,
po čem se jih bo zgodovina
spominjala. V razredu skupaj izdelajo
seznam voditeljev.
chinavista.com/beijing/gugong/
meridian.html
Prepovedano mesto seveda ni mesto
v pravem pomenu besede, temveč
velika skupina palač s skupno
površino 720.000 kvadratnih metrov.
Od tod je več kot 500 let vladalo 24
kitajskih cesarjev. Kompleks palač,
v katerem je bilo 9000 prostorov,
je največje in najbolj ohranjeno
gradbeniško delo te vrste na svetu.
Zunaj Prepovedanega mesta, ki
ga je obdajal 12 m visok zid, je bilo
kvadratasto zasnovano nekdanje
Cesarsko mesto, v katerem so bila
čudovita jezera, parki in stavbe.
Okrog njega pa se je razprostiralo
Notranje mesto.
VEČ O …
V medvojnem obdobju se je na
Kitajskem skušal povzpeti na
oblast tudi komunizem. Dolgi
pohod komunistov (okoli 20000
udeležencev) leta 1934, v katerem
so prehodili 12.000 km od juga
proti severozahodu, je bil umik
čez mnoge naravne ovire pred
njihovimi nasprotniki, zbranimi
v stranki Kvomintang. Leta 1949
je komunistom pod vodstvom
Mao Zedonga uspelo premagati
Kvomintang in zavladati Kitajski.
Množice so obvladovali ne le z
obljubami o boljši prihodnosti,
temveč tudi z masovnimi poboji,
nasiljem, lakoto in siromaštvom.
Od originalnega marksizma se je
kitajski komunizem ločeval v treh
stvareh:
• Komunisti naj bi bili zagovorniki
»delavskega razreda« (proletariata),
Mao Zedong pa je zagovarjal delovanje
v imenu »kmečkega razreda«.
• Namesto Leninovega načina
delovanja komunistov, ki je izvajanje
revolucije pripravljal v mestih, je Mao
Zedong svoje delovanje organiziral v
hribih in na podeželju.
• Maov nacionalni socializem ni
bil internacionalistično usmerjen,
temveč je bila njegov cilj le revolucija
na Kitajskem.
45

AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Gandhi (režija
sir Richard Attenborough, Velika
Britanija/Indija, 1982). Z učiteljem
film analizirajo:
• Kako je predstavljen Gandhi
• Ali so predstavljena dejstva
iz njegovega življenja prikazana
verodostojno ali popačeno
• Izpišejo nekaj značilnosti življenja
v Indiji med obema vojnama, kot jih
prikazuje film.
ANEKDOTA
Mahatma Gandhi je bil ena največjih
svetovnih osebnosti. Dokazal je, da
je velike cilje mogoče doseči tudi na
miren način. Verjel je, da lahko en
sam človek, ki verjame dovolj
v moč resnice, doseže marsikaj.
Da tega ni samo govoril, ampak tudi
živel, dokazuje naslednja anekdota:
Neka mati pride z otrokom h Gandhiju
in ga prosi, naj reče njenemu otroku,
naj ne je več bonbonov. Gandhi reče:
»Pridite spet čez dva tedna!«
Ko prideta mama in otrok čez dva
tedna, reče Gandhi otroku: »Ne jej
bonbonov!«
Mati se začudi: »Zakaj pa tega niste
rekli pred dvema tednoma«
»Ker sem takrat tudi jaz jedel
bonbone.«
42
Kateri azijski voditelji so
zaznamovali medvojno zgodovino
RADOVEDNEÆ
Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezni pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.
pripadnik komunistiËne stranke 3 M KOMUNIST Pui (Pu Yi)
juænoazijska dræava 6 A Indija lakota
naziv indijskega voditelja Gandhija 3 H Mahatma cesar
pomanjkanje æiveæa 2 A lakota »ankajπek
velika azijska dræava 3 T Kitajska komunist
komunistiËna vojska na Kitajskem 8 M RdeËa armada Mandæuko
druæbeni sloji v Indiji, ki se ne smejo druæiti 2 A kaste kaste
mednarodna organizacija za mir in varnost 6 V Druπtvo narodov Druπtvo narodov
ustanovitelj moderne TurËije 9 E Mustafa Kemal Mustafa Kemal
ozemlje zunaj matiËne dræave 3 L kolonija Mandæurija
verska skupnost v Indiji 2 I hindujci hindujci
preimenovana kitajska pokrajina Mandæurija 7 K Mandæuko RdeËa armada
vladar, ki se enaËi z boæanstvom 4 A cesar revolucija
prva ærtev japonskega osvajanja 4 D Mandæurija kolonija
ime zadnjega kitajskega cesarja 2 U Pui (Pu Yi) Kitajska
nasprotnik Mao Zedonga v dræavljanski vojni 7 © »ankajπek Indija
sprememba druæbene ali politiËne ureditve 10 A revolucija Mahatma
Boj za komunistiËne
cilje je vodil Mao
Zedong.
Dræavo so pretresali
druæbeni in gospodarski
nemiri, vladala je
revπËina.
Bila je lahek plen
Japoncev, saj je tam
divjala dræavljanska
vojna.
ZANIMA ME:
O cesarju Pu Yiju so posneli film Zadnji kitajski cesar,
ki je leta 1987 prejel oskarja za najboljπi film.
Dræavo so pretresali
verski spopadi med
muslimani in hindujci.
KITAJSKA
DALJNI VZHOD
V MEDVOJNEM OBDOBJU
Razvije se pasivna oblika
odpora: zavraËanje
nasilnega boja, bojkot
uvoæenega britanskega blaga.
ZANIMA ME:
Na naslovih www.dadalos.org/int/Vorbilder/vorbilder/gandhi/gandhi.htm in www.mkgandhi-sarvodaya.org
lahko najdeπ mnogo podatkov o Gandhiju in njegovem boju.
PONOVIMO
Poveæi dejstva v kvadratih z dræavo, na katero se nanaπajo. V prazne kvadrate vpiπeπ dodatna dejstva.
Cesar Pu Yi je bil
nemoËna figura v
rokah Japoncev.
V dræavljanski vojni je
komuniste vodil Mao
Zedong.
Mnogi izobraæenci, ki
so se πolali v Evropi,
so æeleli spremembe.
INDIJA
Popolno neodvisnost
je dobila πele
leta 1947.
v
Leta 1930 so Indijci v
dolgem pohodu za sol
prehodili 385 km.
Boj za neodvisnost
je vodil Mahatma
Gandhi.
Razvilo se je moËno
protibritansko
gibanje.
Samostojnost doseæe
po drugi svetovni
vojni.
Razvije se enoten
nastop proti nasilju
Japoncev.
RAZISKOVALEC:
Učitelj učence razporedi v pare. Dopolnijo primerjalno tabelo, ki prikazuje
značilnosti nekaterih držav v Aziji danes.
TURČIJA KITAJSKA JAPONSKA INDIJA
družbena
ureditev,
vodstvo
vera
hrana
oblačilo
vir zaslužka
šolanje
družina
fi l o z o fi j a
46
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšne cilje so si v medvojnem
obdobju zastavili Japonci
• Zakaj je Japonska napadla
Mandžurijo Zakaj je bila Kitajska
lahek plen Japonski
• Kakšne notranje težave so imeli
Kitajci
• Zakaj so se Indijci upirali
Angležem Kdo je vodil boj za
osamosvojitev v Indiji Na kakšen
način
• Zakaj je bila Turčija potrebna
modernizacije Kdo se je lotil te
naloge
• Kaj je uvedel, spremenil Kemal
Paša Ataturk
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 42.

Ko so Nemčija, Italija in Japonska začele zasedati druge države, se evropski
politiki, ZDA in Društvo narodov niso odločno odzvali. Stopnjevanje
napetosti je pripeljalo do izbruha druge svetovne vojne.
NaËrti velikih voditeljev
Veliki trije so upali, da bodo v Evropi s pariπko konferenco zagotovili mir in stabilnost. Nasprotno so Italijani in
Nemci Ëedalje glasneje zahtevali popravke doloËil konference.
a) Zemljevida prikazujeta politiËno ureditev v Evropi tik po prvi svetovni vojni in v Ëasu pred drugo svetovno vojno.
Oglej si razlike med njima in reπi spodnja vpraπanja.
Iz katerega leta je zemljevid
A. iz leta 1919
B. iz leta 1933
C. iz leta 1939
Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za
veËino evropskih dræav
A. socialistiËna
B. faπistiËna
C. parlamentarna demokracija
Po Ëigavi zaslugi je bilo tako
A. Dræave so si tako ureditev izbrale izkljuËno same.
B. Dræave zmagovalke so imele veliko moænost
odloËanja pri tem.
C. VeËina dræav je le zadræala staro, predvojno
ureditev.
Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav
tega Ëasa.
Lloyd George, Georges Clemenceau ...
b) Preberi odlomek iz Hitlerjevega dela Moj boj (1925) in odgovori.
≈Brez premiπljevanja o tradiciji in
predsodkih mora NemËija poiskati
pogum, zbrati ljudi in njihovo moË
za napredek na poti, ki bo te ljudi
iz sedanjega omejenega æivljenjskega
prostora popeljala v novo deæelo.
S tem pa tudi proË od nevarnosti
izginotja z obliËja zemlje ali sluæenja
drugim kot suæenjski narod.«
(Zapis Adolfa Hitlerja v delu Moj boj,
1925)
Iz katerega leta je zemljevid
A. iz leta 1919
B. iz leta 1933
C. iz leta 1939
Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za
veËino evropskih dræav
A. socialistiËna
B. faπistiËna
C. parlamentarna demokracija
Kdo je vplival na tako stanje
A. Hitlerjeva politika in vojaπka moË, ki sta se
pokazali v vojaπkih zasedbah.
B. Prebivalci evropskih dræav so se navduπili nad
totalitarizmom.
C. OdloËilen je bil strah pred komunistiËno revolucijo.
Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav
tega Ëasa.
Hitler, Mussolini, Stalin ...
• Kako je takratne razmere v NemËiji doæivljal Hitler
Po njegovem mnenju je bila NemËija v nevarnosti. On si prizadeva za boljπe
Ëase v deæeli.
• Kakπna nevarnost je grozila NemËiji
Da bi izginila z obliËja zemlje ali da bi postala podrejena drugim narodom.
• Kakπno prihodnost si je po njegovem mnenju zasluæila NemËija
VeËji æivljenjski prostor.
Zakaj je bil mir v
Evropi izgubljen
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna in razume
politične okoliščine
in krize, ki so
napovedovale začetek
druge svetovne vojne,
pozna razloge, ki so
vodili k drugi svetovni
vojni,
utemelji slabosti
versajske Evrope,
ki so pripomogle k
zaostrovanju napetosti v
Evropi,
pojasni slabosti
Društva narodov in
vzroke za popuščanje
zahodnoevropskih
voditeljev,
razume razloge za
nastanek zavezništev
med fašističnimi in
drugimi državami.
Načrti velikih voditeljev
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (zapisovanje zamisli)
Učenci si ogledajo fotografijo v
učbeniku na strani 46 (prikazuje
velike štiri ob podpisu versajske
pogodbe). Preberejo tudi izjavo
britanskega ministrskega
predsednika Lloyda Georgea ob tem
(na isti strani v učbeniku). Delajo v
parih. Vsak par zapiše eno misel, ki se
mu je porodila ob opazovanju slike in
branju izjave. Misel predstavi razredu.
43
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Načrti velikih voditeljev v učbeniku, na strani 46. Izdelajo
preglednico, v kateri primerjajo različne načrte voditeljev velikih evropskih držav.
Mussolini
Hitler
Angleški premier
Francoski predsednik
Zahteve po ozemeljskih
spremembah
Zahteve po političnih
spremembah
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo zapis Adolfa Hitlerja
iz dela Moj boj v učbeniku na strani
46. Pisni vir analizirajo:
• Katera določila versajske pogodbe
so bila sporna za Hitlerja in Nemce
• Kako si razlagaš Hitlerjevo zahtevo
po »enakopravnosti nemškega
naroda«
• Kakšno enakopravnost je imel
Hitler v mislih
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevid)
Učenci si ogledajo zemljevida v
delovnem zvezku na strani 43 in ju
analizirajo:
• Katera država se je najbolj
povečala
• Katera država se je razširila v
Sredozemlju
• Kaj je bilo značilno za voditelja in
obliko državne ureditve v teh dveh
državah
47

Zakaj Društvu narodov ni uspelo
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran
www.google.com/searchq=Lea
gue+of+Nations in se seznanijo z
delovanjem Društva narodov. Naredijo
izbor dejstev, s katerimi bodo
demonstrirali pasivno vlogo Društva
narodov v medvojnem obdobju. Možna
dejstva: dolgoletno nepriznavanje
in nesodelovanje komunistične SZ,
skromna aktivnost ob nemški zasedbi
Porurja in italijanskem napadu na
Etiopijo, neodzivnost ob španski
državljanski vojni in ob fašističnem
vdoru v Albanijo, uklonitev nemški
zahtevi po zasedbi Češke, japonska
zasedba Mandžurije, japonski napad
na Kitajsko ...
AKTUALNO
Učenci primerjajo politično moč
Društva narodov z OZN (v pomoč
jim je lahko obisk spletne strani
OZN www.un.org). Primerjajo
tudi obsežnost dejavnosti obeh
organizacij. O svojih ugotovitvah se
pogovorijo z učiteljem:
• Koliko članic je imelo Društvo
narodov, koliko jih ima OZN
OZN je danes največja mednarodna
organizacija, tako po vseobsežnem
področju dejavnosti kakor tudi po
številu držav članic (članice OZN so
skoraj vse države sveta). Slovenija
je bila med članice OZN sprejeta 22.
05. 1992.
• Zakaj Društvu narodov ni uspelo
uvesti svojih vojaških sil
• Kateri organi so delovali v okviru
Društva narodov, kateri delujejo v
okviru OZN
Pri tem odgovoru si lahko učenci
pomagajo z učbenikom, kjer je na
strani 116 predstavljena OZN.
Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen
c) Preberi Hitlerjevo spomenico iz l. 1936 in kratko odgovori.
• Kje, zakaj in kdaj bo vojna
Vojna bo na vzhodu Evrope, zaradi nemπke potrebe po æivljenjskem
prostoru, saj NemËija nima dovolj surovin in je prenaseljena. Vojna
bo leta 1940.
• Kako naj bi se NemËija usposobila za vojno
Vojaπko (boj v tujini) in gospodarsko (izgradnja vojaπke industrije).
Zakaj Druπtvu narodov ni uspelo
Druπtvo narodov, ki naj bi varovalo mir na svetu, v medvojnem obdobju nikakor ni bilo kos svoji nalogi. Zato je
njegov ugled izrazito padel.
a) Z uporabo podatkov v okvirju oceni vlogo Druπtva narodov.
• Kdo je ustanovil Druπtvo narodov Na Ëigavo pobudo je bilo
ustanovljeno
Druπtvo narodov (DN) je bilo ustanovljeno na pariπki mirovni konferenci
na pobudo predsednika ZDA Woodrowa Wilsona.
• Kakπne naloge naj bi DN opravljalo Ali je bilo uspeπno Svoj odgovor
utemelji s primerom.
DN naj bi varovalo mir na svetu, posredovalo v sporih med dræavami.
DN ni bilo uspeπno. Ob japonskem napadu na Mandæurijo, italijanskem napadu na
Etiopijo in πpanski dræavljanski vojni mu ni uspelo zaustaviti agresije dræav.
• O Ëem priËa podatek o naraπËanju πtevila Ëlanic Katera dræava ni bila nikoli Ëlanica DN Znak Druπtva narodov
Podatek priËa o tem, da je med dræavami obstajala zavest o tem, da je treba ohranjati mir v svetu in sodelovati.
ZDA nikoli niso bile Ëlanica DN.
• Katere dræave so iz DN izstopile Kakπna je bila ureditev v teh dræavah
Iz DN so izstopile Japonska, NemËija, Italija, Sovjetska zveza.
≈NemËija je prenaseljena in Nemci se ne moremo prehraniti
iz svojega. KonËna reπitev je razπiritev æivljenjskega
prostora oz. surovinske in prehranske baze naπega
naroda /…/. S tem postavljamo naslednjo nalogo:
I. Nemπka vojska mora biti v 4 letih usposobljena za
vojno v tujini.
II. Nemπko gospodarstvo mora biti v 4 letih usposobljeno
za vojno.«
(Hitlerjeva spomenica ob πtiriletnem planu, 1936)
»lanstvo v Druπtvu narodov:
1920: 24 Ëlanic, 1924: 55 Ëlanic, 1934: 60 Ëlanic
Iz druπtva je izstopilo 18 Ëlanic: leta 1933 NemËija
(sprejeta 1926), istega leta tudi Japonska, leta 1937
Italija, Sovjetska zveza je izstopila leta 1939 (vstopila
pa 1934).
ZDA v Druπtvo narodov niso nikoli vstopile.
Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju
Zaradi lastne πibkosti in prepriËanja, da bo mogoËe Hitlerja ustaviti, so francoski in angleπki politiki do agresivne
NemËije vodili politiko popuπËanja.
a) Preberi poglavje Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju v uËbeniku na str. 47∑48 in dopolni besedilo.
V pomoË so ti pojmi v okvirju.
Britanski ministrski predsednik N. CHAMBERLAIN je septembra 1938 po vrnitvi iz Münchna veljal za heroja med
ljudmi. Njegov sporazum s HITLERJEM naj bi Evropi zagotovil mir. Zbrane je pozdravil z balkona Buckinghamske
palaËe, stojeË med kraljem in kraljico. Le nekaj politikov, med njimi W. CHURCHILL,je kritiziralo njegovo politiko
POPU©»ANJA. »as je pokazal, da so imeli prav. Potem ko je zasedel Sudete, je pod Hitlerjem marca 1939 padla πe
»E©KOSLOVA©KA.
»eπkoslovaπka Hitlerjem Churchill Chamberlain popuπËanja
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo
predstavnikov evropskih držav, ki so
se leta 1934 udeležili razorožitvene
konference. Izberejo si različne
vloge: nemški predstavnik, angleški
predstavnik, francoski predstavnik
… Glede na vlogo, ki so jo izbrali,
pripravijo svojo utemeljitev,
zakaj njihova država ne sprejema
zmanjšanja obsega svoje oborožitve
oziroma povečanja obsega oborožitve
druge države. Razred spremlja njihovo
igro in na koncu glasuje, kateri
predstavnik je predstavil najbolj
prepričljive argumente.
44
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Ena neuspešnih akcij Društva
narodov je bilo prizadevanje za
razorožitev. OZN je po drugi svetovni
vojni nadaljevala prizadevanje za
razorožitev sveta, vendar je hladna
vojna preprečila dogovore. Šele
leta 1972 sta tedanji velesili ZDA
in Sovjetska zveza podpisali prvi
dogovor o razorožitvi oziroma o
omejevanju jedrskega orožja — SALT
1.
Učitelj se z učenci pogovori o
razoroževanju:
• Zakaj so proti poskusom
razorožitve v preteklosti obstajala
močna nasprotovanja
• Zakaj v medvojnem obdobju
evropski voditelji Nemčiji niso
dopustili, da bi se oborožila Ali
je Nemčija upoštevala njihove
prepovedi
• Katere države danes vlagajo največ
denarja v oboroževanje Zakaj
• Ali obstaja pripravljenost med
velesilami za razorožitev danes
• Ali danes tekma v oboroževanju
zagotavlja varnejše življenje na svetu
Zakaj so evropski politiki popuščali Hitlerju
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci v dvojicah sestavijo kratek
vprašalnik za namišljeni intervju
z Adolfom Hitlerjem in Nevillom
Chamberlainom po konferenci v
Münchnu. S sošolcem si izmenjata lista
in tudi sestaviti odgovore.
• Primeri zastavljenih vprašanj Adolfu
Hitlerju:
»Gospod Hitler, ali so bila
pogajanja težka«
»Kaj lahko pričakujemo od
Angležev«
»Kdaj lahko računamo na
48

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen
b) Primerjaj spodnji izjavi Chamberlaina in Churchilla o münchenskem sporazumu in poiπËi odgovor na vpraπanja.
Z utrjevanjem previdnosti,
potrpeæljivosti in
samonadzora bomo celo
lahko ohranili mir v Evropi.
• Na kakπen naËin je videl evropski mir Chamberlain
Da ga bo mogoËe ohraniti s previdno in potrpeæljivo politiko.
• Ali se ti zdi Churchillova izjava preroπka ali je πlo za resno oceno poznavalca razmer
Churcill je bil dober poznavalec razmer, Ëeprav njegove besede zvenijo preroπko.
• Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju
Velika Britanija in Francija zaradi posledic gospodarske krize (1929) nista bili pripravljeni na vojno. Poleg tega nista
mogli raËunati na podporo ZDA, ki so vodile politiko izolacionizma. Vojne si nista æeleli, saj sta se zavedali posledic,
ki bi jih utegnila imeti za Evropo in svet.
Zakaj je bil podpisan sporazum Hitler-Stalin
Ob vse veËji agresiji NemËije je za varnost svoje dræave zaskrbelo tudi Stalina. Ker se za sporazum ni mogel dogovoriti
s Francijo in Veliko Britanijo, je leta 1939 podpisal sporazum o nenapadanju z NemËijo.
a) Preberi trditve. »e so pravilne, obkroæi DA, Ëe so napaËne, obkroæi NE. »e meniπ, da je trditev napaËna, na Ërto
napiπi tako trditev, da bo pravilna.
Hitler v resnici ni nameraval izvesti napada na Sovjetsko zvezo.
Æe v svojem delu Moj boj je Hitler napovedal πirjenje NemËije proti vzhodu. DA NE
Velika Britanija in Francija sta Poljski obljubili vojaπko pomoË, Ëe bi bila napadena.
To dræi. Obe dræavi sta svoji obljubi tudi izpolnili z vojno napovedjo NemËiji. DA NE
NemËija je podpisala sporazum zato, da bi prepreËila napad SZ na NemËijo, ko bi ta napadla Poljsko.
SZ si je s podpisom sporazuma zagotovila, da je NemËija ob tem napadu ne bo napadla. DA NE
Hitler in Stalin sta bila resniËna prijatelja.
Stalin in Hitler nista bila prijatelja, temveË sta le sodelovala zaradi skupnih interesov. DA NE
RdeËa armada je vdrla na Poljsko, da bi pomagala Poljakom, saj so bili tako kot Rusi Slovani.
RdeËa armada je napadla Poljsko, da bi zasedla ozemlje, ki ga je doloËal tajni dodatek DA NE
sporazumu.
Francija in Velika Britanija sta navduπeno pozdravili sporazum Hitler-Stalin.
Obe dræavi sta bili ob podpisu sporazuma preseneËeni in zaskrbljeni. DA NE
b) Ob pomoËi slik in vira v uËbeniku na strani 49 reπi nalogo.
Izbrali smo sramoto,
da se izognemo vojni,
a imeli bomo eno in drugo.
AKTUALNO
V času naraščajoče nemške agresije
v 30. letih je britanske politike in
javnost vznemirjalo vprašanje, ali
je treba vojaško posredovati proti
Nemčiji. Iskanje upravičenosti
agresivnega vojnega posega je
bilo prisotno tudi ob ameriškem
napadu na Irak marca 2003. Čeprav
orožja za množično uničevanje tam
niso našli, so se ZDA kljub pozivom
mnogih (zlasti evropskih) držav in
domače javnosti odločile za vojaško
posredovanje. Z vojaško operacijo so
končali desetletno diktaturo Sadama
Huseina.
Na zadnjo vojno v Iraku se v učbeniku
navezujeta rubriki AKTUALNO
na straneh 13 in 82.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci v učbeniku na strani 48
(poudarjeno z rumeno barvo)
preberejo dejavnike, ki so vplivali na
zahodnoevropske voditelje, da so bili
popustljivi do Hitlerjeve agresije.
Kritično ocenijo politiko
zahodnoevropskih politikov:
• Kaj je takšna politika prinesla
Veliki Britaniji in Franciji
• Kaj je takšna politika prinesla
majhnim in šibkim srednjeevropskim
državam
• Ali so se zahodnoevropski politiki
zavedali vojne nevarnosti
• Ali je Nemčija znala izkoristiti
priložnosti, ki ji jih je politika
popuščanja ponujala
Podpisovanje sporazuma v Moskvi
Karikatura Angleæa D. Lowa po objavi sporazuma
45
priključitev sudetskih Nemcev«
»Ali obstaja možnost za
priključitev postalega
češkoslovaškega ozemlja«
• Primeri zastavljenih vprašanj Nevillu
Chamberlainu:
»Gospod Chamberlain, ali
so bili pogovori v Münchnu
uspešni«
»Kako ste prepričali nemškega
kanclerja, da je podpisal
sporazum«
»Ali so resnične govorice o
velikem oboroževanju Nemčije«
»Kaj bi po vašem morala storiti
Nemčija, da se zaščiti pred
drugimi silami«
VEČ O …
Neville Chamberlain, angleški
ministrski predsednik, znan po
podpisu münchenskega sporazuma
s Hitlerjem (1938), je bil leta 1940
odstranjen z ministrskega položaja,
na katerem ga je zamenjal Winston
Churchill. Šest mesecev zatem je
umrl. Winston Churchill je imel zelo
raznoliko politično kariero. Konec
30. let, v času krepitve Nemčije,
je bil oster in skoraj edini angleški
kritik politike popuščanja Nevilla
Chamberlaina. V drugi svetovni vojni
se je izkazal kot dober politik in
dejansko rešitelj Velike Britanije, ki ji
je obljubil le »solze in kri«. Kljub temu
je moral po vojni oblast prepustiti
drugim, saj je volitve leta 1946
izgubil. Vendar se je pozneje vrnil na
politično prizorišče.
Zakaj je bil podpisan sporazum Hitler-Stalin
AKTIVNOST: metoda dela s
zgodovinskimi besedili
V učbeniku na strani 49 učenci
preberejo poglavitna določila
sporazuma Hitler-Stalin (poudarjeno z
rumeno barvo). Besedilo analizirajo:
• Kakšna so bila pričakovanja
Nemčije in Sovjetske zveze ob
podpisu sporazuma
• Učenci ocenijo, kaj je sporazum
pomenil za Nemčijo in kaj za
Sovjetsko zvezo.
• Kakšne posledice je imel sporazum
za politično situacijo v Evropi
49

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci si ogledajo karikaturi na
temo sporazuma Hitler-Stalin: ena
je v učbeniku na strani 49, druga
pa v delovnem zvezku na strani
45. Preberejo spremno besedilo ob
karikaturah in tekst v učbeniku na
strani 49. Nato narišejo karikaturo,
s katero bodo prikazali mnenje
zahodnoevropske javnosti na
sporazum Hitler-Stalin.
BODIMO USTVARJALNI: skupinsko
delo
Učitelj učencem zastavi problemsko
vprašanje: Kateri dejavniki so najbolj
vplivali na izgubo miru in izbruh druge
svetovne vojne v Evropi
Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka
skupina preuči en dejavnik in ga
Nato predstavi razredu. Predstavijo
argumente za in proti, zakaj je bil
dejavnik pomemben za izbruh druge
svetovne vojne. Argumente skupina
napiše na plakat ali prosojnico.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšne ozemeljske zahteve so
postavljali voditelji totalitarističnih
držav
• Ali se je svet zavedal nacistične
nevarnosti
• Kje je fašizem najprej preizkusil
svojo vojaško moč
• Kdaj je bila demokratična Evropa
poražena
• Katera določila versajske pogodbe
je prekršila Nemčija
• Katera ozemlja si je Hitler podredil
brez vojaških posegov
• Ali so bila pričakovanja, da bo
sporazum Hitler-Stalin omogočil
sodelovanje komunistov in nacistov,
realna
• Ali je Stalin občudoval Hitlerja
Zakaj je prišlo do sporazuma med
Hitlerjem in Stalinom avgusta 1939
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 46.
BELEŽKE:
46
Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen
• Sporazum Hitler-Stalin je bil podpisan 23. avgusta 1939. Kdo od obeh diktatorjev ni bil navzoË ob podpisovanju
sporazuma
Hitler.
• Oglej si karikaturo. Moæa na karikaturi sta: STALIN na levi in HITLER na desni.
• Zakaj se moæa na karikaturi sprehajata objeta
Karikatura poudarja njuno prijateljstvo, ki ga je narekoval skupni interes ∑ razdelitev Poljske.
• Kako je karikaturist D. Low videl njuno prijateljstvo Po Ëem to sklepaπ
Karikaturist je njuno prijateljstvo videl kot neiskreno, saj oba v ozadju dræita revolver, kar kaæe na to, da si nista
zaupala.
• Sprehajata se na Ërti, kjer je zapisano ≈vzhodna meja«. Kaj ta meja predstavlja
Ta meja pomeni mejno Ërto med ozemljem, ki sta ga kasneje na Poljskem okupirali obe dræavi.
• Ali meniπ, da je Stalin resniËno verjel, da do vojne z NemËijo ne bo priπlo Na podlagi Ëesa tako misliπ
Ne, Stalin Hitlerju ni verjel. S sporazumom je samo pridobil Ëas, da se je RdeËa armada pripravila na vojno.
RADOVEDNEÆ
Zamisli si, da si novinar v razliËnih evropskih dræavah (navedene so v tabeli) in moraπ napisati
Ëlanek o sporazumu Hitler-Stalin. Domisli se naslova in podnaslova za svoj Ëlanek. V pomoË
ti je primer iz najbolj branega slovenskega Ëasopisa v tistem Ëasu, Slovenca (25. avgusta
1939).
NemËija
Sovjetska zveza
Poljska
Velika Britanija
ZANIMA ME:
Na naslovu www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html
lahko v igri preizkusiπ svoje znanje o vzrokih za izgubljeni mir v Evropi. Na
naslovu www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.htm pa
se lahko poigraπ s politiki medvojnega obdobja.
pariπka mirovna
konferenca
napake Druπtva narodov
gospodarska kriza
politiËne ambicije
voditeljev
popustljivost evropskih
demokracij
KAKO JE TO DEJSTVO
PRIPOMOGLO K
2. SVETOVNI VOJNI
PONOVIMO
≈Hitler in Stalin sta se odloËila za prijateljstvo«
Izjava Ribbentropa po podpisu pakta s Sovjeti
Razburjenje v Evropi traja dalje ∑ Vojaπki ukrepi
pri vseh velesilah ∑ Papeæ Pij XII. prosi za mir ∑
Chamberlain je izpovedal staliπËe Anglije
naslov in podnaslovi Ëlanka
Vzhod je z nami: NemËija je dobila novega zaveznika ∑ Nemci na vzhodu presreËni
Velik uspeh naπe diplomacije: prijateljska NemËija nam bo pomagala ∑ SZ se je zaπËitila
Zaskrbljenost med Poljaki: poljske meje so v nevarnosti ∑ Kdaj lahko priËakujemo napad
Hitler in Stalin sta poskrbela za preseneËenje: kakπne bodo posledice tega sporazuma
DoloËila mirovne pogodbe
so zelo prizadela Nemce.
DN ni imelo svoje vojske in
ni ukrepalo odloËno.
Kriza je povzroËila politiËno
nestabilnost in vzpon diktatorjev.
Hitler je Nemcem obljubil
zdruæitev vsega nemπkega ozemlja.
Ker so jih zaposlovali lastni
problemi, mnogi politiki niso bili
pozorni na naraπËajoËo moË
faπizma.
ZANIMA ME:
Vzpon in πiritev nacistiËne NemËije sta opisala
ameriπki novinar William Shirer, ki je takrat æivel
v NemËiji (v delu Vzpon in padec tretjega rajha) in
Hans Helmut Kirst (v delu NoË dolgih noæev).
RAZVIDNO JE, DA JE
TO DEJSTVO ZELO
POMEMBNO
Nemci so doloËila obËutili kot
krivico, ki bi jo bilo treba popravi-
Ni zmoglo ukrepati proti agresivnim
faπistiËnim dræavam.
Brezposelni delavci so se zatekli
v naroËje faπistiËnih obljub.
Hitlerjeva ambicija po veliki
NemËiji je terjala vojaπki poseg.
Dopustili so, da je Hitler
zasedel Avstrijo in
»eπkoslovaπko.
RAZVIDNO JE, DA JE
TO DEJSTVO MANJ
POMEMBNO
NemËija se je plaËevanju
reparacij izognila z inflacijo.
V DN ni bilo velikih sil, npr.
ZDA, SZ ...
Zaupanje ljudi v banËni sistem in
demokracijo je bilo poruπeno.
Hitler je moral svoje ambicije
prilagoditi politiËni realnosti.
Hitler je svoje naËrte uresniËeval
kljub nasprotovanju v Evropi.
50

Slovenci med svetovnima vojnama:
upanje na avtonomnost
Kako so bile določene slovenske meje v Kraljevini SHS 52
Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin 55
Kakšna država je bila Kraljevina SHS 58
Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura 61
Kako so Slovenci vodili gospodarstvo 64
Kako so živeli in ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama 67
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Ivan Ahčin, Izgubljeni spomin na Antona Korošca, Nova revija, Ljubljana, 1999.
• Mira Cencič, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Cerkev, kultura in politika: 1890–1941, Slovenska matica, Ljubljana, 1993.
• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla, ki pojasnjujejo pojme).
• Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Aleš Gabrič, Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, Modrijan, Ljubljana, 1999.
• Tone Ferenc, Milica Kacin Wohinz, Tone Zorn, Slovenci v zamejstvu: pregled zgodovine 1918–1945, DZS, Ljubljana, 1974.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Nova Revija, Ljubljana, 2000.
• Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
• Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
• Kronika 20. stoletja: 1920-29 in 1930-1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Žarko Lazarević, Slovensko gospodarstvo v prvi Jugoslaviji: korak k industrijski družbi, Modrijan, Ljubljana, 1997.
• Alenka Nedog, Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji: od leta 1935 do 1942, Založba borec, Ljubljana, 1978.
• Joško Pirc, Aleš Ušeničnik in znamenja časov: katoliško gibanje na Slovenskem od konca 19. do srede 20. stoletja, Družina, Ljubljana, 1986.
• Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995.
• Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
• Janko Prunk, Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977.
• Albert Rejec, Pričevanja o Tigru, Slovenska matica, Ljubljana, 1995.
• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Slovenska kronika 20. stoletja: 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1997.
• Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana, 1997.
• Jože Šorn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih: 1919–1924, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.
• Anka Vidovič Miklavčič, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana, 1994.
• Tomaš Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Slovenci v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918–1941, DZS,
Ljubljana, 1996.
• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
• Štefka Zadnik, Ivan Križnar, Zgodovinska čitanka za 8. razred, DZS, Ljubljana, 1987.
• Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
• Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988.
• Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.
LITERATURA ZA UČENCE:
• France Bevk, Lukec in njegov škorec, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• France Bevk, Grivarjevi otroci, Pastirci, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• France Bevk, Pesterna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1952.
• Nora Lavrin, Slovenija: poletje 1928, Ljubljana, Vale Novak, 2004.
• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, 1991.
• Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
LEPOSLOVJE
• France Bevk, Kaplan Martin Čedermac, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Andrej Hieng, Čudežni Feliks, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Jože Hudales, Orel z razprtimi krili, Pomurska založba, Murska Sobota, 1974.
• Ruda Jurčec, Skozi luči in sence: 1914–1958, I-III, Prešernova družba, Ljubljana, 1991.
• Ciril Kosmač, Pomladni dan, Prešernova družba, Ljubljana, 1953.
• Lojze Kovačič, Ljubljanske razglednice, Gyros, Ljubljana, 2003.
51

Slovenci med svetovnima vojnama
• Juš Kozak, Maske, DZS, Ljubljana, 1960.
• Miško Kranjec, Mladost v močvirju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.
• Miško Kranjec, Os življenja, DZS, Ljubljana, 1965.
• Miško Kranjec, Povest o dobrih ljudeh, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
• Miško Kranjec, Tri novele (Režonja na svojem), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964.
• Mira Mihelič, Hiša večera, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1959.
• Mira Mihelič, Ure mojih dni, Pomurska založba, Murska sobota, 1985.
• Nora Lavrin, Slovenija: poletje 1928, Ljubljana, Vale Novak, 2004.
• Žarko Petan, Preteklost, Borec, Ljubljana, 1987.
• Ivan Potrč, Svet na Kajžarju, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1948.
• Prežihov Voranc, Jamnica, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1956.
• Prežihov Voranc, Samorastniki,
• Prežihov Voranc, Požganica, DZS, Ljubljana, 1964.
• Beno Zupančič, Sedmina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
FILM:
• Dediščina, r. Matjaž Klopčič, Viba film, 1984.
• Do konca in naprej, r. Jure Pervanja, Viba film in Studio 37, 1990.
• Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film, 1989.
• Pastirci, r. France Štiglic, Viba film, 1974.
• Kdo neki tam poje, r. Slobodan Šijan, Srbija, 1980.
• Podoba vojaka, Rudolf Maister: general in pesnik, dokumentarni film, Infomedia3Filming, Ljubljana, 2000.
• Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba film, 1975.
• Pričevanje zadnjega Maistrovega borca, dokumentarni film, Videofon, Blejska Dobrava, 2001.
• Splav meduze, r. Karpo Godina, Viba film, 1980.
• Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Slovenija, 1962.
• Triglavske strmine, r. Ferdo Delak, Sava film, 1932.
• V kraljestvu Zlatoroga, r. Janko Ravnik, Slovenija, 1931.
• Veselo gostüvanje, r. France Štiglic, Viba film, 1984.
SPLETNE STRANI:
• www.bistreglave.com/# (o fašizmu v slovenščini),
• www.randburg.com/si/general/slo8.html (o Maistru),
• www.kab.or.at/volksabstimmung.html (plebiscitna propaganda na Koroškem),
• www.zum.de/whkmla/region/balkans/SHS191829 (o Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev),
• srbske in hrvaške strani političnih strank, kjer opisujejo zgodovino strank (naslovi se menjajo, zato jih je najbolje poiskati s katerim od iskalnikov),
• www.royalfamily.org/history (o družini Karađorđević)
• www.peko.si/vojna.asp (zgodovina tovarne Peko v času med obema vojnama)
• www.spletomat.com/plecnik/home (o Jožetu Plečniku in njegovih delih)
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
52

Slovenci med svetovnima vojnama
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE
• Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo.
53

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kako so bile določene slovenske
meje v Kraljevini SHS
UČNI CILJI
Učenec:
ve in razume, kako je nastala
severna slovenska meja,
zna primerjati in utemeljiti,
zakaj so nastali različni
mejni predlogi,
pozna in razume delovanje
generala Rudolfa Maistra in
njegovih prostovoljcev,
zna razložiti, da je bila
slovenska zahodna meja
določena s podpisom
rapalske pogodbe,
zna ob zemljevidu določiti
potek severne in zahodne
meje,
pozna vzroke za
avstrijsko zmago oziroma
jugoslovanski poraz na
koroškem plebiscitu.
Nova država Južnih Slovanov — Kraljevina SHS, ki je nastala ob koncu prve
svetovne vojne, se je morala najprej bojevati za določitev in ohranitev
svojih meja, saj so bili pritiski sosednjih držav zelo močni. Najbolj
sporni sta bili slovenska zahodna in severna meja. Kljub vojaškemu
posredovanju in pogajanjem Kraljevini SHS ni uspelo, da bi zahodna in
severna meja potekali po narodnostni meji.
Boji za severno mejo
Na doloËitev severne meje sta odloËilno vplivala vojaπka akcija slovenskih prostovoljcev, ki jih je vodil general
Rudolf Maister, in koroπki plebiscit (10. oktobra 1920).
≈Jugoslovanske Ëete prodirajo iz Spielfelda proti Arnovæu (Ehrenhausen), kjer so se vrπile praske med jugoslovanskimi
in nemπkimi vojaki. Nemπki Ëastniki so takoj poloæili oroæje, doËim se je moπtvo umaknilo za
1000 m proti severu, kjer so se utaborili. VËeraj zjutraj so jih pa naπe Ëete pognale v beg. Zgub nismo imeli
nobenih.« (Nemci se umikajo, Slovenec, 26. novembra 1918)
a) Poveæi imena poveljnikov slovenskih prostovoljcev z obmoËjem, na katerem so se
bojevali.
RUDOLF MAISTER severna Koroπka
ALFRED LAVRI»
Maribor in Radgona
FRANJO MALGAJ
juæna Koroπka
• Kaj je generala Maistra in druge slovenske poveljnike vodilo k vojaπki akciji na
severni meji
Æeleli so ohraniti slovensko ozemlje kot celoto v okviru ene dræave, Dræave SHS
oziroma Kraljevine SHS.
Boji za severno mejo
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem prebere pisni vir v
učbeniku na strani 52. Skupaj pisni vir
analizirajo:
• Zakaj je bil odpor proti
Habsburžanom med Slovenci tako
velik
• Kateri dokument je prvi
zahteval uresničitev ideje o večji
samostojnosti Slovencev
• Česa so se bali Slovenci ob koncu
prve svetovne vojne
• Slovenci so skupaj z drugimi
južnoslovanskimi narodi, ki so
živeli znotraj habsburške monarhije
razglasili neodvisnost od Avstrije 29.
oktobra 1918. Kako se je imenovala
državna skupnost, ki so jo ustanovili
• S kakšnimi težavami se je srečala
Država SHS
AKTUALNO
V delovnem zvezku na strani 49 in
v učbeniku na strani 53 si učenci
ogledajo primere plebiscitne
propagande na Koroškem. Učitelj
učence opozori na propagando, ki je
značilnost sodobnih volitev: lokalnih,
parlamentarnih, referendumskih …
Skupaj lahko analizirajo propagandne
plakate in njihova sporočila.
b) O Ëem priËa pisni vir Zakaj, meniπ, je prihajalo do teæav na severni meji
Vir govori o zapletih na Koroπkem, tj. bojih, ki so potekali med avstrijsko in slovensko vojsko.
Do teæav na severni meji je prihajalo, ker sta obe strani ∑ slovenska in avstrijska ∑ æeleli to ozemlje prikljuËiti k
svojima dræavama. Slovenska vojska je bila πibka in utrujena, zaradi Ëesar so bili Avstrijci na Koroπkem uspeπni.
c) V bojih na Koroπkem je posredovala tudi srbska vojska. Kakπna je bila njena vloga
Srbska vojska je priπla na Koroπko, da bi slovenski vojski pomagala zasesti Koroπko, a je bilo njeno posredovanje
prepozno (πele pomladi 1919). Poleg tega je storila veË napak (na primer vojaki so bili neprijazni do prebivalcev),
zaradi katerih je izgubila naklonjenost slovenskega prebivalstva.
Ë) Zaradi izvedbe plebiscita so Koroπko
razdelili na dve coni, cono A in B.
• Na zemljevidu z razliËnima barvama
pobarvaj obe coni.
• Obkroæi mesta, ki so po plebiscitu pripadla
Republiki Avstriji.
• Na Ërte zapiπi kraja, ki sta po Maistrovi
vojaπki zasedbi ostala v Kraljevini SHS.
48
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
randburg.com/si/general/slo8.
html in pripravijo referat o generalu
Maistru. Podatke o njem lahko
poiščejo tudi v literaturi ali v
učbeniku na strani 53.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
V učbeniku na strani 52 si učenci
ogledajo fotografijo Maistra, ki govori
zbrani množici. Njihova naloga je, da
napišejo govor generala Maistra.
RAZISKOVALEC:
Na Koroškem vsako leto veliko
pozornosti namenijo praznovanju
obletnice plebiscita. Učenci
v časopisju poiščejo članke o
praznovanju zadnje obletnice
koroškega časopisa. Članke zberejo
in nalepijo na plakat. Če zna kdo
nemško, lahko predstavi tudi članke,
ki so jih objavili nemški časniki.
Zapise novinarjev učenci Nato
primerjajo.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učitelj izbere dva učenca. Vsak
od njiju si izbere en kraj ali eno
znamenitost v domači regiji. V
treh minutah izbrana kandidata
poskušata prepričati sošolce, kateri
kraj oziroma znamenitost se bolj
splača obiskati. Njuna uspešnost se
lahko v razredu preveri z glasovanjem
po predstavitvi. Učitelj se z učenci
pogovori, zakaj je bil eden od sošolcev
uspešnejši.
54

d) Na Koroπkem se je zaradi plebiscita
pojavila moËna propaganda,
ki jo ponazarjata spodnja
propagandna letaka.
(ajnrukat ∑ sluæiti vojsko)
Ali je letak namenjen
propagandi proti Avstriji
ali proti Kraljevini SHS
Kaj letak sporoËa
Kako so bile doloËene slovenske meje
v Kraljevini SHS
• Pomisli, ali sta letaka dosegla svoj namen. Svoj odgovor pojasni.
Letak, ki je Ërnil Kraljevino SHS, je bil uspeπnejπi, saj so se prebivalci Koroπke (v veËini Slovenci) veËinsko odloËili
za prikljuËitev k Avstriji (59 % jih je glasovalo za Avstrijo).
Boji za zahodno mejo
Pogajanja med Italijo in Kraljevino SHS o poteku dræavne meje so potekala kar nekaj let in se sklenila z rapalsko
pogodbo.
a) Poimenuj mesto, kjer so se æe med prvo svetovno vojno predstavniki
antantnih sil in Italije dogovorili o vzhodni meji italijanske
dræave. Zapiπi tudi letnico sklenitve sporazuma.
London, 1915
Proti Kraljevini SHS.
Da bodo morali v Kraljevini SHS
slovenski fantje sluæiti vojsko.
b) Oglej si zemljevid, ki prikazuje mejo med dræavama, kot jo je
doloËila rapalska pogodba.
• Izpiπi potek meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS.
Predel∑Triglav∑Blegoπ∑mimo Æiri∑mimo Logatca
(HotedrπËica)∑Sneænik∑Jadransko morje
• Poimenuj mesti, v katerih je æivelo veliko Slovencev in ki sta po prvi
svetovni vojni ostali v Italiji.
Trst in Gorica.
• Koliko slovenskega ozemlja je pripadlo Italiji
Pribliæno ena Ëetrtina.
• V kateri dræavi je bil v Ëasu med obema vojnama tvoj domaËi kraj
Odgovori so lahko razliËni.
Proti Republiki Avstriji.
Da bo æivljenje Slovencev v Avstriji
pekel (slabo), v Kraljevini SHS pa nebesa
(dobro).
Pridobitev Prekmurja
Edino ozemlje, ki je bilo poseljeno s Slovenci in ga je Kraljevina SHS dobila, je bilo Prekmurje.
a) Spodaj so zapisani trije odgovori. K vsakemu odgovoru zapiπi ustrezno vpraπanje.
Madæarska. Poimenuj sosednjo dræavo, v kateri je bila leta 1918 neuspela socialistiËna revolucija.
Prekmurje.
Kateri del madæarskega ozemlja, naseljenega s Slovenci, je po vojni dobila Kraljevina SHS
Trianonska pogodba. S katerim dokumentom je bila po vojni doloËena meja med Madæarsko in Kraljevino SHS
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci pretehtajo odločitve na
pariški mirovni konferenci, ki se
dotikajo slovenske meje po prvi
svetovni vojni.
Podajo svoje mnenje o vprašanjih:
• Ali so veliki trije ravnali prav, ko so
se odločili, da naj bi bil na Koroškem
izveden plebiscit
• Ali so se odločili prav, ko so
popuščali Italiji
• Ali so ravnali prav, ko so odločitev
o mejo prepustili Italiji in Jugoslaviji
• Ali je bilo v danem trenutku
mogoče karkoli narediti drugače
49
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka
skupina izdela miselni vzorec, s
katerim prikaže značilnosti zapletov
ob določanju severne in zahodne
meje. Svoje izdelke skupine primerjajo
in poiščejo tiste elemente, ki so bili
skupni vsem.
Boji za zahodno mejo
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 54 in ga analizirajo:
• Zakaj sta bila v sporu ameriški in
italijanski predsednik
• O čem priča pisni vir
• Zakaj je bil avtor prepričan, da
so Slovenci na versajski konferenci
Primorsko »prav za prav že izgubili«
VEČ O …
Rapallo je majhno italijansko
mestece v bližini Genove (Ligurija).
Šteje približno 28.000 prebivalcev.
Rapalski zaliv je danes del narodnega
regijskega parka Portofino. Rapallo
je poznan po svojem milem podnebju,
zaradi česar je med obiskovalci
priljubljen zlasti pozimi. Mile zime
spremlja mil veter, tako da se
obiskovali lahko sprehajajo na sončni
promenadi. Center za igralce golfa, ki
je bil odprt že leta 1930, je igralcem
na voljo vse leto.
V zgodovini je Rapallo poznan
predvsem kot kraj, pogosto povezan z
dogodki na morju. Skozi stoletja je bil
velikokrat tarča turških in gusarskih
napadov. Leta 1917 je v tem mestu
potekalo italijansko-francoskoangleško
srečanje po težkem
italijanskem porazu pri Kobaridu.
Na srečanju so se odločili, da bodo v
Versaillsu ustanovili vojni svet in da
bodo Francozi in Angleži poslali nekaj
čet na italijansko-avstrijsko fronto.
12. novembra 1920 sta v Rapallu
Kraljevina Italija in Kraljevina SHS
podpisali rapalski sporazum, ki je
določil mejo med državama. Aprila
leta 1922 je bil v Rapallu podpisan
tudi rusko-nemški sporazum.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid v
učbeniku na strani 50. Opišejo potek
stare avstro-ogrsko-italijanske
meje in meje med Kraljevino Italijo in
Kraljevino SHS. Kolikšna je bila razlika
med obema mejama
RAZISKOVALEC
V literaturi učenci poiščejo dejstva o
italijanski diplomaciji ob koncu prve
svetovne vojne. Ali je bila rapalska
meja za italijansko diplomacijo uspeh
ali neuspeh
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.rvtslo.si v
rubriki Avdio/Video (AvdioVideo na
zahtevo – Izobraževalne oddaje) si
učenci lahko ogledajo oddajo Dnevnik
nekega naroda. Del 3 (Gremo se
zemljo krast) predstavlja boje za
severno in zahodno mejo.
55

Pridobitev Prekmurja
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Na nemo karto, na kateri so vrisane
današnje državne meje Republike
Slovenije, učenci z različnimi barvami
vnesejo ozemeljske spremembe po
prvi svetovni vojni. Lahko uporabijo
nemo karte, ki je v delovnem zvezku
na strani 49.
Kako so bile doloËene slovenske meje
v Kraljevini SHS
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da se piπe leto 1920. Slovenska oblast te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Koroπka je slovenska«, ki bi volivce na plebiscitu na
Koroπkem prepriËeval, naj volijo za prikljuËitev h Kraljevini SHS. »lani vlade niso enotni, kakπna naj bi bila vsebina plakata. Nekateri bi radi Avstrijo popolnoma
oËrnili, drugi so do nje bolj prizanesljivi. Premisli, kakπno staliπËe bi na plakatu rad/a prikazal/a, in nariπi plakat.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo telegram
Prekmurcev v učbeniku na strani 54.
Besedilo analizirajo:
• Od kod je bil telegram poslan Kdo
ga je poslal
• Na čigav naslov je bil telegram
poslan
• Kakšno mnenje o Madžarih lahko
razberemo iz telegrama
ZANIMA ME:
Na naslovu www.randburg.com/si/general/slo8.html
lahko izveπ veË o generalu Rudolfu Maistru.
ZANIMA ME:
Æivljenje generala Maistra je predstavljeno v
biografskem romanu Orel z razprtimi krili (1974).
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako so bile določene slovenske
meje v Kraljevini SHS
• Kakšna je bil vloga generala
Maistra v slovenski zgodovini
• Kateri dejavnik je bil odločilen
za odločitev Korošcev za Avstrijo
Pojasni, zakaj.
• Zakaj se je meja med Kraljevino
Italijo in Kraljevino SHS imenovala
rapalska meja
• Zakaj je bilo Prekmurje priključeno
Kraljevini SHS
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 50.
meja z Republiko
Avstrijo
meja s Kraljevino
Italijo
meja z Republiko
Madæarsko
PONOVIMO
BOJEVANJE OB KONCU
VOJNE
POTEK MEJE
na juænem in severnem
Koroπkem;
na obmoËju med
Mariborom in Radgono
italijanska vojska je prodrla
vse do Vrhnike
posredovanje vojske
Kraljevine SHS z
namenom zaduπiti
socialistiËno revolucijo
po Karavankah in robu
Slovenskih goric,
Kraljevini SHS sta pripadli
πe Jezersko in
Meæiπka dolina
PeË∑Jalovec∑Triglav∑Porezen∑Blegoπ∑»rni
vrh∑Planina∑Sneænik∑
Kastav∑Jadransko
morje
danaπnja meja med
Madæarsko in Slovenijo
SPORAZUM O MEJI
(POIMENOVANJE IN »AS)
koroπki plebiscit
10. oktobra 1920
rapalska pogodba
novembra 1920
trianonska pogodba
poleti 1920
50
BELEŽKE:
56

Življenje Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja matične
domovine, je bilo težko. Da bi uničili njihovo slovenstvo, so povsod nad
njimi izvaljali pritiske. Pritisk se je povečal, ko so se na oblast povzpeli
fašisti in nacisti. Slovenci so se tem pritiskom na različne načine upirali.
Slovenci v Avstriji
Poloæaj Slovencev v posameznih dræavah je bil razliËen. Po zmagi na koroπkem plebiscitu so Nemci na
Koroπkem nadaljevali staro raznarodovalno politiko ∑ ponemËevanje.
a) Slovenci so bili po prvi svetovni vojni razdeljeni med πtiri dræave. Pod vsako zastavo zapiπi dræavo, ki jo predstavlja.
Dopiπi tudi slovensko ozemlje, ki je pripadlo posamezni dræavi.
Republika Avstrija Kraljevina SHS Kraljevina Italija Republika Madæarska
Koroπka veËina slovenskega ozemlja zahodni del Porabje
b) Avstrijska oblast je æe kmalu po plebiscitu krπila svoje predplebiscitne obljube.
≈Zato ob zavedanju odgovornosti trenutka razglaπa v imenu ljudstva, ki ga predstavlja,
da æeli slovenskim rojakom zdaj in za vse Ëase ohraniti njihovo jezikovno in nacionalno
samobitnost ter da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu razcvetu
posveËala prav tako skrb kot nemπkim prebivalcem deæele.
O natanËnem oblikovanju teh naËel se bodo s predstavniki koroπkih Slovencev dogovorili
po izpeljani zdruæitvi. DemokratiËna naËela, na katerih temelji Republika Avstrija,
pa tudi jamËijo za to, da bo volja slovenskega prebivalstva neprikrito priπla do
izraza.«
(Sklep koroπkega deæelnega zbora z dne 28. septembra 1920)
≈Slovenci pa so vso krutost nacizma obËutili ob in po
Anschlussu 1938. Zaprt je bil V. Poljanec, deæelnozborski
poslanec, ki je umrl v zaporu. J. Tischler, predsednik
Slovenske prosvetne zveze, je bil 1939 premeπËen iz
Beljaka v Bregenz, izgnani so bili æupnik J. Starc, V.
Hartman, F. Aichholzer, R. Wutej in πe 6 slovenskih
duhovnikov. Vse Slovence so odstranili iz javnih sluæb,
javni jezik je bila nemπËina.«
(Jutro, 13. januarja 1939)
• Ugotovi, katere pravice je Slovencem obljubljal sklep koroπkega deæelnega zbora. Ali je bil sklep zapisan pred plebiscitom
ali po njem
Slovencem je obljubil pravico do uporabe njihovega jezika, slovenskih imen ter ohranitev jezikovne in narodne identitete.
Kakšen je bil položaj
slovenskih manjšin
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna položaj
slovenskih manjšin v
sosednjih državah in ga
zna primerjati,
opiše nasilje Avstrijcev,
Italijanov in Madžarov
nad slovensko govorečim
prebivalstvom,
pojasni vzroke za
germanizacijo,
italijanizacijo ter
madžarizacijo,
pojasni vzroke za upore
slovenske manjšine proti
večinskim narodom,
pozna organizacijo
TIGR in opiše njeno
delovanje.
Slovenci v Avstriji
UVODNA MOTIVACIJA: metoda pisnografi
čnih izdelkov
V delovnem zvezku na strani 51 si
učenci ogledajo zastave štirih držav, v
katerih so po prvi svetovni vojni živeli
Slovenci. Pod vsako zastavo napišejo,
katero državo predstavlja.
• Ali so se v Avstriji tega sklepa dræali Zakaj lahko æe iz vira predvidevamo, da pravice Slovencem ne bodo ohranjene
Po plebiscitu se v Avstriji teh sklepov niso dræali. To lahko sklepamo æe po tem, da je bil sklep objavljen v nemπkem
jeziku.
• Iz Ëlanka v Jutru lahko ugotovimo, kakπen je bil odnos avstrijskih oblasti do Slovencev po anπlusu. Opiπi ta odnos.
Preganjali in zapirali so slovenske izobraæence. Slovenski jezik je bil prepovedan v javnem æivljenju, zaposlovanje
Slovencev v javnih sluæbah pa ni bilo zaæeleno.
AKTIVNOST: metoda razgovora
Učitelj učencem pove, da se je položaj
Slovencev v Avstriji po anšlusu
poslabšal. Učenci na podlagi svojega
znanja o položaju manjšine sklepajo
o tem, kako bi se položaj manjšine
lahko še poslabšal.
RAZISKOVALEC
V učbeniku na strani 55 učenci
preberejo predstavitev enega od
najaktivnejših Slovencev v Avstriji,
Joška Tischlerja. V literaturi ali na
spletnih straneh poiščejo podatke
o drugih Slovencih, pripadnikih
manjšine, ki so aktivno delovali v
slovenskih organizacijah v Avstriji.
Namesto osebnosti lahko učenci
predstavijo katero od slovenskih
organizacij.
51
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učitelj v razredu izobesi zemljevid
Slovenije. Učenci določijo obseg
slovenskega etničnega ozemlja.
Svoje ugotovitve zapišejo in se o njih
pogovorijo z učiteljem.
Učitelj lahko nalogo aktualizira z
vprašanjem:
• Ali je obseg slovenskega etničnega
ozemlja še danes enak
AKTIVNOST: skupinsko delo
(sodelovalno učenje) in metoda
sestavljanke (jig saw)
Učitelj učence razdeli v tri skupine.
Skupine imajo na voljo učbenik in
dodatno literaturo. Vsaka zbere čim
več podatkov o življenju Slovencev
v določeni državi: Italiji, Avstriji, na
Madžarskem. Ko skupine svoje delo
končajo, v petih minutah predstavijo
težave, ki so jih imeli Slovenci v neki
državi. Skupina predstavi tudi rešitve
za izboljšanje položaja Slovencev.
Vendar mora pri tem paziti, da
predlagane rešitve ne bi vodile v
pospešeno uničevanje Slovencev.
Skupina svoje ugotovitve primerja
z dejanskim delovanjem slovenskih
organizacij in društev zunaj državnih
meja.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci v učbeniku na strani 56 zgoraj
preberejo podatke o časopisu Koroški
Slovenec. Prebrano analizirajo:
• Kje in kdo je izdajal časopis
• Kakšen je bil podnaslov časopisa
• Kako pogosto je časopis izhajal
57

Slovenci v Italiji
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci ponovijo svoje znanje o
fašizmu in zapišejo poglavitne
značilnosti fašizma. Vsaki značilnosti
pripišejo, kakšne posledice je imela
za odnos fašistov do Slovencev.
Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin
Slovenci v Italiji
Tudi italijanske oblasti so gledale na Slovence kot manjvreden narod. Pritisk na Slovence, ki se je poveËal po
prihodu faπistov na oblast, je med Slovenci povzroËil odpor.
a) Slikar Tone Kralj je leta 1943 narisal sliko, ki ji je dal naslov Rapallo. Pojasni sporoËilo slike tako, da v prazne
kvadrate vpiπeπ, kaj slika prikazuje oziroma sporoËa.
RAZISKOVALEC
V literaturi učenci poiščejo podatke o
ilegalnih odporniških organizacijah,
ki so delovale med primorskimi
Slovenci. Namesto organizacije lahko
predstavijo posamezno osebnost.
Pripravijo referate.
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film (ali le del)
Tistega lepega dne, ki prikazuje
življenje Slovencev v fašistični Italiji.
Film analizirajo:
• Kje se film dogaja
• Kakšen je odnos Slovencev do
fašistov
• Kakšen je odnos fašistov do
Slovencev
• Katera vloga se ti je najbolj vtisnila
v spomin Pojasni, zakaj.
æenska: ponazarja
slovenski narod, ki nima
nacionalnih pravic
faπist, ki gloda nogo:
faπizem æeli uniËiti
Slovence
b) Preberi spomenico faπistiËne stranke v Julijski krajini.
• Kako so Italijani ravnali s Slovenci na ozemljih, ki so po rapalski pogodbi
pripadla Italiji
Zavedne Slovence so preganjali in jih izselili. Ukinili so slovenske πole,
kulturne ustanove, druπtva, zadruge in publikacije (Ëasopise).
• Zakaj so Italijani najprej izselili duhovnike in izobraæence
Izselili so jih, ker so bili oni tisti, ki so s svojim znanjem najbolj spodbujali
slovensko πolstvo, kulturno in narodno delovanje Slovencev.
• Morda poznaπ ime slovenskega pisatelja in njegovo delo, ki je nastalo
kot odziv na zatiranje Slovencev v Beneπki Sloveniji. Zapiπi ga.
France Bevk: Kaplan Martin »edermac.
glave z napisom Rapallo:
antantne sile so odgovorne
za poloæaj Slovencev
ograja, ki je presekala
æensko: rapalska pogodba
je razdelila Slovence
≈Slovenski uËitelji so moteË element v kmeËkem okolju
in so podrejeni ukazom kulturnih srediπË onstran
meje. Vse, brez izjeme, bi morali zamenjati italjanski
uËitelji /.../ Zasebna slovenska πola pri Sv. Jakobu v
Trstu, /.../ srediπËe kulturne dejavnosti, ki zastruplja
nove generacije, je nevarna ustanova, odkrito protiitalijanska
in bi jo zato morali Ëimprej ukiniti. /.../
Vse slovenske publikacije tudi navidezno nedolæne,
gojijo upe slovenske opozicije, ustvarjajo med kmeËkimi
mnoæicami, kjer πe ne obstaja, nevarno
odcepitveno miselnost. Potrebno bi bilo torej zatreti
vsako in kakrπnokoli slovensko publikacijo /.../.«
(Spomenica pokrajinskih sekretarjev faπistiËne stranke v Julijski
krajini Mussoliniju, 11. junija 1927)
AKTIVNOST: delo v dvojicah
Učenci razmislijo, kako bi prvošolčku
razložili pojme: madžarizacija,
italijanizacija in germanizacija. V
parih izdelajo razlago pojmov, ki jo
Nato predstavijo v razredu.
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učitelj se z učenci lahko dogovori o
izvedbi zgodovinske bralne značke
in vanjo vključi delo Franceta Bevka
Kaplan Martin Čedermac. Učenci
narišejo izbrane prizore iz tega dela in
jih predstavijo sošolcem.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo zavednega
slovenskega učitelja, ki živi v
Sežani v času fašistične oblasti
nad Primorskimi Slovenci. Pri tem
so pozorni na naslednja dejstva, ki
vplivajo na odločitve te osebe: učitelj
že 20 let živi v Sežani, med drugim
poučuje tudi slovenščino, je glavni
organizator kulturnega življenja v
Sežani, vodi literarni krožek in mlade
spodbuja k pisanju. Učenci podoživijo
en dan v življenju tega učitelja in
naredijo dnevniški zapis.
BELEŽKE:
c) Vir podaja priËevanje o ilegalni slovenski organizaciji TIGR.
• Kakπne cilje je imela organizacija TIGR
Mednarodno javnost je hotela opozoriti na zatiranje Slovencev v
faπistiËni Italiji. DolgoroËno pa se je zavzemala za prikljuËitev
slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo
Italiji, h Kraljevini SHS.
• Kratica TIGR pomeni
T Trst
I Istra
G Gorica
R Reka
• Kako se je italijanska faπistiËna oblast odzvala na delovanje TIGR-a
Faπisti so tigrovce preganjali. Proti ujetim Ëlanom so organizirali
“posebna sodiπËa za zaπËito dræave”, ki so tigrovce obsodila na dolgoletne zaporne in smrtne kazni.
52
≈V letu 1927 so se æe izoblikovala jedra odpora v Trstu,
Gorici in na Pivπko-Bistriπkem Ta razmah narodnoosvobodilnega
gibanja je zahteval veËjo povezanost in
usklajevanje v vsej Julijski krajini. Zato je priπlo /.../
do sestanka na Nanosu; slednji je bil 31. 8. 1927 /.../.
Na tem sestanku je bilo sprejetih veË sklepov:
∑ organizacija je tajna /.../;
∑ proti poitalijanËevanju slovenskih otrok v italijanskih
πolah naj se nastopa s poæigom πol in vrtcev v
veËjih krajih hkrati;
∑ izdajajo naj se uËbeniki za pouk slovenπËine po
druæinah;
∑ izdaja naj se tajno glasilo organizacije/.../;
∑ vzdræujejo naj se zveze s somiπljeniki v Jugoslaviji
/.../.«
(Mira CenciË, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997)
58

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin
Slovenci na Madæarskem
Za svoj obstoj so se morali bojevati tudi porabski Slovenci na Madæarskem.
a) Na kakπen naËin je madæarska oblast izvajala madæarizacijo
Madæarska oblast Slovencem ni niti priznala uporabe njihovega imena, temveË jih je poimenovala Vendi. Ukinila je
slovenske πole, druπtva in Ëasopisje.
RADOVEDNEÆ
V slovenskem Ëasopisu Slovenski narod je bil 1. avgusta 1930 objavljen Ëlanek o prvem træaπkem procesu.
Avtor Ëlanka je obsojence poimenoval ≈ærtve«, medtem ko jih je italijanski Ëasopis oznaËil za ≈teroriste«.
V krajπem razmiπljanju pojasni, zakaj ta razlika v poimenovanju.
S slovenskega staliπËa so bili obsojeni tigrovci ærtve faπistiËnega nasilja,
saj so se borili proti faπistiËnemu nasilju, za pravice Slovencev ter za
osvoboditev slovenskega ozemlja izpod italijanske faπistiËne oblasti.
Italijanska faπistiËna oblast pa jih je obravnavala kot teroriste, saj so se
borili proti legalni oblasti in zakonski ureditvi. Pri tem so obËasno
uporabljali tudi nasilne metode, kot so bili atentati in poæiganje italijanskih
πol.
ZANIMA ME:
Æivljenje Slovencev pod italijansko faπistiËno
oblastjo je prikazano v slovenskem
filmu Tistega lepega dne (1962).
ZANIMA ME:
VeË o faπistiËnem ravnanju do
Slovencev lahko prebereπ v delu
Kaplan Martin »edermac (1965).
≈Italijanski listi niso priobËili nikakega
podrobnejπega poroËila o zadnjih urah
træaπkih ærtev in njih ustrelitvi v dolinici
pri Bazovici, paË pa skuπa Ëasopisje
opraviËiti krvavi Ëin s samoobrambo v
boju za dræavo in reæim. /…/ Tako komentira
turinska ‘Gazzetta del Popolo’,
ki pravi med drugim: ‘Izjemno sodiπËe
za zaπËito dræave je izreklo svojo obsodbo
proti slovenskim teroristom. Obsodba
je praviËna, potrebna, blagodejna in
naj sluæi vsem v opomin. Med procesom
obtoæenci niso samo priznali cele vrste
svojih zloËinov’ /.../.«
Slovenci na Madžarskem
AKTIVNOST: metoda dela slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid v
učbeniku na strani 57 (Slovensko
Porabje). Zemljevid analizirajo:
• Zakaj ime Porabje
• Opiši obseg Slovenskega Porabja.
• Poimenuj nekaj slovenskih krajev
na Madžarskem.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšen je bil položaj slovenskih
manjšin
• Kako so proti germanizaciji
delovali Slovenci v Avstriji
• Kako so delovale ilegalne
odporniške skupine na Primorskem v
boju proti poitalijančenju
• Kako so madžarizacijo izvajali na
Madžarskem
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 53.
PONOVIMO
odnos avstrijske
oblasti
ponemËevanje,
zatiranje
SLOVENCI V AVSTRIJI
KAK©EN
JE BIL POLOÆAJ
SLOVENSKIH
MANJ©IN
slovenske organizacije:
PolitiËno in gospodarsko
druπtvo za
koroπke Slovence,
Slovenska prosvetna
zveza
SLOVENCI V ITALIJI
SLOVENCI NA MADÆARSKEM
slovenske organizacije:
druπtvo Edinost,
Zbor sveËenikov sv. Pavla,
TIGR, Borba
odnos italijanske
faπistiËne oblasti:
poitalijanËevanje,
preganjanje,
zatiranje slovenπËine
odnos madæarske
oblasti:
madæarizacija,
zatiranje slovenπËine
Vendi:
Madæari so oznaËevali
Slovence za potomce
Vandalov
53
59

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kakšna je bila kraljevina SHS
UČNI CILJI
Učenec:
pozna poglavitne razlike
med različnimi deli
Kraljevine SHS,
ve, kakšne spremembe je za
Slovence prineslo obdobje
parlamentarizma,
pozna glavne značilnosti
vidovdanske ustave in zna
razvrstiti člene vidovdanske
ustave po naprednosti in
konzervativnosti,
zna primerjati položaj
Slovencev pred nastankom
Kraljevine SHS in po njem,
poimenuje politične stranke,
ki so delovale na Slovenskem
do diktature kralja
Aleksandra,
pojasni razloge za
razklanost Slovencev
v političnem življenju
in pozna razlike med
političnimi tabori.
Kakšen je bil položaj Slovencev v Kraljevini SHS
UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (miselni vzorec)
Učenci pomislijo na pričakovanja,
s katerimi so Slovenci vstopili v
novo državo. Učitelj na tablo nariše
miselni vzorec, učenci pa mu dodajajo
pričakovanja — vsako pričakovanje je
ena črta na miselnem vzorcu.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo zapis dr. Antona
Korošca v učbeniku na strani 58. Pisni
vir analizirajo:
• Kakšno mnenje o Slovencih lahko
razberemo iz vira
• Katera družbena skupina po
mnenju dr. Korošca predstavlja temelj
slovenskega naroda
• Kako bi lahko razložili Koroščeve
besede, da ta stan »ni dostopen za
revolucionarne misli«
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (grafom)
Učenci si ogledajo graf v učbeniku
(narodnostna sestava Kraljevine SHS)
na strani 58. Graf analizirajo:
• Kateri narodi so bili najštevilčnejši
v Kraljevini SHS
• Kraljevina SHS je ob nastanku štela
12 milijonov prebivalcev. Kolikšen
delež vseh prebivalcev v Kraljevini
SHS so predstavljali Slovenci Koliko
je bilo Slovencev
• Koliko je bilo vseh narodov in
narodnosti v Kraljevini SHS
60
Kakπen je bil poloæaj Slovencev v Kraljevini SHS
Novoustanovljena Kraljevina SHS je bila zelo raznolika dræava. To raznoliko dræavo je vodil kralj, ki je podpiral
centralizem in unitarizem.
a) Smiselno dopolni tabelo o raznolikosti Kraljevine SHS.
narodna raznolikost
verska raznolikost
kulturna raznolikost
gospodarska raznolikost
54
Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Boπnjaki,
Albanci, »rnogorci
katoliËani, pravoslavci, protestanti, muslimani,
Judje
nepismenost v Sloveniji je bila nizka, v juænem delu
dræave pa visoka
severni del je bil bolj razvit (Slovenija, Hrvaπka),
juæni in srednji del pa sta bila nerazvita
b) Obkroæi Ërko pred odgovorom, ki po tvojem mnenju najbolje opisuje politiko unitarizma.
A. To je politika, ki je zagovarjala enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov.
B. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da so najpomembnejπi narodi v Jugoslaviji Slovenci, Srbi in Hrvati.
C. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da je jugoslovanski narod sestavljen iz treh plemen, slovenskega,
hrvaπkega in srbskega.
Kakπno ureditev je uvedla vidovdanska ustava
Junija 1921 je Kraljevina SHS dobila svojo prvo ustavo ∑ vidovdansko ustavo. S to ustavo se je zaËelo obdobje
parlamentarizma.
a) Vidovdanska ustava je bila v nekaterih pogledih napredna ustava, vendar pa je uvedla tudi centralizem.
• Kako je ustava porazdelila oblast med kraljem in skupπËino
Vse pristojnosti je imel kralj, ki je lahko tudi skliceval zasedanja skupπËine.
SkupπËino, ki je sprejemala zakone, je lahko tudi razpustil.
• Komu je vidovdanska ustava dajala najveË pristojnosti
Kralju.
• Kateri Ëlen je prepreËeval, da bi kralj postal absolutist
»len 46, saj sta si po njem skupπËina in kralj delila zakonodajno
oblast.
• Kateri Ëlen je kralju posredno omogoËal neomejeno oblast Pojasni svoj
odgovor.
To je bil 49. Ëlen, ki je doloËal, da kralj potrjuje zakone. Zakonov, ki so bili
njemu v πkodo, brez njegovega soglasja ni bilo mogoËe sprejeti, saj je kralj potrjeval zakone.
Kakšno ureditev je uvedla vidovdanska ustava
VEČ O …
Vidov dan (28. junij) ima v srbski
zgodovini poseben pomen, saj
označuje obletnico velikega srbskega
poraza na Kosovem polju leta 1389.
Po porazu Makedoncev 1371 so
Turki začeli prodirati tudi v srbske
pokrajine. Najprej kot roparji, potem
pa vedno bolj kot organizirana vojska.
Ker je turška vojska sprva doživela
nekaj porazov, je sultan začel resne
priprave na napad na Srbijo. Veliki
vojni pohod, ki ga je vodil sam sultan
Eden od razlogov, ki so vodili Slovence k izstopu iz Avstro-Ogrske,
je bil neenakopraven položaj. Vendar se pričakovanja Slovencev,
da bodo v novi državi imeli boljši položaj, niso uresničila.
Razcepljene politične stranke se niso zmogle učinkovito upreti
centralizmu in unitarizmu, ki sta bili glavni značilnosti Kraljevine
SHS.
Murat, se je ustavil na Kosovem (blizu
Prištine). Srbsko vojsko je vodil knez
Lazar, ki je iz boja za oblast, ki je
izbruhnil po smrti kneza Uroša, izšel
kot najmočnejši. Svojo vojsko mu je
na pomoč poslal tudi bosanski kralj
Tvrtko. Srbi so bili sprva uspešni,
saj je zaradi uboja sultana med
Turki zavladala zmeda. Vendar pa
so Turki nato uredili svoje vrste in
zmagali. Knez Lazar je padel v turško
ujetništvo in bil umorjen. Začela se je
večstoletna nadvlada Turkov nad Srbi.
≈»len 46.
Zakonodajno oblast izvrπujeta kralj
in narodna skupπËina skupno /…/.
»len 49.
Kralj potrjuje in razglaπa zakone
/…/. Kralj je vrhovni poveljnik vse vojaπke
sile /…/.
»len 51.
Kralj predstavlja dræavo v vseh njenih
odnoπajih s tujimi dræavami. Napoveduje
vojno in sklepa mir /…/.
»len 55.
Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralju
se ne sme niË postavljati v odgovornost,
tudi ne sme biti kralj toæen.«
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci preberejo v učbeniku
besedilo na strani 59 zgoraj (do
naslova). Ogledajo si še volilni plakat
Jugoslovanske socialdemokratske
stranke. Izdelajo preglednico, s katero
prikažejo različne zahteve strank na
Slovenskem na volitvah leta 1920.

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS
PolitiËni tabori na Slovenskem
Obdobje med obema vojnama na Slovenskem sta zaznamovala æivahno politiËno delovanje ter boj za slovensko
avtonomijo.
a) Na Slovenskem so v Ëasu med obema vojnama delovali trije politiËni tabori. Poimenuj jih in ob njih navedi njihove
glavne politiËne stranke.
tabor:
katoliπki
stranka:
Slovenska ljudska stranka
tabor:
liberalni
stranka:
Samostojna demokratska stranka
tabor:
delavski
stranka: KomunistiËna partija Slovenije,
Jugoslovanska socialdemokratska stranka
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo določila iz
vidovdanske ustave v delovnem
zvezku na strani 54. Določila
analizirajo:
• Iz vidovdanske ustave izpišejo
kraljeve pristojnosti.
• Izpišejo določila ustave, ki bi jih
označili za napredna.
• Izpišejo določila ustave, ki bi jih
označili za nazadnjaška.
b) V tabeli so navedene znaËilnosti posameznih politiËnih strank. Z zeleno barvo pobarvaj znaËilnosti katoliπkega tabora,
z rdeËo znaËilnosti delavskega tabora in z modro znaËilnosti liberalnega tabora.
AVTONOMIJA DELAVCI ZADRUGE
FEDERALIZEM
DELAVCI
SINDIKATI
ZEM FEDERALI
KMETJE KATI SINDI
CENTRALIZEM, UNITARIZEM PODJETNIKI LIBERALIZEM
c) Spodnja grafikona prikazujeta izide na volitvah v Sloveniji v letih 1920 in 1927.
• Kateri politiËni tabor je obakrat dobil najveË podpore med volivci
Katoliπki tabor.
druga
druga
• V Ëigavo korist se je spremenilo razmerje moËi med
5,5 %
8,88 %
delavske
politiËnimi tabori Pomisli, zakaj.
stranke
SLS
10,12 %
V korist katoliπkega tabora (Slovenske ljudske
socialdemokratska
36,1 %
in komunistiËna
liberalna stranka
stranka
stranke), saj se je zavzemal za avtonomijo, ki je
(meπËanska in kmeËka)
29,6 %
21,1 %
SLS
Slovenci niso imeli. Delavske stranke so velik del podpore
izgubile zaradi svoje drobitve, neenotnosti in
liberalna stranka
59,9 %
(meπËanska in kmeËka)
28,8%
1920 1927
prepovedi delovanja (komunistiËna stranka).
• Kako bi glede na izide volitev opredelil odnos Slovencev do centralistiËne
in unitaristiËne politike
V veËini Slovenci centralistiËne in unitaristiËne politike niso podpirali, kar je bilo vidno tudi na volitvah, saj je liberalna
stranka, ki je podpirala takπno politiko, dobivala le malo glasov.
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo v knjižnici ustavo
Republike Slovenije (najdejo jo tudi na
spletni strani državnega zbora www.
dz-rs.si) in jo primerjajo z določili
vidovdanske ustave.
• Katera določila so podobna,
katerih v slovenski ustavi ni moč
najti
Ë) Vse slovenske politiËne stranke so zavzele tudi doloËeno staliπËe do narodnega poloæaja Slovencev v Kraljevini
SHS.
• Ideje katere stranke lahko prepoznaπ v viru
Slovenske ljudske stranke (katoliπkega tabora).
• Kako deklaracija ureja odnose med tremi najveËjimi jugoslovanskimi
narodi
Deklaracija zahteva enakopraven poloæaj vseh treh narodov.
≈1. Temeljna zahteva nas Slovencev je, da se slovenski
narod, razdeljen na 4 dræave /…/, zedini v eno samo
politiËno celino, ker mu je le tako zajamËen njegov obstanek
in vsestranski napredek. /…/
4. V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi
v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije
uredimo jugoslovansko dræavo iz ravnopravnih edinic,
katerih ena bodi Slovenija.«
(Slovenska deklaracija, 1932)
• S katerim programom, nastalim sredi 19. stoletja, lahko primerjamo deklaracijo
S programom Zedinjene Slovenije, saj je zahteval zduæitev vseh Slovencev v eno politiËno enoto ter enakopraven
narodni poloæaj Slovencev.
55
AKTUALNO
Ustava je temeljni zakon države, ki
so mu podrejeni vsi drugi zakoni
in odredbe. Vidovdanska ustava
je bila pozneje z uvedbo diktature
spremenjena, ves čas pa je ohranjala
centralizem. Po drugi svetovni vojni
je Jugoslavija, takrat socialistična
republika, prvo ustavo sprejela
leta 1946. Ustava je spet uvedla
centralizem. Slovenija je dobila svojo
republiško ustavo leto pozneje.
Jugoslovanska ustava je bila večkrat
spremenjena, spremembe v letih
1963 in 1974 pa so prinesle večje
pristojnosti republik in poudarjale
federativno ureditev. Skupščina
samostojne Republike Slovenije je
ustavo sprejela 23. decembra 1991.
VEČ O …
Ker se je oblast po volitvah leta 1920,
ko so delavske stranke (med njimi
zlasti komunisti) dobile veliko število
glasov (skoraj tretjino), zbala moči
teh strank in morebitne revolucije,
je najprej 29. decembra uvedla
obznano – uredbo proti komunistični
stranki. Ministrski svet je objavil
ukaz, s katerim so prepovedali
vsakršno komunistično propagando
in delovanje. Prepoved delovanja
komunistične stranke je v Kraljevini
Jugoslaviji obveljala do konca
njenega obstoja oziroma napada
okupatorjev. Zakon o zaščiti države,
ki ga je jugoslovanska skupščina
sprejela 2. avgusta 1921, pa je uvedel
kazen zaradi vsakršnega (in ne le
komunističnega) delovanja, ki je po
mnenju oblasti povzročalo nasilje
zoper državno oblast ali ogrožalo
javni mir. Oblast je zakon najprej
uporabljala v boju proti komunizmu.
Pozneje med kraljevo diktaturo pa je z
njim obračunavala tudi s politiki, ki so
nasprotovali diktaturi.
61

Politični tabori na Slovenskem
AKTIVNOST: metoda razgovora
Učitelj se z učenci pogovori o
programih političnih strank na
Slovenskem med obema vojnama in
danes.
• Katera stranka je tista, ki danes
zahteva uresničitev slovenske
deklaracije iz leta 1933
• Katera od političnih strank je
najbolje branila človekove pravice in
enakopravnost vseh narodov, živečih
v kraljevini SHS Kaj se je zgodilo s to
stranko
VEČ O ...
Katoliški in liberalni tabor, ki sta
imela na Slovenskem med obema
vojnama največ volivcev, sta se
trudila, da bi v svoje vrste vključila
tudi mladino. Podpirala sta različne
mladinske organizacije, njihova
srečanja in tečaje. Mladinsko
delovanje se je razmahnilo zlasti
v času kraljevega namestništva
(1935–1941). V katoliškem taboru so
delovale: Zveza fantovskih odsekov
in Zveza dekliških krožkov (telesnovzgojna
organizacija), Mladina JRZ v
Dravski banovini (podmladek stranke
Jugoslovanska Radikalna zajednica,
katere del je bila SLS), Mladinska
kmečka zveza (vključevala kmečko
mladino), Slovenska dijaška zveza
(zveza katoliških dijakov, v okviru
katere so delovale različne skupine,
na primer stražarji, mladci …),
Katoliška akcija (v okviru katere
sta delovali Zveza katoliških dijakov
– mladci in Zveza mladih katoliških
delavcev), Krščanska delavska
mladina. V liberalnem taboru so
delovale: Zveza kmetskih fantov in
deklet (liberalno usmerjena kmečka
mladina), Mladina JNS v Dravski
banovini (podmladek stranke
Jugoslovanska nacionalna stranka,
katere del so bili slovenski liberalci),
Mladina »Zbora« v Dravski banovini
(jugoslovansko nacionalistično
usmerjena mladina).
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletne strani
političnih strank, na primer SLS v
Sloveniji, HSS na Hrvaškem in NRS v
Srbiji, na katerih je predstavljena tudi
predvojna zgodovina teh strank.
56
Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS
RADOVEDNEÆ
Najpomembnejπi slovenski politik v obdobju med obema vojnama je bil dr. Anton Koroπec.
≈Æe 23. junija 1935 je kr. namestniπtvo pozvalo dr. Koroπca v vlado in
mu zaupalo notranje ministrstvo, v katerem naj bi s svojo politiËno
modrostjo, veliko izkuπenostjo in vseobseænim znanjem pomagal
ublaæiti politiËne strasti /…/. Ne glede na oËitke z leve in desne, ne glede
na nasprotovanja politikov, katerih zavoæeno politiËno dediπËino je prevzel,
je vodil dræavo k notranjemu miru /…/. »e danes slovenski narod
æaluje ob njegovi krsti kakor druæina za svojim oËetom, ni to niË Ëudnega,
saj je izgubil z njim voditelja, ki ga je pripeljal iz Ërnih dni v sonce
svobode.«
(Iz Ëlanka ob smrti dr. Koroπca, Slovenec, 15. decembra 1940)
≈Bil je vodja SLS in spreten politik. V zadnjih letih parlamentarnega
obdobja (1927∑1929) pa tudi v Ëasu diktature kralja Aleksandra je bil
minister v beograjski vladi. Strankarski nasprotniki so mu oËitali
nenaËelno vodenje politike, Ëeπ da je v Beogradu pozabljal na avtonomistiËne
obljube, dane Slovencem. V resnici pa je med njegovim
mandatom v kraljevi vladi SLS dosegla, da se je vpliv beograjske politike
v Sloveniji zmanjπal.«
(Boæo Repe, Naπe stoletje, Modrijan, Ljubljana, 1997)
Ugotovi, v Ëem se razlikujeta oba opisa dr. Koroπca. Na podlagi obeh virov in zapisa v uËbeniku na strani 59
napiπi pet dejstev o dr. Koroπcu. Zakaj, meniπ, se mnenji obeh avtorjev razlikujeta
Dr. Koroπec je bil narodno zaveden slovenski politik. Bil je predsednik SLS in veËkrat minister v beograjski vladi. Zagovarjal je
avtonomijo Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji. Bil je spreten in priljubljen politik, ki se je trudil, da bi imeli Slovenci boljπi poloæaj
v Jugoslaviji. Desni opis piπe o dr. Koroπcu le pohvalno in mu je zelo naklonjen, saj je bil objavljen v Ëasniku SLS. Levi opis pa
je bolj kritiËen, saj je nastal kasneje.
ZANIMA ME:
VeË o slovenski zgodovini v Ëasu med obema
vojnama lahko prebereπ v spominih
Rude JurËeca Skozi luËi in sence (1991).
katoliπki
SLS
liberalni
SDS
delavski
JSDS, KPS
RAZISKOVALEC
V učbeniku na strani 59 učenci
preberejo portret predsednika SLS
dr. Antona Korošca. Učenci v literaturi
poiščejo podatke še o drugih
pomembnih slovenskih politikih
v času med obema vojnama. O
izbranem politiku pripravijo referat.
ZANIMA ME:
VeË o prvi Jugoslaviji lahko prebereπ
v delu zgodovinarja dr. Joæeta Pirjevca
Jugoslavija 1918∑1941 (1995).
KAK©NA
DRÆAVA JE BILA
KRALJEVINA SHS
PONOVIMO
POLOÆAJ SLOVENCEV
neenakopravnost,
eno od plemen jugoslovanskega naroda,
brez avtonomije
napredek kulture (πolstvo, univerza ...)
VIDOVDANSKA USTAVA
1921
unitarizem (en jugoslovanski narod),
centralizem (vse odloËitve v Beogradu),
velika pooblastila kralju
deloma napredna, a neupoπtevana doloËila
POLITI»NI TABORI
trije tabori
razlike glede odnosa do centralizma in
avtonomije
razliËna struktura volivcev
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci napišejo politični program,
ki naj bi jim zagotovil zmago na
parlamentarnih volitvah Kraljevine
SHS leta 1921. Pri tem morajo biti
pozorni na to, kateremu narodu in
družbenemu sloju bodo svoj program
predstavili.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšna država je bila Kraljevina
SHS
• Opišejo raznolikost Kraljevine
Jugoslavije.
• Kakšen je bil pomen vidovdanske
ustave za narodni položaj Slovencev v
Kraljevini SHS
• V čem so se najbolj razlikovali
programi političnih taborov na
Slovenskem
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 56.
62

Poleti leta 1928 so nasprotja v političnem življenju Kraljevine
SHS doživela vrelišče. V beograjski skupščini je prišlo do
streljanja. Kralj je uvedel posebno diktaturo, ki je zagovarjala
dosledno politiko centralizma in unitarizma. Država je
dobila novo ime — Kraljevina Jugoslavija. Diktatura kralja
Aleksandra se je leta 1934 končala z njegovo smrtjo.
Diktatura kralja Aleksandra
Streljanje v beograjski skupπËini je pokazalo, da so bila nacionalna nasprotja v Kraljevini SHS velika in zelo
napeta.
a) Preberi opis dogodkov v narodni skupπËini v Beogradu dne 20. junija 1928.
• Kdo je bil atentator in kakπni so bili njegovi politiËni cilji
»rnogorski poslanec Srbske radikalne stranke, ki se je zavzemala za
prevlado Srbov v dræavi ter za centralizem in unitarizem.
• Kako se je na dogodke odzvala vlada v Beogradu
Dogodek je hotela prikriti pred ljudmi v dræavi in pred tujino.
• Pomisli, zakaj je vlada hotela prepreËiti, da bi se novica razπirila po
dræavi in v tujino.
Vlada se je prestraπila, da bi izbruhnili nemiri in protesti proti njej v
domovini in tujini.
• Ali iz vira lahko ugotoviπ, ali je kralj podpiral dogodke v narodni
skupπËini
Lahko reËemo, da je kralj dogodke podpiral, saj je podpiral politiko
centralizma in unitarizma, ki sta jo zagovarjala Srbska radikalna
stranka in atentator. Hkrati je dovolil, da je bila novica o tem dogodku zadræana.
Kakšne spremembe je povzročila
kraljeva diktatura
≈Takoj ko se je zaËela seja, okrog 11.40, je priπlo med
obiËajno debato o zapisniku do ostrega spopada med
opozicijo in poslanci vladne veËine. Nenadoma se je
na govorniπkem odru pojavil znan Ërnogorski radikal
in velesrbski hegemonist Puniπa RaËiÊ, ki je na zadnjih
sejah ostro napadal poslance opozicije, πe posebej Ëlane
HSLS [Hrvaπke kmeËke stranke] in JDS [Jugoslovanske
demokratske stranke]. Iz æepa je potegnil revolver
in petkrat ustrelil proti poslancem. Vseh pet strelov
je æal zadelo. Pavle RadiÊ se je prvi zgrudil na tla, zadet
v srce. Bil je na mestu mrtev. Naslednji streli so zadeli
Stjepana RadiÊa, dr. BosariËka, dr. Pernarja in
Ivana Grandjo. /…/ Po dogodku je v skupπËinski dvorani
nastala panika. /…/ Sejo so takoj prekinili. /…/
Po dogodku se je takoj sestal ministrski svet in do nadaljnjega
ustavil ves brzojavni in telefonski promet s
tujino, uro kasneje pa πe notranji promet. Od 13. ure
naprej so bili prepovedani telefonski pogovori tudi
med Ljubljano in ostalimi slovenskimi kraji.«
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna vzroke in
posledice diktature,
pojasni, kakšne
spremembe je prinesla
diktatura kralja
Aleksandra,
pozna novo upravno
razdelitev Kraljevine
Jugoslavije,
z argumenti zna
dokazati unitaristično
naravnanost diktature
(poimenovanje
banovin),
pozna spremembe, ki
jih je prineslo obdobje
kraljevega namestništva,
pozna vzroke, zaradi
katerih je Kraljevina
Jugoslavija pristopila k
trojnemu paktu.
b) Kraljevina Jugoslavija je bila upravno razdeljena na devet novih upravnih enot, banovin. Na zemljevidu z razliËnimi
barvami pobarvaj in vpiπi imena banovin.
• Poimenuj banovino, v katero je sodilo
slovensko ozemlje.
Dravska banovina.
• Po Ëem so banovine dobile ime
Zakaj niso uporabili imen po
narodih
Banovine so dobile imena po rekah.
Poimenovanje po narodih je bilo nezaæeleno.
57
Diktatura kralja Aleksandra
UVODNA MOTIVACIJA: metoda
razgovora
Učitelj na tablo napiše nekaj imen
znanih diktatorjev in se z učenci
pogovori:
• Kaj je diktatura
• Katere velike diktatorje v
zgodovini poznaš
• Kakšna je razlika med diktaturo in
absolutizmom
RAZISKOVALEC
Učenci v učbeniku na strani 61
preberejo portret Aleksandra
Karađorđevića. V literaturi ali
spletnih straneh poiščejo podatke
o takratnih evropskih kraljih, na
primer romunskem, bolgarskem,
italijanskem … in jih predstavijo z
referatom.
VEČ O …
Dinastija Karađorđević je srbska
dinastija, katere začetki segajo v
19. stoletje. V začetku 19. stoletja so
bili premožni trgovci z živino. Njihov
vodja, Đorđe Petrović, znan po imenu
Karađorđe, je leta 1804 vodil prvi
srbski upor zoper Turke. Srbi so si v
uporu priborili avtonomijo, Karađorđe
pa je postal srbski vladar (knez).
Vendar so Turki znova zavladali Srbiji,
zaradi česar je Karađorđe pobegnil v
Avstrijo. Njegov sin, knez Aleksander
I. se je vrnil v Srbijo, kjer je bil leta
1842 proglašen za kneza Srbije.
Vendar je bil zaradi upora oziroma
zarote odstavljen, nakar je Srbijo
vodila dinastija Obrenović. Leta 1903
so Karađorđevići vodili veliko zaroto
proti Obrenovićem, v kateri so bili
moški pripadniki dinastije Obrenović
ubiti. Srbska skupščina je Nato princu
Petru Karađorđeviću podelila prestol
in kralj je Srbijo vodil do svoje smrti.
Že pred smrtjo je nekatere naloge
prevzel sin Aleksander Karađorđević.
Izvedel je tudi združitev Države SHS in
Kraljevine Srbije in Črne gore, zaradi
česar je dobil naziv Zedinitelj. Ob
njegovi smrti je bil njegov najstarejši
sin Peter II. star komaj 11 let, zato so
državo vodili regenti. Ob vojaškem
udaru leta 1941 je mladi kralj Peter
II. prevzel oblast v državi. Vendar je
takoj sledila okupacija in kraljeva
družina se je umaknila v Veliko
Britanijo. Po koncu druge svetovne
vojne so se narodi Jugoslavije
odločili proti vrnitvi kralja v državo,
pri čemer je bila kraljeva lastnina
podržavljena. Dinastija Karađorđević
je ostala v Londonu. Leta 2001 se je
kralj Aleksander II. vrnil z družino v
Beograd.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Uvedbi osebne kraljeve diktature
na zahodu, zlasti v zaveznicah
Jugoslavije – Franciji in Veliki Britaniji,
niso bili naklonjeni. Učitelj se z učenci
pogovori:
• Kako bi lahko kralj preprečil
uvedbo diktature
• Ali je ravnal prav, ko je uvedel
diktaturo Ali je s tem rešil probleme
v državi
• Kaj je kralja Aleksandra prisililo k
sprejemu oktroirane ustave
• Kaj bi se lahko zgodilo, če tega ne
bi storil
63

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo karikaturo, ki
predstavlja pogled Slovencev na
diktaturo kralja Aleksandra.
RAZISKOVALEC
Na spletnih straneh učenci poiščejo
podatke o slovenskih politikih, ki so
bili žrtve atentatov. Nato primerjajo
posledice, ki jih je povzročila njihova
smrt s posledicami atentata na
kralja Aleksandra. Svoje ugotovitve
predstavijo sošolcem.
VEČ O …
Slovenska deklaracija, ki so jo
pripravili politiki SLS konec leta 1932
ob obletnici dr. Antona Korošca je
dobila tudi ime punktacije, saj so
bile njihove zahteve zapisane v petih
točkah. Zgodovinarji deklaracijo
štejejo za enega najbolj jasnih
slovenskih političnih programov v
času med obema vojnama. SLS z njo
ni le zahtevala slovenske avtonomije
in narodne združitve, temveč je
deklaracija pomenila tudi obsodbo
centralistično unitarističnega
jugoslovanskega sistema, ki ga je
predstavljala kraljeva deklaracija.
Kraljevo namestništvo kneza Pavla
ANEKDOTA
Jugoslovanski ministrski predsednik
Milan Stojadinović je bil znan po
svojem navdušenju nad fašizmom.
Svoje privržence je oblačil v zelene
srajce in si prizadeval postati »vodja«.
Privrženci so ga na zborovanjih
po nemških in italijanskih vzorih
pozdravljali z ritmičnim klicanjem
v srbohrvaščini »Vodža, vodža!«
Njegovi politični nasprotniki so
kmalu našli učinkovito protiorožje
na to vpitje. Lepo so obrnili zloge in
vpili »dža–vo, dža–vo«, kar pomeni
slovensko hudič.
(vir: Andrej Vovko, Nasmejana
zgodovina, Mladinska knjiga,
Ljubljana, str. 179)
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj v razredu spodbudi debato
o tem, ali je Slovenija danes
zagovornica ali nasprotnica
polkolonialnega gospodarstva. Na
debato se ustrezno pripravi tako, da
pregleda časopise z gospodarskimi
vsebinami in izbere nekaj člankov, s
katerimi lahko vsaka stran v debati
argumentira svoje stališče. Druga
možnost je, da članke poiščejo učenci
sami. Preden jih uporabijo pri pouku,
jih pregledajo skupaj z učiteljem.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem pripravi kopije
Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura
c) Obkroæi Ërke pred pravilnimi trditvami.
A. ©estojanuarsko diktaturo je uvedel kralj Aleksander I. KaraappleorappleeviÊ 6. januarja 1929.
B. Po uvedbi diktature so javno delovale lahko samo tiste politiËne stranke, ki so bile naklonjene kralju.
C. Namen diktature je bil decentralizacija dræave.
». Kralj Aleksander je dræavo preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo.
D. Bane, ki so bili na Ëelu banovin, je imenovala skupπËina na predlog ministrskega sveta.
E. Leta 1931 je skuπal kralj diktaturo omiliti tako, da je sprejel vsiljeno (oktroirano) ustavo.
Ë) Slovenske stranke so se razliËno odzvale na uvedbo diktature. Katerima dvema politiËnima taboroma lahko pripiπemo
spodnje izjave Napiπi njuni imeni na Ërte.
≈Srbi, Hrvati in Slovenci so v etniËnem oziru en narod in v skladu s
tem more edino prava jugoslovanska misel biti soliden temelj za napredek
nacije in razvoj dræave. Narodno edinstvo je Ëustveno notranje,
po usodi povzroËene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepriËanje,
da vsi tvorimo eno edinico /…/.«
(Pohorska resolucija, 1935)
58
liberalni tabor
≈V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna individualnost, ime, zastava,
etniËna skupnost, finanËna samostojnost, politiËna in kulturna
svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati æivljenjske
interese in harmoniËno razvijanje vseh /…/ poklicev, posebno
kmeËkega in delavskega razreda.«
(Slovenska deklaracija, 1932)
katoliπki tabor
d) Oglej si posnetek, πt. 3 (Slovenci med obema vojnama).
• Kateri dogodek prikazuje Kdo naj bi izvedel to dejanje
Prikazuje atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseillu v Franciji. Atentat naj bi izvedel makedonski
nacionalist ob podpori hrvaπkih nacionalistov (ustaπev).
• Kakπen je bil odziv javnosti v Jugoslaviji
Jugoslovanska javnost je bila osupla in je dogodek obæalovala. Organizirane so bile æalne seje. V izloæbah trgovin so
bile razstavljene podobe kralja, obdane z æalnimi trakovi. ©tevilni so se podpisali v æalno knjigo.
Kraljevo namestniπtvo kneza Pavla
Ker je bil princ Peter II. πe mladoleten, je oblast po kraljevi smrti prevzel regent knez Pavle KaraappleorappleeviÊ. To obdobje
imenujemo obdobje kraljevega namestniπtva.
a) Predsednik nove vlade, Milan StojadinoviÊ, je bil finanËni strokovnjak. Kaj je vplivalo na porast jugoslovanske
valute v njegovem Ëasu
Vlada M. StojadinoviÊa je navezala tesne politiËne in gospodarske stike z Italijo in NemËijo ter z njima sklenila
vrsto pogodb o sodelovanju. Obe sta v Jugoslaviji kupovali poceni surovine in hrano, vanjo pa prodajali drage industrijske
izdelke. Ta trgovska izmenjava je ugodno vplivala na
gospodarsko rast v Jugoslaviji in porast njene valute.
b) Kdaj in na kakπen naËin je nova vlada reπila nacionalni spor s Hrvati
S podpisom sporazuma CvetkoviÊ∑MaËek avgusta 1939, ki je
≈Banovini Hrvaπki se, da bi mogla uspeπno izvrπevati
Banovini Hrvaπki zagotovil avtonomijo.
dela iz svojih pristojnosti, zagotove potrebna finanËna
sredstva oziroma finanËna samostojnost. /…/ Zakonodajno
oblast v zadevah, ki spadajo pod pristojnost
banovine Hrvaπke, reπujeta in izvrπujeta kralj in hrvaπki
sabor (parlament) skupaj.«
(Iz sporazuma CvetkoviÊ-MaËek, 1939)
določila sporazuma Cvetković–
Maček. Pri tem uporabi zapise v
slovenskih časnikih, ki so izšli 27.
avgusta (na primer Slovenec ali Jutro,
objavo v Slovencu je najti tudi v zbirki
virov Tomaš Weber, Drago Novak, 20.
stoletje v zgodovinskih virih, besedi
in slikah: Slovenci v Državi Slovencev,
Hrvatov in Srbov, Kraljevini SHS in
Jugoslaviji 1918–1941, DZS, Ljubljana,
1996, str. 56) ali besedilo v delu
Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih
virov, DZS, Ljubljana, 1982, str. 78.
Določila učenci analizirajo:
• Kdo je v imenu Kraljevine
Jugoslavije podpisal sporazum
• Katere dele je obsegala Banovina
Hrvaška
• Katere pristojnosti je dobila
Banovina Hrvaška
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si v učbeniku na strani
51 ogledajo zemljevid Kraljevine
Jugoslavije in ga analizirajo:
• Koliko je bilo vseh banovin
• Koliko banovih je pokrivalo
slovensko ozemlje
• Katere dele je obsegala Banovina
Hrvaška
• Ali je Banovina Hrvaška pokrivala
le hrvaško narodnostno ozemlje
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
V delovnem zvezku na strani 58
učenci preberejo besedilo Slovenske
deklaracije in Pohorske deklaracije
pri nalogi č).
• Izpišejo poglavitne zahteve, ki
so jih v obeh deklaracijah zapisali
politiki.
• Ugotovijo, v čem se razlikujejo
zahteve v deklaracijah.
• Ugotovijo, katera deklaracija je
bila v tistem času bolj naklonjena
slovenski avtonomiji.
64

Pot v vojno
Jugoslavija se kljub vsem naporom ni mogla izogniti vojni.
a) Knez Pavle je 27. marca 1941 podpisal pristop Jugoslavije k trojnemu
paktu. Ugotovi, kaj je vplivalo na njegovo odloËitev.
PolitiËni in gospodarski pritiski Italije in NemËije, zaupanje v Hitlerja,
da se bo dræal doloËb sporazuma, nepripravljenost
na vojno, nepripravljenost Velike Britanije in Francije, da bi
Jugoslavijo podprli ob morebitnem vstopu v vojno.
Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura
≈Princ Pavle se je 19. marca vrnil s svojega drugega
tajnega sestanka s Hitlerjem in sklical za prihodnji
dan kronski svet /…/. Princ (je) sporoËil zbranim
predstavnikom, da je Hitler /…/ zahteval od Jugoslavije
pristop k Trojnemu paktu. Povedal je dalje, da so
vse njegove /…/ simpatije na strani zaveznikov, da pa
ne vidi druge reπitve, kakor popustiti.«
(Frido PogaËnik, Na razpotju, Zbornik Svobodne Slovenije,
Buenos Aires, 1961)
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si kralj Aleksander KaraappleorappleeviÊ. Svojim dræavljanom æeliπ pojasniti, zakaj si se odloËil za uvedbo diktature. Napiπi kratek sestavek
s πtirimi argumenti, s katerimi boπ dræavljane prepriËal, da je uvedba diktature v danem trenutku nujna in dobra poteza.
Sestavek naj vkljuËuje utemeljitve, kako bo diktatura zagotovila stabilnost v dræavi, reπitev nacionalnih sporov,
boljπe delovanje oblasti, veËjo veljavo dræave v Evropi ...
ZANIMA ME:
VeË o jugoslovanski kraljevi dinastiji
KaraappleorappleeviÊ lahko najdeπ na spletnih straneh
www.royalfamily.org.
ZANIMA ME:
Potovanje nenavadne druπËine s srbskega podeæelja
v Beograd dan pred nemπkim napadom prikazuje
jugoslovanski film Kdo neki tam poje (1980).
Pot v vojno
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem pripravi kopije določil
pristopa Jugoslavije k trojnemu
paktu. Pri tem uporabi besedilo v
zbirki virov Tomaš Weber, Drago
Novak, 20. stoletje v zgodovinskih
virih, besedi in slikah: Slovenci v
Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov,
Kraljevini SHS in Jugoslaviji 1918–
1941, DZS, Ljubljana, 1996, str. 75.
Določila učenci analizirajo:
• Kdo so bili podpisniki pristopa k
trojnemu paktu na vsaki strani
• Kaj je za Jugoslavijo pomenil drugi
člen
• Zakaj se je Jugoslavija priključila k
trojnemu paktu
PONOVIMO
Kako
· pritiski Italije in
NemËije
· pristop k trojnemu
paktu
· dræavni udar vojske
DIKTATURA
KRALJA ALEKSANDRA
POT V VOJNO
KAK©NE
SPREMEMBE
JE POVZRO»ILA
KRALJEVA
DIKTATURA
Kdaj
· marca 1941
KRALJEVO NAMESTNI©TVO
KNEZA PAVLA
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo časovni trak, na
katerem kronološko razvrstijo
pomembne dogodke v zgodovini
Kraljevine SHS in Kraljevine
Jugoslavije.
znaËilnosti vladanja
· velika pooblastila kralju
· vlada je odgovorna kralju
· centralizem in unitarizem
upravna razdelitev dræave
· devet banovin
· poimenovanje po rekah
· Dravska banovina (Slovenija)
oktroirana ustava
· vsiljena ustava
· leta 1931
· navidezna omilitev diktature
knez Pavle
· obdobje kraljevega namestniπtva
· prevzame vodenje dræave, ker je bil princ
πe mladoleten
obnova parlamentarizma
· dovoljeno delovanje meπËanskih strank
· vlada Milana StojadinoviÊa
· povezovanje z Italijo in NemËijo
banovina Hrvaπka
· leta 1939
· sporazum med Jugoslavijo in Hrvaπko
· avtonomija Hrvaπke
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani www.rtvslo.
si v rubriki Avdio/Video (AvdioVideo
na zahtevo – Izobraževalne oddaje)
poiščejo arhivsko gradivo, med njim
pa oddajo Dnevnik nekega naroda
(del 2: Balkanska krčma in del 4: Pred
nevihto), v kateri so lahko ogledajo
zgodovino Kraljevine Jugoslavije.
59
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj v literaturi poišče pisne
vire, ki pričajo o razpoloženju med
različnimi političnimi strankami
ob pristopu Jugoslavije k trojnemu
paktu. Predlagamo, da izbere vire,
ki odražajo nasprotno stališče: na
primer, članek objavljen v Slovencu
ali Jutru (z dne 26. marca 1941)
in proglas centralnega komiteja
Komunistične partije Jugoslavije (z
dne 30. marca 1941).
Učitelj se z učenci pogovori o razlikah
med pisnimi viri:
• Kako so o pristopu pisali vladi
naklonjeni časniki (Slovenec, Jutro)
Kako so o pristopu pisale vladi
nenaklonjene stranke (Komunistična
stranka)
• Katera stran vas je prepričala, da
je njeno stališče pravilnejše
• Ali bi se bilo mogoče pogoditi
z Italijo in Nemčijo in se hkrati še
izogniti vojni
• Navedite kakšen argument, da
se je jugoslovansko vodstvo odločilo
pravilno. Navedite kakšen argument,
da je jugoslovansko vodstvo s
pristopom k trojnemu paktu naredilo
veliko napako.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšne spremembe je bila
povzročila kraljeva diktatura
• Ali je bilo obdobje kraljeve
diktature čas napredka ali
nazadovanja za Kraljevino Jugoslavijo
• Kakšne koristi je imela od
polkolonialnega gospodarstva
Nemčija v 30. letih in 40. letih 20.
stoletja
• Ali je bil pristop k trojnemu paktu
pravilna rešitev za Jugoslavijo
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 59.
65

▶
▶
▶
▶
▶
Kako so Slovenci
vodili gospodarstvo
UČNI CILJI
Učenec:
opiše gospodarske razmere v
Kraljevini Jugoslaviji,
pozna možnosti za razvoj
posameznih gospodarskih
panog in našteje
gospodarske panoge, ki so
dosegle v Sloveniji velik
razvoj,
dokaže, da je bila Slovenija
(Dravska banovina)
gospodarsko najrazvitejši
del Kraljevine Jugoslavije,
pojasni odnos slovenskega
gospodarstva do preostalih
jugoslovanskih trgov,
ve, zakaj je bilo v težavah
slovensko kmetijstvo.
Zakaj je propadal slovenski kmet
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (tabelo)
Učenci si skupaj s sošolcem ogledajo
podatke v tabeli v učbeniku na strani
63. Skupaj zapišeta eno značilnost, ki
je razvidna iz tabele in se nanaša na
kmetijstvo v Jugoslaviji.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid
v učbeniku na strani 63 in ga
analizirajo:
• Kateri deli so bili izrazito
kmetijski
• Kateri del je bil najbolj usmerjen v
industrijo
• Kje je bil najvišji delež javnih
uslužbencev Zakaj ravno tam
• Zakaj so danes nekatera območja
slabše razvita v primerjavi s
takratnim obdobjem
Zakaj je propadal slovenski kmet
V Sloveniji je bil deleæ kmeËkega prebivalstva sicer najniæji v Jugoslaviji, a v letih pred izbruhom vojne πe vedno
razmeroma visok.
a) V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je propadal slovenski kmet (str. 63) ter si oglej spodnjo preglednico.
Navedi znaËilnosti slovenskega kmetijstva
(pomagaj si z gesli 2∑5 ha, roËno delo, zadolæevanje, 2/3).
· kmetije so bile majhne (povpreËno velike 2∑5 hektarov)
· bile so slabo tehnoloπko opremljene (malo strojev), prevladovalo
je roËno obdelovanje zemlje
· nizek donos, ki ni omogoËal preæivitve druæine
· velika zadolæenost kmetov, ki so najemali kredite, da bi
posodobili svoje kmetije
b) Velika gospodarska kriza (1929) je moËno prizadela zadolæene kmete. Kako je oblast leta 1932 pomagala kmetom
Oblast je kmetom odpisala dolgove, ki so nastali pred
≈Prvo poglavje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pravi v prvem
Ëlenu, da se uredba nanaπa na vse dolgove, nastale pred 20.
koncem gospodarske krize.
aprilom 1932, in sicer za tiste kmete, ki so v Ëasu zadolæitve in
na dan, ko je ta uredba stopila v veljavo, bili kmetje in izpopolnjujejo
pogoje te uredbe.«
(Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, Slovenec, 26. septembra 1936)
Slovenska industrija ∑ najbolj razvita v Jugoslaviji
V Sloveniji je do druge svetovne vojne v industriji πe vedno prevladoval tuji kapital, zlasti nemπki. Zelo hitro so
rasle tovarne, razvijal se je cestni, æelezniπki in pozneje letalski promet.
ekstrazivni in vezivni material 3
metalurπka 3
predelava metalov 30
keramika in steklo 15
lesna 89
papirniπka 18
kemiËna 28
prehrambna in poljedelska 53
tekstilna 100
usnje in krzno 21
elektriËne centrale 1
drugo 1
(Prirejeno po Joæe ©orn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih
1919∑1924, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1997)
Slovenija, ki je bila v Avsto-Ogrski najmanj razviti del, je z
vstopom v Kraljevino SHS postala najrazvitejši del države. Na
slovenskem območju je bil še vedno močno prisoten tuj, zlasti
nemški kapital. Slovensko gospodarstvo se je do izbruha vojne
stabilno razvijalo. V času velike gospodarske krize pa je Slovenijo
zajel val stavk.
Povrπina posesti
(ha)
Deleæ gospodarstev
(v %)
0 do 1 20 1,1
0 do 2 13 2,3
2 do 5 25 9,8
5 do 10 18 16,3
10 do 20 16 26,9
20 do 50 7 24,0
nad 50 1 19,6
Obdelovalna
povrπina
a) Slovensko gospodarstvo je izgubo srednjeevropskega trga nadomestilo predvsem z usmeritvijo na jugoslovanski trg.
• Zapiπi najpomembnejπe industrijske panoge medvojnega
πtevilo obratov, ustanovljenih
v Sloveniji od 1919 do
veja industrije
obdobja na slovenskih tleh.
1930 (po Statistiki industrije
Kraljevine Jugoslavije) Tekstilna, lesna, kovinska in æivilska.
• Kakπen kapital je prevladoval v slovenski industriji
Prevladoval je tuji kapital, predvsem avstrijski, Ëeπki,
nemπki in francoski.
• S kakπnimi teæavami so se sooËala slovenska podjetja ob
vstopanju na trg Kraljevine SHS
TræiπËe Kraljevine Jugoslavije je bilo manj razvito.
Standard prebivalstva je bil niæji, kar je vplivalo na slabπe
povpraπevanje. Slabo so bile razvite cestne in æelezniπke
povezave, zaradi Ëesar je bil pretok blaga upoËasnjen.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci v učbeniku na strani 63
preberejo besedilo Službenega lista
Kraljevske banske uprave Dravske
banovine z dne 27. aprila 1932.
Preberejo le naslov na levi strani
lista: Zakon o zaščiti kmetov in o
uveljavitvi poedinih predpisov zakona
o izvršbi in zavarovanju.
Učenci ugotavljajo, kaj naj bi ta zakon
prinesel zadolženim kmetom. Učitelj
jih spodbudi z vprašanji:
• Zakaj bi bilo treba kmeta zaščiti
• Kaj pomeni izvršba
• Zakaj bi bil takšen zakon
potreben
60
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj na tablo napiše trditev:
»Slovenija se je dne 1. decembra
1918 v enem dnevu prelevila
iz gospodarsko zaostale v
gospodarsko najrazvitejšo
pokrajino.«
Učenci argumentirano pojasnijo
zapisano trditev. Pri tem lahko iščejo
tudi vzporednice med severom in
jugom.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo malega
kmeta, ki se ob svetovni gospodarski
krizi znajde pred propadom. Odloči
se napisati pismo banu, s katerim ga
želi opozoriti na svoj težak položaj.
Ob tem banu v svojem pismu celo
predlaga nekaj ukrepov, ki bi jih po
njegovem mnenju moral sprejeti ban
oziroma vodstvo banovine.
Slovenska industrija — najbolj razvita v
Jugoslaviji
RAZISKOVALEC
Učenci izdelajo referat o domači
tovarni ali delavnici v času med
obema vojnama. Če v kraju ni bilo
nobene tovarne ali delavnice, naj
poiščejo eno izmed tovarn ali delavnic
v bližnjem mestu. V literaturi učenci
poiščejo podatke o njenem delovanju,
zaposlenih, izdelkih, reklamnih
letakih in podobno. V šoli učitelj lahko
organizira razstavo o teh obratih in
njihovi dejavnosti.
66

) Dobro si oglej zemljevid. Na prazne Ërte dopiπi imena najveËjih industrijskih srediπË.
• Katere slovenske pokrajine so bile industrijsko razvitejπe
osrednja Slovenija, Gorenjska,
©tajerska.
• Pojasni vzroke za prevladujoË tip industrije
na posameznem obmoËju.
Na Gorenjskem so na razπirjenost
lesne in æelezarske industrije vplivali
bliæina gozdov ter nahajaliπËa æelezove
rude na bliænjem Koroπkem.
Na ©tajerskem so bila velika obdelovalna
kmetijska obmoËja, ki so spodbujala
æivilsko industrijo.
V Zasavju pa so bili πtevilni premogovniki.
• Kateri deli Slovenije so bili industrijsko manj razviti
Dolenjska in Prekmurje.
Kako so Slovenci vodili gospodarstvo
c) Obkroæi Ërke pred napaËnima trditvama.
A. Po prvi svetovni vojni je bilo na slovenskem ozemlju zgrajeno 60 km æelezniπkih prog.
B. V Sloveniji je bilo tik pred 2. svetovno vojno pribliæno 12.000 avtomobilov.
C. Ljubljansko letaliπËe je imelo redne potniπke povezave z Beogradom, Celovcem, Zagrebom in Dunajem.
». Ob zaËetku 2. svetovne vojne je bilo na Slovenskem πe vedno okoli 50 % kmeËkega prebivalstva.
D. Trboveljska premogokopna druæba je bila eden najveËjih industrijskih kompleksov, ki so bili v lasti Slovencev.
E. Prva moderna avtomobilska cesta v Sloveniji je povezala Ljubljano in Bled.
ZdraviliπËa in mala letoviπËa
Po prvi svetovni vojni so v Sloveniji zaËeli razvijati tudi turizem.
a) V uËbeniku na strani 65 preberi rubriko Ali veπ.
• Katera so bila najbolj turistiËno razvita srediπËa
Bled, Rogaπka Slatina, Kranjska Gora.
• Kakπen turizem se je najbolj razvijal
Obkroæi pravilni odgovor.
zimski
zdraviliπki
kmeËki
obmorski
VEČ O …
Ceste so vzdrževali država, banovina
in občine. V Dravski banovini je bilo
komaj 500 do 600 km državnih cest,
banovinskih pa več kot 4000 km.
Najbolj prometna je bila državna
cesta Šentilj-Maribor-Ljubljana, po
kateri je v državo prihajalo največ
turistov. Nasploh so bile ceste na
Gorenjskem bolj urejene kot na
Dolenjskem in Štajerskem. Tudi cesta
proti Sušaku, ki je vodila do Jadrana,
je bila v slabem stanju. Zato je bil leta
1935 sprejet program za izgradnjo
cest, imenovan tudi »šestletka
kraljevskih cest«. Predvideval je
izgradnjo in modernizacijo naslednjih
cest: Ljubljana-Bregana, Ljubljana-
Podkoren, Ljubljana-Planina,
Ljubljana-Celje-Maribor, Ljubljana-
Sušak (do banovinske meje).
(vir: Olga Janša-Zorn, Turizem v
Sloveniji v času med obema vojnama
(1918–1941), v: Razvoj turizma v
Sloveniji: zbornik referatov, ZZDS,
Ljubljana, 1996, str. 78–95)
RAZISKOVALEC
Učitelj učencem naroči, da se ob
obisku središča BTC v Ljubljani
ustavijo na Letališki cesti. Pri
tem pozorno opazujejo stavbe na
levi strani ceste proti avtocesti
(obvoznici). Pri tem bodo opazili
nekdanji letališki stolp. To je edini del
letališča (odprto 1933), ki je še danes
ohranjen. Večina letal in opreme je
namreč pred drugo svetovno vojno
zgorela v požaru. Nekdanji letališki
stolp učenci predstavijo v razredu.
Za učence, doma iz drugih slovenskih
krajev, učitelj pripravi podobne
zgodovinske točke, ki so primerne za
opazovanje.
AKTUALNO
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih
letih pospešeno izvažalo svoje
izdelke v nekdanje jugoslovanske
republike, danes samostojne države.
Izvoz se nadaljuje, čeprav je vstop
Slovenije v EU vplival na dvig carin
za slovenske izdelke. Visok pa je
tudi delež vlaganj slovenskega
kapitala, pri čemer mnogi ekonomisti
opozarjajo na velika tveganja, saj so
ti trgi precej nestabilni. Kljub temu
se vlaganja slovenskega kapitala v
nekdanje jugoslovanske republike
nadaljujejo, saj se s tem slovenskemu
gospodarstvu odpirajo nova tržišča.
Učencem učitelj postavi vprašanje:
• Katere vzporednice opaziš med
položajem slovenskih podjetij ob
prehodu v Kraljevino SHS pred okoli
90 leti in vstopom Slovenije v EU
61
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
V učbeniku na strani 65 zgoraj lahko
učenci vidijo fotografijo ljubljanskega
sejma. Njihova naloga je izdelati
reklamni plakat za sejem leta 1921.
Tega leta je bil organiziran sejem
prvič. Učenci plakat lahko poljubno
oblikujejo, pomembno je le, da je
predstavljena vsebina sejma.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem predstavi prvo
moderno cesto na Slovenskem.
Učence pozove k razmisleku:
• Zakaj je prva avtomobilska cesta
potekala med Ljubljano in Bledom, ne
pa med Ljubljano in Mariborom
• Zakaj v Sloveniji niso zgradili še
več modernih cest
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in metoda
dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci preberejo besedilo o slovenski
industriji v učbeniku na strani
64. Na zemljevidu na strani 50/51
s svinčnikom označijo navedene
tovarne.
67

Zdravilišča in mala letovišča
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in metoda
dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci preberejo besedilo o
slovenskem turizmu v učbeniku
na strani 65. Na zemljevidu na
strani 50/51 s svinčnikom označijo
navedena turistična središča.
Kako so Slovenci vodili gospodarstvo
RADOVEDNEÆ
V uËbeniku na strani 64 lahko prebereπ portret slovenskega industrijalca Franja Sirca. Predstavljaj si, da se piπe leto 1932 in si lastnik manjπe tekstilne
tovarne v Sloveniji. Tvoja naloga je, da pripraviπ naËrt za poveËanje proizvodnje v naslednjem letu. V petih toËkah pojasni vsebino naËrta, ki mora upoπtevati
tudi tedanje gospodarske razmere (na primer gospodarsko krizo, razvitost cestnega omreæja itd.).
RAZISKOVALEC
Učenci raziščejo zgodovino turistične
točke v njihovem kraju ali bližini
v času med obema vojnama.
Predlagamo pogled v krajevno
časopisje, ki je izhajalo v omenjenem
času. Zanimivi so tudi stari reklamni
prospekti in plakati. Učenci na šoli
lahko z zbranim gradivom pripravijo
razstavo.
ZANIMA ME:
VeË o slovenskem gospodarstvu med obema vojnama lahko
prebereπ v delu zgodovinarja dr. Joæeta ©orna Slovensko
gospodarstvo v poprevratnih letih 1919∑1924 (1997).
Kje
· zdraviliπËa: Rogaπka
Slatina
· morski turizem:
Portoroæ
· zimski turizem: Bled
ZANIMA ME:
VeË o razvoju nekaterih slovenskih
podjetij lahko najdeπ na njihovih spletnih
straneh (podjetja Peko, Kolinska itd.).
PONOVIMO
ZDRAVILI©»A IN MALA
LETOVI©»A
Pomen turizma
· spodbujal je razvoj
krajev
· moænosti za zasluæek
· nova delovna mesta
VEČ O …
Ob razvijajočem se turizmu se je
v Sloveniji razmahnila turistična
propaganda. Turistični delavci in
upravni organi so za turiste pripravili
različne razglednice, kažipote,
plakate, brošure, prospekte in vodiče
v različnih jezikih. Najpogosteje
so bili pripravljeni v slovenskem,
srbohrvaškem in nemškem, pa tudi
v češkem jeziku. Veliko izdaj je bilo
pripravljenih tudi v angleščini in
francoščini. V propagandnih izdajah
so poudarjali predvsem naravne
lepote Slovenije. Najbolj znan pisec
turističnih vodnikov in brošur je bil
Rudolf Badjura, ki je avtor številnih
vodnikov po slovenskih gorah in
mestih.
62
ZAKAJ JE PROPADEL
SLOVENSKI KMET
deleæ kmeËkega prebivalstva
· πe vedno visok
· veË kot 50 %
· preseljevanje v mesta
znaËilnosti slovenskega kmetijstva
· zaostalo
· majhne posesti
· teæko preæivljanje
teæave kmetov zaradi gospodarske krize
· manjπe povpraπevanje po kmetijskih
pridelkih
· zadolæenost
KAKO SO
SLOVENCI VODILI
GOSPODARSTVO
SLOVENSKA INDUSTRIJA ∑
najbolj razvita industrija v Jugoslaviji
lastnina kapitala
· tuji kapital
· avstrijski, nemπki, Ëeπki
· krepi se slovenski kapital
industrijske panoge
· vodilna: tekstilna panoga
· lesna, kovinska, æivilska
· modernizacija industrije
slovenska trgovina
· dobro razvita
· zasebna lastnina
· prizadetost zaradi gospodarske krize
BELEŽKE:
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako so Slovenci vodili
gospodarstvo
• S katerimi težavami so se soočali
kmetje
• Kako je država pomagala kmetom
• Katere gospodarske panoge so bile
najbolj razširjene
• Kakšnen turizem je prevladoval
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 62.
68

Hiter razvoj gospodarstva je povzročil zmanjševanje števila
kmetov, ob čemer pa je naraščalo število delavcev in meščanov.
Prosti čas meščanov so popestrile zabave, plesi in druge oblike
druženja. Zelo priljubljena oblika preživljanja prostega časa je
bil tudi šport. Medvojno obdobje je bilo tudi čas napredka na
kulturnem, umetniškem in gradbenem področju.
Kmetje, delavci in meπËani
V Ëasu med obema vojnama se je slovenska druæba spreminjala, vse veË je bilo delavcev in meπËanov. Z zakoni je
oblast zaπËitila delavce in uredila zdravstveno in bolniπko zavarovanje.
a) Dopolni spodnjo shemo slovenske druæbe s podatki, ki jih lahko najdeπ v uËbeniku na straneh 66-67.
premoæenje
veliko
delo
lastniki tovarn,
trgovci, uradniki
prehrana
raznolika,
bogata
delo
obdelovanje
zemlje
navade
obiski razliËnih
prireditev
premoæenje
majhno ali brez
premoæenja
oblaËila
modna
zabava
koncerti, plesi,
opera, gledaliπËe
oblaËila
revna, le ena
boljπa obleka
Kako so živeli in ustvarjali Slovenci
v času med obema vojnama
premoæenje
brez
premoæenja
navade
verska tradicija
delo
v tovarnah
oblaËila
preprosta,
delovna
navade
zaposlene tudi
æenske
zabava
πportna in zabavna
sreËanja
prehrana
preprosta, kruh,
malo mesa
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna pomembne
slovenske ustvarjalce
medvojnega obdobja,
ovrednoti pomen
slovenskih kulturnih in
znanstvenih institucij,
zna primerjati položaj
slovenščine pred prvo
svetovno vojno in po
njej,
ovrednoti pomen
ustanovitve kulturnih in
znanstvenih institucij za
Slovence,
zna dokazati visoko
mednarodno raven
slovenskih kulturnikov,
umetnikov in
športnikov medvojnega
obdobja.
Kmetje, delavci in meščani
UVODNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem prebere zapis v
časopisu Zbor z dne 4. junija 1936, v
katerem avtor navaja, da naš narod
v glavnem sestavlja »kup bajtarjev,
kmetov, delavcev, obrtnikov in malih
uradnikov«. Učitelj učence povpraša:
• Kako bi opisali tipičnega Slovenca
v času med obema vojnama
• Kakšno je bilo njegovo življenje
• Ali poznaš katerega od znanih
predstavnikov slovenskega javnega
življenja v medvojnem obdobju
prehrana
preprosta,
pridelana doma
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 66, ki govori o položaju
delavcev. Učitelj jih spodbudi k
pogovoru o pravicah delavcev z
vprašanji:
• Kako so bili zaščiteni delavci Ali je
bila njihova zaščita zadostna, da jim
je omogočala dostojno življenje
• Zakaj so se delavci odločali za
stavko
• Kaj bi se danes zgodilo, če bi si
nekdo privoščil “plavi ponedeljek”
• Kakšne spremembe je ženskam
prineslo zaposlovanje
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo enega od spominov
ali literarnih del, ki opisujejo življenje
v času med obema vojnama. Prebrano
vsebino predstavijo s plakatom ali
miselnim vzorcem.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo enega izmed
predstavnikov takratnih družbenih
slojev: kmeta, delavca ali meščana. V
dnevniškem zapisu opišejo, kako so
preživeli en dan.
zabava
verske in vaπke
prireditve
63
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si na DVD-ju ogledajo posnetka
št. 4 in 5, ki prikazujeta Ljubljano in
Kranj v času med obema vojnama.
Posnetka analizirajo:
• Zakaj je bil film posnet So to
filmske novice ali je del filma
• Komu je bil film namenjen
• Kakšna sporočila posredujejo
slike
• Ali je prikaz življenja v filmu
realističen
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci si v učbeniku na straneh 66 in
67 ogledajo fotografije, ki prikazujejo
pripadnike različnih družbenih slojev
v času med obema vojnama. Ob tem
preberejo tudi spremno besedilo.
Učitelj učence Nato razdeli v tri
skupine, vsaka predstavi življenje
kmetov, meščanov in delavcev na
Slovenskem v medvojnem obdobju.
Pri tem so člani skupine pozorni na
način oblačenja, prehrane, zabave,
navade …
RAZISKOVALEC
Učenci opravijo intervju s svojo
prababico ali pradedkom. Če ti ne
živijo več, lahko intervju opravijo s
katerim od sorodnikov ali sosedom,
ki so otroštvo (morda tudi mladost)
preživeli v času med obema vojnama.
V intervjuju jih povprašajo o njihovem
življenju.
69

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.pionirskidom.si/plesna-šola/index.htm
učenci poiščejo, s čim se Plesna šola
Jenko ukvarja danes.
VEČ O …
Meščani Ljubljane so radi izkoristili
primerno vreme in se sprehodili
po mestu ali okolici. Ob poldnevih
so radi obiskovali ljubljanski grad,
kjer so leta 1920 za poduk in zabavo
postavili daljnogled, pritrjen na stativ.
Zelo priljubljeni so bili sprehodi v
park Tivoli, kamor so se nekateri
pripeljali, drugi so prišli peš. Glavna
pot iz mesta v park, imenovana
»promenada«, se je začela v parku
Zvezda in šla mimo glavne pošte po
današnji Cankarjevi ulici. Sprehod
po Tivoliju se je pogosto končal na
vrhu Rožnika, kjer je bila gostilna.
Sprehajalci so se pred vzponom ali
med povratkom okrepčali v gostilni
»Pri Čadu« ali v kavarni »Švicerija«. V
Tivoliju so se obiskovalci lahko vozili
tudi s čolni, saj je občina naredila
ribnik. Pozimi, ko je ribnik zmrznil,
pa so se na njem drsali. Poleg tega
so se v Tivoliju organizirali tudi
številni koncerti, v Lattermannovem
drevoredu pa so občasno postavili
gostujoče cirkuse, v katerih so
razkazovali ljudi in živali.
(vir: Mojca Šorn, Način preživljanja
prostega časa meščanov Dunaja
in Ljubljane od druge polovice 19.
stoletja do 30-ih let 20. stoletja, v:
Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik
referatov, ZZDS, Ljubljana, 1996, str.
105–121)
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
V okviru gospodinjstva se učitelj
dogovori, da učenci pripravijo tri
zajtrke: kmečkega, delavskega
in meščanskega. Ob njih učenci
primerjajo prehranjevalne navade
ljudi medvojnega obdobja. Ta
metoda lahko služi tudi kot uvodna
motivacija.
Slovenski športniki
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
podatke o življenju in športnih
uspehih Leona Štuklja. Izdelajo referat
in ga predstavijo sošolcem. Lahko
izberejo tudi drugega slovenskega
športnika: plezalca Jože Čop in Pavel
Jesih, atletinja Marija Križ, spidvejist
Ludvik Starič, šahist Milan Vidmar …
64
Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci
v Ëasu med obema vojnama
b) Posnetka πt. 4 in 5 (Slovenci med svetovnima vojnama) prikazujeta Ljubljano in æivilski sejem v Kranju.
Odlomka sta iz prvega slovenskega celoveËernega filma V kraljestvu Zlatoroga.
• Opiπi podobo Ljubljane. Ali je bilo mesto tako veliko kot danes
Ljubljana je bila manjπa in je pred izbruhom vojne imela okoli 100.000 prebivalcev. V Ljubljani so imela v Ëasu med
obema vojnama svoj sedeæ πtevilna podjetja, kulturne in politiËne
ustanove.
• Opiπi ljudi na sejmu. Kateremu druæbenemu sloju pripadajo
VeËina jih pripada kmeËkemu sloju. ObleËeni so preprosto.
Prodajalci ponujajo svoje pridelke ali æivino, obiskovalci pa izbirajo
blago.
• Fotografija na desni je bila posneta leta 1930. Kaj nam priËa o
æivljenju kmetov
Æivljenje kmetov je bilo teæko. Obdelovali so zemljo, najveËkrat z zastarelimi stroji in roËno. Zaradi tega je bil
pridelek slab, kar je spodbujalo iskanje zaposlitve tudi v neagrarnih dejavnostih.
Slovenski πportniki
Obdobje med obema vojnama je bilo obdobje, v katerem je bil med Slovenci zelo priljubljen πport, πe zlasti orodna
telovadba.
a) Oglej si posnetek πt. 6 (Slovenci med svetovnima vojnama).
• Kateri πportni dogodek prikazuje Katere telovadne oblike lahko vidiπ na posnetku
Prikazuje πportno prireditev telovadnega druπtva Sokol v Novem mestu. Telovadci prikazujejo orodno telovadbo in
proste vaje.
• Poimenuj najbolj znanega slovenskega telovadca. Zapiπi kraj in letnico, kjer je dosegel svetovno slavo.
Leon ©tukelj. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je dosegel dve zlati medalji. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu
leta 1928 je dosegel eno zlato in dve bronasti medalji, v Berlinu leta 1936 pa eno srebrno medaljo.
• Katero prizoriπËe zimskega πporta je postalo slovenski simbol æe v Ëasu med obema vojnama Poimenuj ta simbol.
Kdo je naredil naËrte zanj
SmuËarska skakalnica v Planici, zgrajena leta 1936. NaËrte je naredil inæenir Stanko Bloudek.
Film in izzivalna Ita Rina
Med meπËani so bile v medvojnem Ëasu zelo priljubljene filmske predstave. V tistem Ëasu pa se je evropska filmska
slava dotaknila tudi Slovenke.
a) Na sliki je najpopularnejπa slovenska igralka v Ëasu med obema
vojnama. Zapiπi njeno ime.
Ita Rina.
• Poskuπaj razloæiti naslov filma, s katerim je igralka doæivela
svetovni uspeh.
Erotikon pomeni prikaz erotiËnih, Ëutnih vsebin, kar je bilo za
tisti Ëas nepojmljivo.
• Kaj je igralki omogoËilo, da je doæivela svetovno slavo
Igralka je bila privlaËna in fotogeniËna. Imela je tudi igralski
talent.
VEČ O …
Alpinizem oziroma obiskovanje
planinskih koč v gorah je bil med
Slovenci priljubljena oblika turizma.
V času med obema vojnama je v
Slovenskem planinskem društvu
prišlo do delitve na ljubitelje gora in
zahtevnejši plezalski alpinizem in
smučanje. Eno najbolj znanih društev
plezalcev, imenovano Turistovski
klub Skala, je bilo ustanovljeno
leta 1921. Idejni vodja Skale je bil
Henrik Tuma, filozofijo ekstremnega
plezanja pa je v klub prinesel Klement
Jug, ki se je komaj 26-leten smrtno
ponesrečil v severni steni Triglava.
Kratico TKS so zaradi drznih vzponov
njenih članov nekateri preimenovali
v »Trapasti klub samomorilcev«. S
Skalo je plezanje postalo tekmovalni
šport, v okviru katerega so Skalaši
preplezali mnoge slovenske smeri
in osvojili vse »zimske« vrhove.
Popularizirali so tudi smučanje, ki
je postalo slovenski narodni šport.
Leta 1921 so organizirali prvo
jugoslovansko smučarsko tekmo v
Bohinju.
(vir: Ervin Dolenc, Turizem v
slovenskih hribih in gorah, v: Razvoj
≈Takega uspeha ni doæivel letos noben film kakor Erotikon
v kinu Ljubljanski dvor. ObËinstvo je kar oblegalo blagajno,
zakaj vsakdo se je zavedal, da kaj tako lepega ne bo kmalu
spet videl. Prva slovenska igralka Ita Rina - Kravanja naravnost
oËaruje.«
(Slovenski narod, 21. maja 1929)
turizma v Sloveniji:
zbornik referatov, ZZDS, Ljubljana,
1996, str. 136–147)
70

) Znova si oglej posnetka πt. 4 in 5 (V kraljestvu Zlatoroga).
• Prvi slovenski celoveËerni film je bil posnet leta:
A. 1928 B. 1931 C. 1940 ». 1920
• Film je bil posnet:
A. brez glasu (nemi film) B. z glasbo C. v barvah ». v Ërno-beli tehniki
Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci
v Ëasu med obema vojnama
• Film prikazuje:
A. pot treh prijateljev v gore B. æivljenje gorskih divjih æivali C. kopanje zlata v gorah
Kulturno in umetniπko ustvarjanje
Kljub teæavam je nova dræava Slovencem prinesla velik napredek na kulturnem in πolskem podroËju.
a) Napredek v kulturi je bil tesno povezan s poloæajem slovenπËine.
• Kako se je spremenil poloæaj slovenπËine v novi dræavi
SlovenπËina je postala uradni jezik. V vseh πolah so pouËevali v slovenπËini.
• Kakπen pomen so imele za razvoj narodne zavesti slovenske πole
Narodno zavest so πirile in jo utrjevale.
b) V medvojnem obdobju so bile ustanovljene mnoge inπtitucije kulturnega in narodnega pomena. Poimenuj ustanove
na slikah ter jim pripiπi letnico ustanovitve.
Film in izzivalna Ita Rina
RAZISKOVALEC
Učenci obiščejo knjižnico, ki hrani
arhivsko časopisje. V slovenskih
časopisih in revijah (Jutro, Slovenec,
Slovenci narod, Ilustracija …), ki so
izhajali maja 1929, poiščejo odziv
na predvajanje filma Erotikon v
slovenskih kinodvoranah.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci v delovnem zvezku na strani
64 spodaj preberejo odlomek iz
časopisa Jutro ob predvajanju filma
Erotikon. Pisni vir analizirajo:
• Kako so Slovenci sprejeli film
• Kakšno je bilo mnenje avtorja
članka o igralki Iti Rini
• Kakšen uspeh je film doživel v
Sloveniji
univerza, 1919 Narodna galerija, 1928 Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, 1938
c) V Ëasu prve Jugoslavije je zapustilo neizbrisen peËat veliko umetnikov, kulturnih delavcev ter znanstvenikov. Poveæi
navedene ustvarjalce s podroËjem, na katerem so ustvarjali.
Joæe PleËnik
slikarstvo
Oton ÆupanËiË
glasba
Marij Kogoj
arhitektura
Ivana Kobilca
knjiæevnost
Ë) Na slovenskem ozemlju je delovalo tudi mnogo znanih arhitektov.
• Kateri arhitekt je ustvaril veliËastni spomenik na sliki
Joæe PleËnik
VEČ O …
Prva kinematografska predstava
oziroma predstava »živih fotografij«
je bila v Ljubljani leta 1896 v hotelu
Stadt Wien. Kmalu zatem je začel
v Lattermannovem drevoredu v
Tivoliju gostovati Bachmeierjev
kinematograf. Prvi stalni kino v
Ljubljani je bil kino Ideal na današnji
Cankarjevi ulici z veliko dvorano, ki
se je ob lepem vremenu razširila na
dvorišče. Leta 1914 je vrata odprl
kino Metropol, dve leti pozneje
kinematograf Central. Leta 1922 je
bila predvajana prva predstava v kinu
Tivoli.
• Navedi πe nekaj njegovih del.
V Ljubljani: Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjiænica, ureditev
bregov Ljubljanice, Æale, cerkev v ©iπki ...
• Deloval je tudi v tujini. Morda veπ, kje
Na Dunaju, v Pragi.
65
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacija)
Učenci pripravijo intervju z igralko Ito
Rino. Pripravijo in zapišejo vprašanja,
ki bi ji jih postavili.
Kulturno in umetniško ustvarjanje
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
dela z zgodovinskimi besedili in
metoda pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 69. Izdelajo preglednico
najpomembnejših slovenskih
kulturnih delavcev v času med obema
vojnama.
Pisatelji
Pesniki
Slikarji
Glasbeniki
Arhitekti
Imena kulturnih delavcev
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci se seznanijo z ustanovitvijo
in delovanjem Univerze v Ljubljani. O
tem lahko preberejo tudi v učbeniku
na strani 68. Učitelj učence spodbudi
h kritičnemu premisleku o vlogi prve
slovenske univerze:
• Kakšen pomen je imela slovenska
univerza za razvoj slovenske narodne
zavesti
• Kakšna je bila vloga slovenskih
znanstvenikov pri krepitvi
znanstvenega delovanja v Sloveniji
• Ali bi bil v Sloveniji dosežen enako
velik napredek na kulturnem in
znanstvenem področju, če slovenska
univerza ne bi bila ustanovljena
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.uni-lj.si
učenci preberejo zgodovino
prizadevanj za ustanovitev univerze
na Slovenskem.
RAZISKOVALEC
V literaturi in spletu strani učenci
poiščejo podatke o vidnih slovenskih
znanstvenikih, ki so delovali na
slovenski univerzi v času med obema
vojnama.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako so živeli in ustvarjali Slovenci
v času med obema vojnama
• V čem se je razlikoval položaj
kmetov, delavcev in meščanov
• Zakaj je postala Planica slovenski
simbol
• Zakaj je obdobje med obema
vojnama tudi doba slovenskega filma
• Zakaj medvojno obdobje
imenujemo tudi obdobje velikega
napredka
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 66.
71

BELEŽKE:
Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med
obema vojnama
d) Leta 1928 se je prviË oglasil Radio Ljubljana. Kako so Slovenci
sprejeli ta novi izum Kakπne koristi je prinaπal
Slovenci so se navduπili nad radiom.
Radio je omogoËal πirjenje slovenske besede, veËjo
obveπËenost in izobraæenost ljudi.
≈Danes imamo æe skoro v vsaki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov
/…/. Zlasti si kupujejo radio posvetna in kulturna druπtva, da
nudijo z njim svojim Ëlanom /…/ javna predavanja in koncerte.
Predvsem izobraæencem na deæeli radio izborno sluæi. Nadomesti
jim koncerte, opere, razna predavanja, ki jih ne morejo hoditi posluπat
v mesto. Radio si nabavljajo trgovci /…/, gostilniËarji si
opremljajo z njim svoje lokale.«
(Ilustrirani Slovenec, πt. 1, 1929)
RADOVEDNEÆ
Kot urednik πolske revije si dobil/a nalogo, da pripraviπ posebno izdajo o æivljenju in delu Slovencev v medvojnem obdobju. Tvoja prva naloga je, da svojim
soπolcem - novinarjem napiπeπ navodila, kaj naj bi bila vsebina njihovih prispevkov. Ne pozabi, da ima vsak Ëasopis tudi slike, oglase, razvedrilo, osmrtnice
… V spodnji prostor vpiπi naslove in kratko vsebino Ëlankov, ki naj bi jih Ëasopis obsegal.
ZANIMA ME:
Zanimive podobe in zapise o Sloveniji in Slovencih v medvojnem
obdobju lahko najdeπ v spominih s poroËnega potovanja
Angleæinje Nore Lavrin Slovenija: poletje 1928 (2004).
ZANIMA ME:
Æivljenje revnega kmeËkega prebivalstva v Ëasu med obema
vojnama prikazuje veË slovenskih filmov: Samorastniki (1963),
Povest o dobrih ljudeh (1975), Boj na poæiralniku (1980).
PONOVIMO
πportna druπtva:
πtevilna telovadna, nogometna ...
πportni uspehi: Leon ©tukelj
prvi slovenski celoveËerni film:
V kraljestvu Zlatoroga
igralka Ita Rina: uspeπna igralka
slovenski πportniki
filmi in izzivalna Ita Rina
KAKO SO ÆIVELI IN USTVARJALI SLOVENCI
V »ASU MED OBEMA VOJNAMA
kmetje, meπËani in delavci
meπËani: druæabne prireditve
kmetje: teæko æivljenje
delavci: boj za pravice
kulturno in umetniπko
ustvarjanje
Ëas velikega napredka: slovenπËina
ustanove nacionalnega pomena:
NUK, univerza, Narodna galerija
slovenski knjiæevniki, slikarji,
glasbeniki, arhitekti
66
72

Druga svetovna vojna:
totalna vojna
Zakaj se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo 77
Kako je vojna postala svetovna 80
Kakšna je bila totalna vojna 83
Kako so v vojni zmagali zavezniki 86
O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki 89
Kako se je začela druga svetovna vojna 74
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Wolfgang Benz, Holokavst, Inštitut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana, 2000.
• Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964.
• Arthur Conte, Jalta: delitev sveta, Borec, Ljubljana, 1969.
• William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
• Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982.
• Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.
• Franc Kuzmič, Marjan Toš, Holokavst 1933–1945: pogum, da se spominjamo, Pokrajinski muzej, Maribor, 2004.
• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi,, Dvajseto stoletje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998 (zbirka Človek in čas).
• Kronika 20. stoletja, Dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Kronika 20. stoletja: 1930–1939, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kronika 20. stoletja: 1940–1949, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Janusz Pielalkiewicz, Druga svetovna vojna, DZS, Ljubljana, 1996.
• Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
• Wiliam Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969.
• Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003.
• Winston Churchill, Velike bitke druge svetovne vojne, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Enciklopedija druge svetovne vojne 1939–1945, Borec, Ljubljana, 1982.
• Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS, PaNatal, Ljubljana, 1991.
• Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990.
• Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, 16, DZS, Ljubljana, 1980.
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.
LEPOSLOVJE
• Paul Brickhill, Sklati zvezde z neba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Joseph Goebbels, Dnevnik 1942–1943, Založba Obzorja, Maribor, 1981.
• Hany B. Butcher, Tri leta z Eisenhowerjem, Založba Obzorja, Maribor, 1986.
• Pierre Closterwann, Veliki cirkus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973.
• Pierre Closterwann, Nebo v plamenih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Arthur Comte, Jalta, Borec, Ljubljana, 1969.
• Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964.
• Craig William, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976.
• Charles de Gaulle, Vojni spomini, DZS, Ljubljana, 1968.
• Peter Gosztony, Hitlerjeve tuje vojske, Borec, Ljubljana, 1979.
• David Irving, Tajno orožje, Borec, Ljubljana, 1976.
• Traudl Junge, Do zadnjega trenutka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• George Martelli, Izredno obveščevalec, Borec, Ljubljana, 1974.
• Charles L. Mee, Kupčija v Potsdamu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.
• Gilles Perrault, Dvoboj vohunov, Borec, Ljubljana, 1970.
73

Druga svetovna vojna:
totalna vojna
• Ryan Cornelius, Najdaljši dan, Borec, Ljubljana, 1971.
• Ryan Cornelius, Bitka za Berlin, Založba Obzorja, Maribor, 1970.
• Harrison E. Salisbury, 900 dni: obleganje Leningrada, Borec, Ljubljana, 1975.
• Willian Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, 1969.
• John Toland, Zadnjih sto dni, Založba Obzorja, Maribor, 1971.
• Peter Townsend, Dvoboj orlov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973.
• Simon Wiesenthal, Pravica, ne maščevanje, Enotnost, Ljubljana, 1994.
• Wilmot Chester, Boj za Evropo, Založba Obzorja, Maribor, 1979.
FILM:
• Angleški pacient, r. Anthony Minghella, ZDA, 1996.
• Bitka za Anglijo, r. Guy Hamilton, Velika Britanija, 1969.
• Bunker, r. Oliver Hirschbiegel, Nemčija, 2004.
• Casablanca, r. Michael Curtiz, ZDA, 1942.
• Evropa, Evropa, r. Lars von Trier, Danska, 1991.
• Hartova vojna, r. Gregory Hoblit, ZDA, 2002.
• Hitlerjev napad na Evropo, Blejska dobrava, Videofon, 1999.
• Imperij sonca, r. Steven Spielberg, ZDA, 1988.
• Kanal, r. Andrzej Wajda, Poljska, 1957.
• Mediterraneo, r. Gabrielle Salvatores, Italija, 1991.
• Midway, r. Jack Smith, ZDA, 1976.
• Most na reki Kwai, R. David Lean, Velika Britanija, 1957.
• Najdaljši dan, r. Darryl F. Zanuck, ZDA, 1962.
• Napola, r. Dennis Gansel, Nemčija, 2004.
• Nedosegljivi most, R. sir Richard Attenborough, Velika Britanija, 1977.
• Od tod do večnosti, r. Fred Zinneman, ZDA, 1953.
• Patton, r. Franklin J. Schaffener, ZDA, 1970.
• Pearl Harbor, r. Michael Bay, ZDA, 2001.
• Pesek Iwo Jime, r. Allan Dwan, ZDA, 1950.
• Pianist, r. Roman Polanski, ZDA, 2002.
• Potopite ladjo Bismarck, r. Lewis Gilbert, ZDA, 1960.
• Puščavska lisica, r. James Mason, ZDA, 1951.
• Reševanje vojaka Ryana, r. Steven Spielberg, ZDA, 1998.
• Rim, odprto mesto, r. Roberto Rosellini, Italija, 1945.
• Schindlerjev seznam, r. Steven Spielberg, ZDA, 1993.
• Škrlatna plima, r. Tony Scott, ZDA, 1995.
• Tanka rdeča črta, r. Terrence Malick, ZDA, 1998.
• Upanje in slava, r. John Boorman, Velika Britanija, 1986.
• Veliki beg, r. John Sturges, ZDA, 1963.
• Življenje je lepo, r. Roberto Benigni, Italija, 1997.
Jugoslovanski partizanski fi lmi (izbor)
• Bitka na Neretvi, r. Veljko Bulajić, 1969.
• Bombaši, r. Predrag Golubovič, 1973.
• Boško Buha, r. Branko Bauer, 1978.
• Desant na Drvar, r. Fadil Hadžić, 1963.
• Diverzanti, r. Hajrudin Krvavac, 1967.
• Na svoji zemlji, r. France Štiglic, 1948.
• Odpisani, r. Aleksander Đorđević, , 1974.
• Povratek odpisanih, r. Aleksander Đorđević, 1976.
• Valter brani Sarajevo, r. Hajrudin Krvavac, 1972.
74

Druga svetovna vojna:
totalna vojna
SPLETNE STRANI:
• www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html (razlogi za drugo svetovno vojno)
• www.schoolhistory.co.uk/quizzes/wordsearch/weimar_wordsearch.html (o razlogih za drugo svetovno vojno, kvizi)
• www.spartacus.schoolnet.co.uk/2WW.htm
• ww2panorama.org (fotografije spomenikov druge svetovne vojne)
• www.bethshalom (zgodbe staršev in njihovih otrok, ki so bili ob izbruhu vojne poslani iz Nemčije in Poljske v Veliko Britanijo)
• www.filmeducation.org (pod naslovom Der Untergang day by day je prikaz Hitlerjevega življenja v bunkerju aprila 1945)
• www.iwm.org.uk (zbirke britanskega Vojnega muzeja)
• www.earthstation1.comwwii
• www.bbc.co.uk/wwtwo
• www.plasma.nationalgeographic.com (o napadu na Pearl Harbor)
• www.historychannel.com
• www.battleofbritain.net/contents-index.html (o bitki za Anglijo)
• www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/maps (zemljevid poteka vojne)
• essentialpearlharbor.com
• search.ec.com/normandy (izkrcanje v Normandiji)
Holokavst
• www.annefrank.org (Muzej Ane Frank)
• www.remember.org (fotografije in načrti taborišč Birkenbau, Auswitz in Mathausen; pričevanje preživelih)
• www.erinnern.at (predstavitev holokavsta, tudi ideje za obravnavo teme v razredu)
• www.library.thinkquest.org/12663/ (predstavitev holokavsta, interaktivni časovni trak)
• www.library.yale.edu/testimonies/homepage.html (besedila, video in avdio pričevanja preživelih holokavsta)
• www.coe.int/memory (stran Sveta Evrope o projektu Teaching Remembrance – Education for the Prevention of Crimes against Humanity)
• www.vhf.org (pričevanja Judov, ki so doživeli nacistično preganjanje)
• www.holocausthistory.net
• www.yadvashem.org (židovski spominski center Yad Vashem)
• www.auschwitz.org.pl (muzej v Auschwitzu)
Atomska bomba
• www.atomicarchive.com
• www.csi.ad.jp/ABOMB
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Jean — Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust in the 21st century, Svet Evrope, Strasbourg, 2001.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Geografija, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.
75

▶
▶
▶
▶
Kako se je začela druga svetovna
vojna
UČNI CILJI
Učenec:
zna analizirati zgodovinsko
karto ter opisati potek vojne
v letih 1939 — 1941,
zna opisati značilnosti
bliskovite vojne,
pozna razloge, zaradi
katerih je bila bitka
za Anglijo za Nemce
neuspešna,
ovrednoti pomen angleške
zmage v bitki za Anglijo.
Ali so bile evropske države pripravljene
na vojno
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo del filma »Hitlerjev
napad na Evropo«, ki prikazuje
nemški napad na Poljsko. Ob tem
spoznajo značilnosti napada.
Primerjajo ga z vojnami danes (na
primer vojno v Iraku). Pri tem so
pozorni na to, katera tehnična
sredstva so napadalci uporabili,
kako so bili opremljeni, kakšno je
bilo njihovo ravnanje do civilistov …
Svoje zamisli zapišejo na list papirja,
se o njih pogovorijo s sosedom ter jih
predstavijo celotnemu razredu.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani Visokega
komisariata za begunce, ki deluje v
okviru organizacije OZN www.unhcr.
ch/cgi-bin/texis/vtx/home poiščejo
naslednje podatke:
• Katere osebnosti so predstavljene
v galeriji znanih beguncev
• Kje je danes situacija za begunce
najbolj kritična
• Kako Visoki komisariat za begunce
deluje, da bi pomagal beguncem
• Koliko je danes beguncev na
svetu Na kateri celini jih je največ
• Kaj lahko ti narediš za pomoč
beguncem (How Can You Help)
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi, internetu ali
zgoščenki poiščejo podatke o
beguncih v zadnji aktualni vojni (na
primer, vojni v Iraku). Poskušajo
odgovoriti na vprašanje:
• Kakšen je položaj beguncev v
vojnah
76
Ali so bile evropske dræave pripravljene na vojno
Evropejci si nove vojne niso æeleli. Kljub temu takratnim evropskim politikom nasprotij ni uspelo odpraviti. Nasprotno,
v Evropi se je 1. septembra 1939 zaËela druga svetovna vojna.
a) V levem stolpcu so zapisane misli o dræavah, v desnem pa imena dræav. Levi in desni stolpec smiselno poveæi tako,
68
da na Ërte vpiπeπ ustrezno πtevilko dræave.
A 7 Dræava je bila vojaπko oslabljena, saj je dal njen predsednik v letih pred vojno
usmrtiti veËino svojih najboljπih generalov.
B 4 Velesila, ki se na vojno ni posebej pripravljala, vodila je izolacionistiËno politiko
do spopadov v Evropi, kar pomeni, da se v vojno vsaj na zaËetku ni vmeπavala.
C 3 Dræava z izjemno izurjeno in cesarju vdano vojsko.
» 5 Dræava z najmoËnejπo mornarico v Evropi, a veliko manj razvito kopensko vojsko.
D 1 Od vseh dræav je bila na vojno najbolj pripravljena, izdelano je imela novo
vojaπko taktiko ∑ bliskovito vojno.
E 2 Dræava, ki na zaËetku vojne ni bila pripravljena na vojno in je, podobno kot v
1. svetovni vojni, Ëakala na to, kako se bo vojna razvijala. Vanjo je vstopila leta
1940.
F 6 Evropska velesila, ki je zanemarjala novosti v vojaπki tehniki in je bila pripravljena
na pozicijsko vojno.
b) Druga svetovna vojna se je zaËela z nemπkim napadom na Poljsko. Zatem so Nemci napadli
πe nekaj evropskih dræav. V spodnjem okvirju so zapisane dræave, ki jih je NemËija napadla
do konca leta 1940. Zapiπi jih v kronoloπkem vrstnem redu, kakor so si sledili nemπki
napadi.
Poljska, Danska in Norveπka (istoËasni napad), Francija, Velika Britanija
c) Ena veËjih in pomembnejπih vojaπkih akcij druge svetovne vojne
je maja 1940 potekala v francoskem pristaniπËu Dunkerque.
Ob pomoËi vira razloæi, zakaj.
Britanci so kmalu po zaËetku vojne v Francijo poslali veË tisoË
vojakov za pomoË v primeru nemπkega napada. Ob bliskovitem
nemπkem napadu na Francijo se je za britansko vojsko umik preko Rokavskega preliva v tistem trenutku izkazal
za edino ugodno reπitev. Velika Britanija je z umikom vojske reπila æivljenja svojih vojakov in tako omogoËila nadaljnje
vojskovanje proti NemËiji.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si ogledajo fotografijo
nemških vojakov v učbeniku, stran
72. Fotografijo analizirajo:
• Kakšno je razpoloženje nemških
vojakov
• Skušaj razložiti, zakaj med
nemškimi vojaki vlada takšno
razpoloženje.
• O čem priča podatek ob fotografiji,
da je Poljska proti motorizirani
nemški vojski poslala konjenico
Po koncu prve svetovne vojne je v Evropi odmevala le ena
želja — nikdar več vojne. Kljub temu se je po dobrih dvajsetih
letih v Evropi začela nova vojna. Na vojno, ki še vedno velja za
najstrašnejšo, so bile države različno pripravljene.
Norveπka Francija Velika Britanija Poljska Danska
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(fotografi jo) in metoda pisnografi
čnih izdelkov
Učenci si ogledajo levo fotografijo v
učbeniku na strani 72, ki prikazuje
francoske begunce po nemškem
napadu na Francijo. Učenci sliko
proučujejo na primer 2 minuti
in si skušajo zapomniti čim več
podrobnosti o njej. Nato izdelajo
miselni vzorec, s katerim predstavijo
življenje beguncev v drugi svetovni
vojni.
1. NemËija
2. Italija
3. Japonska
4. ZDA
5. Velika Britanija
6. Francija
7. Sovjetska zveza
≈Dunkerque je bila Ëudeæna reπitev, ki smo jo dosegli zaradi
poguma, vztrajnosti, odliËne discipline, izkuπenosti in
nepremagljive zvestobe. Zelo skrbno moramo paziti, da ne
bi razlagali te reπitve kot zmago. Vojn ni mogoËe dobiti z
evakuacijami [umikanjem].«
(Winston Churchill, 4. junija 1940)
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (grafom)
Učenci si ogledajo graf v učbeniku na
strani 72 in ga analizirajo:
• Katere države so navedene Zakaj
ravno te
• Katere države od navedenih so bile
zaveznice Nemčije
• Katera država je imela največ
tankov Katera pa največ letal
• Ali meniš, da so statistični podatki
realni

Kako se je zaËela druga svetovna vojna
Zakaj je bila bliskovita vojna uspeπna
Poleg modernih, izpopolnjenih oroæij je imela NemËija za vojno pripravljeno tudi novo vojaπko taktiko ∑
blitzkrieg.
a) Preberi odlomek in odgovori na vpraπanja.
≈S konji nad tanke! Dolga konjeniπka sulica proti dolgemu
tankovskemu topu. Naj so bili Poljaki πe tako
pogumni, srËni in nori, nemπki naskok jih je naravnost
pomendral. Tako so oni ∑ in ves svet ∑ prviË izkusili
Blitzkrieg: nenadne, prav niË priËakovane napade;
lovska in bombniπka letala, ki so rjovela pod nebom,
ogledovala, napadala ter sipala ogenj in grozo; tuleËe
strmoglavske napade πtuk; cele divizije tankov, ki so
predirale obrambne Ërte ter drvele dalje po trideset ali
πtirideset milj na dan; samohodne, brzostrelne topove,
ki so se celo po vegastih poljskih cestah vozili s hitrostjo
πtiridesetih milj na uro; neverjetno naglico celo pri
pehoti, pri vsej velikanski armadi z milijonom in pol
moæ na motociklih, ki jih je usmerjala zapletena elektronska
oprema, sestavljena iz radijskih, telefonskih in
brzojavnih naprav. To je bila ogromna mehanizirana
poπast, kakrπne svet dotlej πe ni videl.«
(William Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana,
1969)
• V Ëem je bistvena razlika med pozicijsko in bliskovito vojno
V bliskoviti vojni se dogodki odvijajo hitro. Vojska z
najmodernejπim oroæjem vdre na sovraænikovo ozemlje in hitro
napreduje.
Za pozicijsko bojevanje pa sta znaËilna zastoj na frontah ter
vkopavanje v jarke.
• Katera oroæja so bila za bliskovito vojno najpomembnejπa
Letala, tanki, motorizirane enote.
• Zakaj evropske dræave niso bile kos nemπki bliskoviti vojni
· NemËija je imela premoË v oboroæitvi, predvsem v letalstvu in
oklepnih enotah.
· Poleg tega se je od leta 1935 dalje naËrtno pripravljala na
vojno, imela pa je tudi izkuπnje v bojevanju v πpanski dræavljanski
vojni.
· Evropske dræave so priËakovale podoben naËin bojevanja, kot je
bil v prvi svetovni vojni (pozicijsko bojevanje), in se nanj pripravile.
VEČ O …
Francozi so bili prepričani, da Nemci
ne bodo mogli zavzeti Francije, saj
jih je varovala Maginotova linija,
ki se je raztezala v dolžini okoli 90
kilometrov vzdolž severovzhodne
francoske meje z Nemčijo (odkoder so
Francozi pričakovali nemški napad).
Linijo so zgradili leta 1930 in jo je
sestavljal sistem podzemnih utrdb,
na vsakih 5-7 kilometrov. Linija je bila
zavarovana s pastmi za tanke, bodečo
žico in betonskim zidom. Čete, ki so
živele v podzemnih prostorih, so se
menjavale na tri mesece. Njihovo
delo je bilo opazovanje Nemcev in
preizkušanje pušk. Vendar se je linija
proti hitro premikajoči se nemški
vojski izkazala za neuporabno.
Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki za Anglijo
Po kapitulaciji Francije je Velika Britanija v boju proti NemËiji ostala povsem osamljena. Nemci so imeli naËrt,
da bi Veliko Britanijo zavzeli.
a) OdloËilni v bitki za Anglijo so bili letalski spopadi.
≈Tako je 15. avgusta kakih sto bombnikov pod zaπËito
πtiridesetih lovcev ‘ME 110’ priletelo nad Tyneside. IstoËasno
se je pognalo nad osemsto letal, da bi vezalo
naπe sile na jugu /…/. Sedem oddelkov ‘hurricanov’
ali ‘spitfirov’ smo bili odpoklicali iz srdite bitke na
jugu /…/. Ti oddelki so bili sposobni pripraviti napadalcem,
ki so tedaj leteli Ëez obalo, nepriËakovan sprejem.
Sestrelili so trideset nemπkih letal, veËinoma teækih
bombnikov /…/, v tem ko smo mi imeli samo dva
ranjena pilota.«
(Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana,
1964)
b) Pojasni, kako so k angleπki zmagi prispevali naslednji dejavniki:
oroæje in tehniËna
oprema
taktika
dræavno vodstvo
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 71 si učenci
ogledajo zemljevid druge svetovne
vojne. Zemljevid analizirajo:
• Katere države je napadla Nemčija
• Zakaj je geografski položaj Nemčiji
dajal prednost, ko je bila v ofenzivi
• Kater države je napadla Italija
• Katere države je napadla Sovjetska
zveza
• Kako je bila razdeljena Francija
• Zakaj se je Hitler odloËil za napad na Veliko Britanijo
· Ker Velika Britanija ni hotela podpisati mirovnega sporazuma z
NemËijo.
· Ker je bila edina πe neporaæena sila v Evropi.
· Ker bi NemËija s porazom Velike Britanije postala edina vodilna sila v
Evropi in bi lahko nemoteno nadaljevala osvajanja v vzhodni Evropi.
• PodËrtaj razliËne tipe letal, ki sta jih nasprotnika uporabljala v bitki.
• Zakaj je bila angleπka zmaga v bitki za Anglijo pomembna za
nadaljnje dogajanje v vojni
· Bila je sporoËilo evropskim dræavam, da NemËija ni nepremagljiva.
· NemËiji ni uspelo iz vojne izloËiti Britancev, ki so imeli v nadaljevanju
vojne pomembno vlogo pri zmagi nad nacizmom in faπizmom.
boljπa in hitrejπa britanska letala (spitfire) in radar
omogoËijo dobro obrambo
boji so potekali na domaËem, dobro poznanem terenu
spodbuja prebivalstvo in ga prepriËuje o konËni zmagi ∑
velik vpliv propagande
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci narišejo rekonstrukcijo
nemškega napada na Francijo:
• narišejo razporeditev nemških
enot ob napadu na Francijo,
• narišejo potek Maginotove linije,
• narišejo umik zaveznikov do
Dunkerqua.
Angleπki lovec spitfire
69
BODIMO USTVARJALNI: terensko delo
(anketiranje)
Učenci izdelajo anketni list, s katerim
preverijo poznavanje vojaške taktike
blitzkrieg (bliskovita vojna) med
drugo svetovno vojno. Anketirajo
svoje sošolce, starše, stare starše,
druge sorodnike ali sosede.
Zakaj je bila bliskovita vojna uspešna
VEČ O …
Vojaško strategijo blitzkrieg je razvil
nemški general Heinz Guderian.
Njegova ideja so tudi »panzer« ali
oborožene divizije – divizije, ki so se
premikale hitro in so bile samostojne.
Sestavljala sta jih dva oddelka tankov,
ki sta jih spremljala oddelek pešcev in
oddelek topništva.
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere odlomek
iz biografije Charlesa de Gaulla, ki
povzema njegov radijski poziv dne 10.
junija 1940 iz Londona:
»Dolžnost vsakega Francoza, ki še
nosi orožje, je, da nadaljuje boj.
Tisti, ki so predali orožje, brez boja
zapustili sovražniku pomembne
točke ali mu predali v upravo
katerikoli del francoskega ozemlja,
pa čeprav zelo majhen, so storili
zločin nad svojo domovino.«
Zatem učitelj učencem postavi
vprašanje:
• Kaj je želel de Gaulle doseči s tem
pozivom
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo govor Churchilla
v učbeniku na strani 73. Besedilo
analizirajo:
Kakšno je sporočilo govora
Kakšen učinek so imele navedene
besede med Britanci
Ali učenci poznajo še kakšen
podoben govor
77

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (umetniška slika)
Učenci si ogledajo umetniško sliko
Georgea Cundalla v učbeniku na
strani 73 zgoraj, ki prikazuje goreči
Dunkerque. Sliko analizirajo:
• Kakšno podobo mesta dajejo slike
• Kako se skušajo rešiti vojaki
• Ali se vojaki vkrcavajo na velike ali
majhne ladje
• Churchill, britanski ministrski
predsednik, je pozneje izjavil, da je
bil Dunkerque čudežna rešitev. Kaj je
želel s tem povedati
Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki
za Anglijo
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci si ogledajo spletno stran
Društva bitke za Anglijo www.
battleofbritain.net/contentsindex.html
in poiščejo naslednje
podatke:
• Najprej je Velika Britanija vodila
»neresno vojno« (phoney war). Katere
so bile značilnosti te vojne
• Kdo so bili najpomembnejši
voditelji in poveljniki v bitki za Anglijo
na britanski strani (RAF) in nemški
strani (Luftwaffe)
• Kakšno podporo so britanskim
pilotom dajale vojaške strokovne
tehnične službe po vsej Veliki
Britaniji
• Na podlagi spominov pilotov na
spletni strani učenci opišejo dan v
življenju britanskega pilota v času
bitke za Anglijo.
• Učenci se seznanijo z različnimi
tipi letal, ki sta jih uporabljali obe
strani.
• Na spletni strani je naveden citat
iz Churchillovega govora z naslovom
»Finest Hour Speech«. Zakaj je govor
označen kot eden najpomembnejših
Kako se je zaËela druga svetovna vojna
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si inæenir, zaposlen v britanski vojski. Pravkar si s sodelavci preizkusil prvi radar. Naprava je delovala brezhibno! O tem æeliπ poroËati
svojemu nadrejenemu Ëastniku. V kratkem poroËilu predstavi napravo in njene moænosti za uporabo v vojne namene.
UËenËevi poudarki v poroËilu naj bi bili:
· gre za dokaj preprost naËin delovanja: s potovanjem radijskega signala in njegovim odbojem od predmetov
odkrivamo predmete in merimo razdalje,
· za delovanje potrebujemo oddajnik in sprejemnik,
· na zaslonu natanËno vidimo poloæaj letal,
· gre za napravo, ki odkrije letala prej, kot jih lahko zagledamo s prostim oËesom, sovraæna letala so
≈vidna« tudi ponoËi
· sovraæna letala lahko priËakamo æe v zraku, lahko jih presenetimo ...
ZANIMA ME:
Film Bitka za Britanijo (1969) prikazuje dogajanje v Ëasu
nemπkih napadov.
ALI SO BILE EVROPSKE
DRÆAVE PRIPRAVLJENE NA
VOJNO
· razen NemËije ni bila na vojno
pripravljena nobena evropska
dræava
· njihovo oroæje je bilo zastarelo,
prav tako vojaπka taktika
v
ZANIMA ME:
Na spletnem naslovu www.battleofbritain.net/contents-index.html Battle of Britain
Historical Society izËrpno predstavlja bitko za Anglijo.
PONOVIMO
KAKO SE JE ZA»ELA
DRUGA SVETOVNA
VOJNA
ZAKAJ JE VELIKA BRITANIJA
ZMAGALA V BITKI
ZA ANGLIJO
· ker leæi na otoku in bliskoviti
napad nanjo ni bil mogoË
· ker je imela dobro letalstvo
· uporaba radarja
· vlada s Churchillom je imela veliko
moralno moË in podporo prebivalcev
· dobro organizirana obramba
ALI JE BILA
BLISKOVITA VOJNA
USPE©NA
· temeljila je na hitrosti in preseneËenju
· uporabljena so bila najmodernejπa
oroæja
· dræave na taktiko niso bile
pripravljene, ne taktiËno in ne z
oroæjem
70
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci se razdelijo v skupine.
Namen skupin je ugotoviti, kako se
je med drugo svetovno vojno razvila
tehnologija in tako ugotoviti, kako
je vplivala na vojno. Vsaka od skupin
preuči eno od pridobitev tehničnega
razvoja med vojno: radar, naprave, ki
so dekodirale šifre, rakete, reaktivni
pogon. Skupine preučijo zgodovinski
razvoj omenjenih tehničnih novosti,
kako so bile uporabljane in njihovo
učinkovitost. Poudarijo njihovo
uporabnost med drugo svetovno
vojno. Svoje ugotovitve učenci
predstavijo članom drugih skupin.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci naj zberejo podatke o
velikih voditelji druge svetovne
vojne: Hitlerju, Rommlu, de Gaullu,
Churchillu. Učitelj se nato z učenci
pogovori o značilnostih, ki jih mora
imeti dober voditelj med vojno.
Učenci svoje dogovore utemeljijo s
primeri iz druge svetovne vojne.
ANEKDOTA
Navzočnost Winstona Churchilla v
Londonu med bitko je navdihovala
in bodrila Londončane. V Londonu
sta ostala tudi kralj in kraljica.
Septembra 1940 so nemške bombe
zadele kraljevo palačo (Buckingham
palace). Kraljeva hiša ni želela, da bi
se o dogodku poročalo. Churchilla
pa je takšna odločitev razjezila.
Vzkliknil je: »Neumnost! Novico je
treba takoj razširiti med ljudi! Naj
preprosti Londončani vedo, da
tudi kralj in kraljica delita njihove
težave.«
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovu in podnaslovih poglavja.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere države je napadla Nemčija
• Zakaj je prišlo do finsko-sovjetske
vojne
• Ali so Nemci Francijo napadli po
enakem načrtu kot v prvi svetovni
vojni
• V čem je bila prednost Velike
Britanije v bitki za Anglijo
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 70.
78

Nemčija se je leta 1941 obrnila proti vzhodu. Države, ki so se
ji zdele nezanesljive, je vojaško napadla. Tako se je zgodilo z
Jugoslavijo. Sredi 1941 je prišlo do spopada med Nemčijo in
Sovjetsko zvezo. Nemci so bili ob zasedbi osvojenih držav zelo
kruti do domačega prebivalstva. Ljudje so se odzvali različno:
nekateri so z okupatorjem sodelovali, drugi pa so se mu uprli.
Kakπna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije
Kraljevina Jugoslavija se je skuπala pristopu k trojnemu paktu in vojni izogniti. Na koncu je popustila Hitlerju,
ki pa je odredil napad nanjo.
a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo:
• ob vrisanih smereh vpadov vpiπi okupatorje,
ki so napadli Jugoslavijo,
• vpiπi imeni dveh Nemcem podrejenih
dræavnih enot,
• vriπi puπËico, ki prikazuje smer umika
jugoslovanske vlade in kralja.
Zakaj se je vojna razširila v
južno in vzhodno Evropo
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna usodo Kraljevine
Jugoslavije po napadu
nanjo,
razume vzroke, zaradi
katerih je Nemčija
napadla Sovjetsko zvezo,
pozna vzroke, ki so
povzročili neuspeh
nemškega napada,
razume, zakaj so se
nekateri ljudje odločili
za sodelovanje z
okupatorjem,
pozna različne oblike
odpora,
ovrednoti pomen
odporniških gibanj.
Ali je bil nemπki napad na Sovjetsko zvezo pravilna odloËitev
Nemci so z operacijo Barbarossa zaËeli najveËji
spopad v vojni. Sprva so bili premiki nemπke vojske
bliskoviti.
a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo:
• na zemljevidu vriπi smeri nemπkega napada na
Sovjetsko zvezo
(proti Leningradu, Moskvi in Kaspijskemu jezeru),
• vriπi potek frontne Ërte ob koncu leta 1941,
• obkroæi mesto, ki so ga Nemci oblegali kar 900 dni.
Leningrad
• Zakaj je bil en del nemπkega napada usmerjen proti
Kavkazu in Kaspijskemu jezeru
Zaradi pomembnih nahajaliπË nafte in razvite industrije.
• Ali so Nemci naËrtovani cilj dosegli Pojasni.
Ne, saj jih je prehitela ostra zima, ki je zaustavila njihov
prodor proti Moskvi. Nemπke bliskovite vojne je
bilo konec pozimi 1941, ko je RdeËa armada preπla v
protinapad.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(besednica)
Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo
smiselne povedi.
• PRINC REGENT PAVLE..…………....…
• BOMBARDIRANJE BEOGRADA ………
• VLADA V IZGNANSTVU.……………….
• NEODVISNA DRŽAVA HRVAŠKA …....
• RAZDELITEV JUGOSLAVIJE…………..
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si v zgodovinskem atlasu
ogledajo obseg NDH.
• Obseg NDH primerjajo z
zemljevidom v učbeniku na strani 51
(Banovina Hrvaška 1939). Ali je bila
NDH večja ali manjša od Banovine
Hrvaške
• Kateri narodi so živeli v okviru
NDH
• Katere današnje države je zajemala
Neodvisna država Hrvaška
71
RAZISKOVALEC
V literaturi in internetu učenci
poiščejo podatke o Neodvisni državi
Hrvaški in njenem sistemu: kakšna
je bila ideologija ustašev; kakšen je
bil odnos do Srbov, Romov in Judov;
kakšen je bil odnos ustaške oblasti do
partizanskega gibanja.
Svoje ugotovitve učenci predstavijo
sošolcem.
Kakšna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 75 in ga analizirajo:
• Kako je bila opremljena
jugoslovanska vojska
• Ali je bila s takšno opremo resen
nasprotnik nemški motorizirani
vojski
• Kakšna je bila usoda
jugoslovanske vojske glede na
pričevanje Mirana Pavlina
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo zaključni del filma
»Kdo neki tam poje« (r. Slobodan
Šijan, Srbija, 1980), ki prikazuje
nemško bombardiranje Beograda. Ob
tem spoznajo, kako se je začela druga
svetovna vojna na jugoslovanskih
tleh. Ta začetek primerjajo z drugimi
nemškimi napadi (na Poljsko, Francijo
…). Svoje ugotovitve zapišejo na
list papirja, se o njih pogovorijo
s sosedom ter jih predstavijo
celotnemu razredu.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 71 si učenci
ogledajo zemljevid druge svetovne
vojne. Zemljevid analizirajo:
• Katere države so napadle
Jugoslavijo
• Sočasno z napadom na Jugoslavijo
je bil izveden tudi napad na Grčijo.
Katere države so napadle Grčijo
• Kaj simbolizirata modra prekrižana
meča na ozemlju Jugoslavije
79

Ali je bil nemški napad na Sovjetsko zvezo
pravilna odločitev
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo poudarjeno besedilo
v učbeniku na strani 76 (namen
nemškega napada). Za vsakega od
navedenih ciljev razložijo, zakaj je bil
za Nemce pomemben. Nato izberejo
tistega, ki je bil po njihovem mnenju
najpomembnejši za odločitev za
nemški napad na Sovjetsko zvezo.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci s tabelo prikažejo podobnosti
in razlike v značilnostih med Nemčijo
in Sovjetsko zvezo leta 1941.
Nemčija
Sovjetska
zveza
podobnosti
razlike
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si ogledajo fotografiji v
učbeniku, stran 76. Fotografiji
analizirajo:
• S kakšno vojaško opremo so
Nemci napadli Sovjetsko zvezo
• Zakaj kljub vojaški opremi nemški
napad ni uspel
• V kakšnih vremenskih razmerah
se je znašla nemška vojska
RAZISKOVALEC
Nemški napad na Sovjetsko zvezo
je odmeval po Evropi, prav tako tudi
mnoga herojska dejanja prebivalcev
Sovjetske zveze. Učenci v literaturi in
spletu poiščejo podatke o nemškem
obleganju Leningrada. Predstavijo
značilnosti nemškega obleganja,
sovjetsko obrambo, življenje v
obleganem mestu.
VEČ O …
Med obleganjem Leningrada je
skladatelj Dimitrij Šoštakovič pisal
svojo sedmo simfonijo, imenovano
tudi »Leningrad«. Simfonija naj bi
spodbujala prebivalce Leningrada
k odporu. Bil je prepričan, da se bo
Leningradu uspelo upreti Nemcem.
Pozneje so oblasti Šoštakoviča
preselile iz mesta v varnejše okolje,
kjer je dokončal svojo simfonijo. Zapis
simfonije so preslikali na mikrofilm
in ga poslali na zahod. Po vojni je
Šoštakovič zatrjeval, da simfonija
ne opisuje nemškega obleganja
Leningrada, temveč trpljenje
Leningrajčanov v času Stalinove
represije v 30. letih.
Zakaj se je vojna razπirila v juæno
in vzhodno Evropo
b) Nemcem ni uspelo poraziti Sovjetske zveze in naËrt Barbarossa velja za prvi neuspeh taktike bliskovite vojne.
• S katerega bojiπËa je poroËilo
Z vzhodne fronte (ruskega bojiπËa).
≈Temperature bodo πe padle na minus πtiriindvajset
stopinj ∑ na minus πestintrideset ∑ na minus oseminπtirideset
∑ ali πe niæe. /…/ Ko bi se le bila bitka za
Moskvo zaËela πtirinajst dni prej, bi bilo mesto zdaj v
naπih rokah. Ali vsaj, Ëe ne bi deæevalo πtirinajst dni.
»e-Ëe-Ëe. /…/ Ko bi nam Hitler poslal zimske obleke.
Da, Ëe, Ëe, Ëe ∑ toda zdaj je prepozno.
Ti arktiËni vetrovi, ki so presenetili nas v zavarovanih
poloæajih, so pokosili naπe vojake v napadu. V dveh
dneh je bilo sto tisoË bolnih samo zaradi ozeblin. Sto
tisoË izbranih, izurjenih vojakov je bilo onesposobljenih,
ker jih je presenetil mraz.«
(Iz pisma nemπkega sanitetnega oficirja Haapeja. V: Cyrus Leo
Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana,
1970)
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci si zamislijo, da živijo v
obleganem Leningradu. Piše se
oktober leta 1942 in videti je, da
nemškega obleganja še ne bo kmalu
konec. Učenci napišejo dnevniški
zapis, s katerim predstavijo en dan v
obleganem Leningradu.
• Katera glavna teæava, s katero se je spopadala nemπka vojska na
vzhodni fronti, je opisana v viru
Izjemno nizke temperature, za katere Nemci niso bili ustrezno
opremljeni.
• S katerimi drugimi teæavami se je πe spopadala nemπka vojska
· Teæave pri oskrbovanju vojakov zaradi velikih razdalj na fronti.
· Pomanjkanje hrane, zdravil, medicinskih pripomoËkov, obleke.
· Moralno in psihiËno izËrpani vojaki zaradi dolgotrajnega
neuspeπnega bojevanja.
· Bolezni.
Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji
Zaradi razliËnih razlogov so se nekateri prebivalci okupiranih ozemelj odloËili za sodelovanje z okupatorjem.
a) Pojasnite spodnja pojma.
KOLABORACIJA je sodelovanje domaËega prebivalstva z okupatorjem, ki zasede neko ozemlje.
KVIZLING je Ëlovek, ki sodeluje z okupatorjem in mu pomaga. Za kvizlinga uporabljamo tudi besedo izdajalec.
b) Poznamo razliËne oblike sodelovanja z okupatorjem. Poveæite oblike z njihovimi opisi.
vojaπka kolaboracija
ideoloπka kolaboracija
politiËna kolaboracija
gospodarska kolaboracija
sodelovanje z okupatorjem zaradi simpatij s faπizmom
sodelovanje s politiËnimi predstavniki okupatorjev
izdelovanje oroæja za potrebe okupatorjeve vojske
sodelovanje v vojaπkih enotah okupatorja
Kakπen pomen so imela odporniπka gibanja
Na vseh okupiranih ozemljih so se pojavila odporniπka gibanja, ki so imela razliËne razseænosti.
a) Kateri je bil temeljni cilj odporniπkih gibanj
Boj proti okupatorju, ki je zasedel dræavo ∑ za osvoboditev.
b) Zakaj so bila nekatera odporniπka gibanja razdeljena
Ker so jih vodile razliËne politiËne skupine, ki med seboj niso
bile enotne. Na primer, odporniπka gibanja, ki so jih vodili komunisti,
so se zavzemala za spremembo politiËnega sistema,
odporniπka gibanja meπËanskih strank pa za ohranitev stanja, ki
je bilo pred vojno.
c) V nekaterih dræavah so se pojavila moËna odporniπka gibanja.
Obkroæi te dræave.
Italija Francija Jugoslavija Belgija Sovjetska zveza
Ë) Odporniπka gibanja so bila aktivna in pasivna. Obkroæi tiste oblike, ki jih πtejemo med pasivne
oblike odporniπkih gibanj.
sabotaæe tiskanje Ëasopisov partizansko bojevanje zbiranje informacij
72
Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji
okupatorjevo vojsko
• Kakšen odnos vzpostaviti do tistih,
ki so bili na primer v okupatorjevo
vojsko nasilno deportirani Ali jih
štejemo za izdajalce
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Po prebranem poglavju Zakaj so ljudje
sodelovali z okupatorji (učbenik,
stran 77) se učitelj z učenci pogovori
o tem, kdaj je kolaboracija še
dopustna.
• Zakaj se je med vojno včasih težko
odločiti za odpor
• Ali je bilo upravičeno, da so mnogi
ljudje sodelovali z okupatorji
• Ali je razlika med tem, da z
okupatorjem sodeluješ tako, da ga
le obveščaš o na primer pomembnih
strateških podatkih ali da vstopiš v
≈/…/ odporniπka gibanja so bila ponekod strankarsko
neopredeljena z izkljuËnim ciljem boja proti okupatorju
in domaËim kolaboracionistom, /…/ ponekod pa so
ta gibanja imela /…/ tudi moËan socialni naboj za socialne
spremembe, v Ëemer so prednjaËili predvsem
komunisti /…/.«
(20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Druga svetovna
vojna 1939∑1945, DZS, Ljubljana, 1996)
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci na podlagi besedila v učbeniku
na strani 77 v obliki miselnega vzorca
zapišejo dejstva o vzrokih za pojav
kolaboracije.
80

BODIMO USTVARJALNI : metoda izkustvenega učenja (simulacije)
Vsaka vojna je povezana z organizacijo odpora. Učenec si predstavlja, da je eden tistih, ki morajo v okupaciji organizirati odpor.
Razred razdelite v dve skupini. Prva z navdušenjem pozdravlja odločitev za odpor in se prostovoljno vanj vključi. Druga naj ima
pomisleke zaradi morebitnega nasilja, s katerim naj bi okupator odgovoril na odpor. Vendar se vpoklicu ne more izogniti. Ni bilo
časa za premislek, niti za izmikanje, velikokrat niti za ureditev osnovnih življenjskih vprašanj. Soočite doživljanje obeh skupin.
73
RADOVEDNEÆ
In kaj je dobila vojakova æena
iz zlate prestolnice Prage
Iz Prage dobila je Ëeveljce svetle.
Lepe pozdrave in Ëeveljce svetle,
to je dobila iz Prage.
In kaj je dobila vojakova æena
iz Poljske, iz mesta Varπave
Iz Poljske dobila je bluzo laneno.
Lepo ukrojeno bluzo laneno,
to je dobila iz Varπave.
In kaj je dobila vojakova æena
iz Osla, Ëezmorskega mesta
Iz Osla dobila je jakno krzneno.
Jakno krzneno, nadvse dragoceno,
to je dobila iz Osla.
In kaj je dobila vojakova æena
iz bogatega Rotterdama
Iz Rotterdama je dobila klobuk.
Holandski klobuk, moderen klobuk,
to je dobila iz Rotterdama. /…/
In kaj je dobila vojakova æena
iz sonËnega Pariza
Iz Pariza je dobila krilo svileno.
Ah, krilo svileno, pa zavist ukrojeno,
to je dobila iz Pariza.
In kaj je dobila vojakova æena
iz daljne in πirne Rusije
Od tam je dobila Ërno tanËico.
»rno tanËico in Ërno novico,
to je dobila iz daljne Rusije.
(Bertolt Brecht, In kaj je dobila vojakova æena, v: Antologija nemπke poezije 20. stoletja, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998)
ZANIMA ME:
Na naslovu ww.ushmm.org/museum/exhibit/focus/maps
si lahko ogledaπ animirani zemljevid poteka druge svetovne
vojne.
KAK©NA JE BILA USODA
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
napad
6. aprila 1941
kapitulacija
v 13 dneh
vzroki
ideoloπki, gospodarski,
politiËni, psiholoπki,
eksistenËni
razdelitev
Nemci,
Madæari,
Bolgari,
Italijani,
NDH,
Srbija
KOLABORACIJA
oblike
razliËne
VEČ O …
Werner Rings v svoji knjigi
Življenje s sovražnikom navaja več
vrst kolaboracij. Kot »taktična
kolaboracija« opredeljuje sodelovanje
z okupatorjem, pri katerem je človek
sicer nasprotnik nacizma, a kljub
temu sodeluje z Nemci zaradi tega, da
bi tako preprečil pobijanje nedolžnih
ali da bi pripomogel k uničenju
oblasti okupatorja. »Brezpogojna
kolaboracija« naj bi bila kolaboracija,
v kateri se ljudje strinjajo z
načeli okupatorjevega režima.
primeri
Quisling, Pétain,
PaveliÊ, NediÊ
Zakaj se je vojna razπirila v juæno
in vzhodno Evropo
V kateri vojski se je bojeval moæ iz pesmi Glede na
potek vojne poskuπaj ugotoviti, katerega leta je po
vsej verjetnosti bil moæ v omenjenih mestih. Poleg
imena zapiπi tudi ime dræave.
mesto dræava leto
PRAGA »eπkoslovaπka 1939
VAR©AVA Poljska 1939
OSLO Norveπka 1940
ROTTERDAM Nizozemska 1940
PARIZ Francija 1940
RUSIJA 1941
ZANIMA ME:
V Jugoslaviji so posneli veliko partizanskih filmov: Desant
na Drvar (1963), Bitka na Neretvi (1969), Valter brani
Sarajevo (1972), Bombaπi (1973), Odpisani (1974).
PONOVIMO
ZAKAJ SE JE VOJNA
RAZ©IRILA
V VZHODNO IN JUÆNO EVROPO
ODZIV PREBIVALCEV NA
OKUPIRANIH OZEMLJIH
cilj
osvoboditev; sprememba
sistema
(nekatera)
Kolaboracionist je za okupatorja
pripravljen narediti vsako uslugo
oziroma žrtev. »Pogojna kolaboracija«
pa je sodelovanje z okupatorjem, v
katerem se kolaboracionist sicer
delno strinja z režimom okupatorja,
a hkrati želi spremeniti okoliščine, ki
narekujejo njegovo dejanje.
(povzeto po: dr. Tamara Griesser-
Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija
1941–1945, Mladinska knjiga,
Ljubljana, 2004, str. 260)
ALI JE BIL NEM©KI NAPAD
NA SZ PRAVILNA ODLO»ITEV
nemπki
neuspeh
ne uspe jim
poraziti SZ;
prvi neuspeh
taktike
bliskovite
vojne
ODPORNI©KA GIBANJA
oblike
pasivne in
aktivne
nemπke
osvojitve
jeseni
1941,
Ërta
Leningrad
∑Kavkaz
bliskoviti
napad
22. junija
1941
pomen
okupatorju so
povzroËala izgube,
pomoË zaveznikom
73
RAZISKOVALEC
Povojno obračunavanje s sodelavci
okupatorja je bilo pogosto
obremenjeno z željo po maščevanju.
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
podatke o tem, kakšna je bila usoda
znanih kolaboracionistov: Vidkuna
Quislinga, generala Pétaina, Anteja
Pavelića …
Kakšne pomen so imela odporniška gibanja
AKTIVNOST: kviz
Učenci preberejo poglavje Kakšen
pomen so imela odporniška gibanja
v učbeniku na strani 78. Naštetim
oblikam odpora dopišejo številko 1
ali številko 2. Nalogo izvedejo v obliki
kviza.
1… pasivna
oblika
bojkot
partizanska
brigada
zbiranje
informacij
tiskanje
letakov
sabotaže
zbiranje
povojev za
ranjence
2… aktivna oblika
pisanje
grafitov
diverzije
ponarejanje
dokumentov
VEČ O …
V Nemčiji ni bilo odporniškega
gibanja v pravem pomenu besede,
ampak le antinacizem in protivojno
razpoloženje. Obstajale so tudi
posamezne manjše skupine, ki
so se ukvarjale z obveščevalno
dejavnostjo, protinacistično
propagando ali vzdrževanjem stikov
s taboriščniki (npr. Bela vrtnica,
kreisaurski krožek okoli grofa
Helmuta Jamesa von Moltkeja, Rdeči
orkester, zastopniki prepovedanih
krščanskih sindikatov, številne
verske skupnosti). Bolj razvejano se
takšna dejavnost ni mogla razviti,
saj je bila Nemčija pod močnim
nadzorstvom Gestapa, oddelkov
SA in drugih agentskih mrež. Izven
Nemčije so nastajale protinacistične
organizacije iz pripadnikov nemških
ujetnikov (na primer v Sovjetski
zvezi), ki so imele zlasti propagandni
značaj. Kot posledica porazov na
fronti se je v Nemčiji izoblikovala
opozicija aristokratsko-vojaških in
intelektualnih krogov, ki je skušala
izvesti več neuspelih atentatov na
Hitlerja: na primer julija 1944 poskus
atentata v Hitlerjevem »brlogu«.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v naslovih podpoglavij »Zakaj se je
vojna razširila v južno in vzhodno
Evropo«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj je jugoslovanska vojska hitro
kapitulirala Ali so Nemci v Sovjetski
zvezi dosegli svoje cilje
• Zakaj je bil nemški napad na
Sovjetsko zvezo neuspešen
• Katere oblike kolaboracije
poznamo
• V katerih državah je delovalo
odporniško gibanje med vojno
• V katerih državah je odporniško
gibanje organiziralo močne bojne
enote
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 73.
81

▶
▶
▶
▶
▶
Kako je vojna
postala svetovna
UČNI CILJI
Učenec:
zna opisati, kako je potekala
vojna v Afriki,
opiše vzroke, ki so vplivali
na vstop ZDA v vojno,
ob zgodovinski karti zna
prikazati japonske vojaške
akcije,
zna navesti razloge za
japonski uspeh,
opiše značilnosti bojevanja
na Atlantiku.
Kako je potekalo bojevanje v Afriki
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija
Učenci si ogledajo fotografijo v
učeniku na strani 79 spodaj (nemški
tanki v libijskem pesku). Ob sliki v
učbeniku učenci ponovijo, katero
ozemlje v Afriki je bilo podrejeno
Italiji. Ugotavljajo, zakaj naj bi bila
zasedba Afrike zanimiva za Nemčijo.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid
v učbeniku na strani 71 in ga
analizirajo:
• Kje v Afriki so se izkrcale čete
sil osi
• Kam so se po izkrcanju usmerile
Zakaj ravno tja
• Kje so jih zavezniki ustavili
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si v učbeniku na strani 79
spodaj in v delovnem zvezku na strani
74 zgoraj ogledajo fotografiji, posneti
med bojevanjem v Afriki. Ob tem
opišejo značilnosti bojevanja v Afriki
in razložijo, zakaj se je bojevanje
imenovalo tudi puščavska vojna.
Kako je potekalo bojevanje v Afriki
V Afriki je vojna potekala v puπËavskih razmerah, predvsem z oklepnimi in motoriziranimi enotami.
a) Fotografija je nastala na afriπkem bojiπËu.
• V katerem delu Afrike so potekali boji med Nemci in Britanci Zakaj prav tam
V severni Afriki, ker so imeli Britanci tam kolonije, prav
tako tudi Italijani. Nemci so priπli na pomoË Italijanom.
Poleg tega sta se obe strani zavedali pomena nadzora
nad Sueπkim prekopom.
• V uËbeniku preberi opis nemπkega generala, imenovanega
≈PuπËavska lisica« (stran 79). Pomisli, zakaj je dobil
takπen vzdevek.
Zaradi spretnega vodenja vojne v puπËavskih razmerah
proti britanski vojski. Tudi zaradi velikih vojaπkih uspehov,
ki jih je dosegel z nemπko vojsko v puπËavah severne
Afrike.
• Zakaj so bili Britanci v Afriki v prednosti
Zaradi laæjega oskrbovanja svoje vojske preko Sueπkega prekopa. Nemci so morali material in vojake dovaæati preko
Sredozemskega morja, ki je bilo pod nadzorom zaveznikov.
Zakaj so v vojno vstopile ZDA
Decembra 1941 so ZDA doæivele nepriËakovan napad, ki jim je povzroËil ogromno πkode in spremenil njihov odnos
do vojne.
a) Ob pomoËi pisnega vira odgovori na vpraπanja.
• Kateri dogodek opisuje vir Kdaj se je zgodil
Japonski napad na ameriπko ladjevje v pristaniπËu Pearl Harbor 7.
decembra 1941.
• V Ëem vidiπ glavno prednost, ki so jo Japonci imeli ob napadu
Japoncem se je uspelo z letalonosilkami neopazno pribliæati otoËju
in izvesti popolno preseneËenje.
• Premisli, zakaj so Japonci napad izvedli v nedeljo.
Ker je ob nedeljah zjutraj lahko ameriπka vojska dlje poËivala. Poleg
tega je bil za AmeriËane to dan poËitka, ko so najmanj priËakovali
napad.
• Kakπne posledice je dogodek imel za nadaljnji potek vojne
· ZDA so vstopile v vojno na strani protifaπistiËne zveze.
· Ameriπko ladjevje je bilo skoraj popolnoma uniËeno in zato
oslabljeno. To je Japoncem omogoËilo laæjo osvojitev velikega
dela vzhodne Azije in Pacifika.
Vojna se je že v letu 1940 razširila v Afriko, kjer je potekala
puščavska vojna. Z japonskim napadom na Pearl Harbor leto
pozneje pa tudi na Daljni vzhod. Ena najpomembnejših bitk je
potekala za prevlado na Atlantiku.
≈Ameriπke oboroæene sile so bile z napadom na Pearl
Harbor popolnoma preseneËene. /…/ Japonci so za
napad izbrali svoje najboljπe letalce, napad sam pa je
bil v glavnem dobro in detajlno premiπljen ter izveden
z izredno hitrostjo, hrabrostjo in poærtvovalnostjo.
Tega nedeljskega jutra je vladal v zalivu Pearl Harbor
popoln mir. Ladje so nepremiËno leæale na sidriπËu, na
njih pa se je lahko videlo gibanje samo majhnega πtevila
mornarjev v sluæbi. Mnogo ljudi na ladjah, v luki
in na kopnem je πe spalo uæivajoË nedeljski poËitek,
drugi so polagoma vstajali. Vreme je bilo lepo, vidljivost
dobra. /…/ V mirno πirino zaliva /…/ so naenkrat
udarile mnogoπtevilne eksplozije.«
(Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978)
VEČ O …
Med boji v severni Afriki je imelo
pomembno vlogo pristanišče
Takoradi na Zlati obali. Ker
zavezniški konvoji niso mogli pluti
po Sredozemskem morju, je bilo
oskrbovanje vojakov v Kairu s hrano
in vojnim materialom težavno. Težavo
so rešili tako, da so konvoji pluli mimo
Rta dobrega upanja in Indijskega
oceana. Pluli so do pristanišča
Takoradi, od koder so Nato z zračnim
mostom oskrbovali Kairo. Transporte
živil in vojaške opreme je opravljala
enota Air Delivery Unit. Piloti so
nepretrgoma opravljali polete čez
afriško celino, takoj ko so dostavili
tovor, so se vrnili po novega.
74
RAZISKOVALEC
Učitelj učencem razdeli referate,
ki se nanašajo na življenje in delo
nemškega generala Rommla: njegovo
bojevanje na soški fronti, bojevanje
v Afriki, obramba na atlantski obali,
njegova življenjska pot, okoliščine
njegove smrti … Učenci potrebne
podatke poiščejo v literaturi in
internetu. Svoje izdelke (ugotovitve)
predstavijo v razredu.
Zakaj so v vojno vstopile ZDA
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Zakaj so
v vojno vstopile ZDA v učbeniku na
strani 80. Izdelajo kronološko tabelo
o povezanosti ZDA z zavezniki pred
napadom na Pearl Harbor.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo v zemljevid
v učbeniku na strani 70 in ga
analizirajo:
• Ali je bilo presenečenje
Američanov razumljivo, glede na
dotedanje smeri japonskih napadov
• Katero ozemlje je zavzemal
japonski imperij Komu so to ozemlje
odvzeli
• Do kod na jugu so Japonci zasedli
ozemlje Katero državo so pri tem
ogrozili
82

Kako je vojna postala svetovna
Zakaj so zavezniki zmagali v bitki za Atlantik
Za zaveznike je bilo eno najpomembnejπih prizoriπË bojevanje na Atlantiku.
a) Oba nasprotnika, NemËija in Velika Britanija, sta æelela imeti nadzor nad Atlantikom.
≈Izdali smo posebno poroËilo, da je nemπkim podmornicam vzdolæ
ameriπke atlantske obale uspelo potopiti 125.000 ton sovraænikovega
ladjevja. Izredno razveseljiva vest za nemπko ljudstvo. To je ponoven
dokaz velike dejavnosti nemπkih podmornic in njihovega obseænega akcijskega
radija, kakor tudi tega, da nemπki heroizem obvladuje najπirπe
oceane.«
(Iz dnevniπkega zapisa Josepha Goebbelsa, 25. januarja 1942)
• V Ëem je bila razlika med Nemci in Britanci glede na:
uporabo njihovih sil
taktiko bojevanja na morju
njihov uspeh
NEMCI
πibkejπa mornarica, glavno vlogo so odigrale
podmornice
s podmornicami uniËiti ladje, ki so
vozile pomoË iz ZDA
potopili so veliko zavezniπkih oskrbovalnih
ladij
b) Kaj je zaveznikom prineslo premoË na Atlantiku
· To, da jim je uspelo razvozlati πifre nemπkih podmornic.
· To, da so za odkrivanje podmornic uporabili radar.
· To, da so uporabili novo oroæje, torpedo.
≈Napeli smo vse sile, da bi ne samo zboljπali organizacijo zaπËite konvojev,
temveË da bi razvili tudi nove vrste oroæja in pomoænih sredstev.
Glavni poudarek je bil na upostavitvi πtevilnejπih in hitrejπih spremnih
enot z veËjimi pogonskimi zmogljivostmi, na zgraditvah πtevilnejπih
letal na dolge proge, predvsem pa na zanesljivem radarju.«
(Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1965)
BRITANCI
uporaba vojnih ladij za zaπËito trgovskih
konvojev, ki dovaæali pomoË iz ZDA
odkriti in uniËiti podmornice na
Atlantiku
razvozlajo πifrirana sporoËila nemπkih
podmornic
c) Na zemljevidu so oznaËene meje tedanjih dræav.
• z rdeËo barvo pobarvaj glavne dræave sil osi,
• z modro barvo pobarvaj glavne zavezniπke dræave,
• s Ërto oznaËi najveËji obseg nemπkih in japonskih osvojitev (do sredine leta 1942),
• v prazne kvadrate, ki kaæejo glavna obmoËja spopadov, vpiπi, katero obmoËje ali spopad oznaËujejo.
VEČ O …
Prvo informacijo o morebitnem
japonskem napadu na ameriški
Pearl Harbor so v Beli hiši prejeli
že konec januarja 1941. Posredovalo
jo je ameriško veleposlaništvo v
Tokiu, njim pa perujski veleposlanik.
Mornariška protiobveščevalna
služba novici ni verjela. Kljub temu,
da so Japonci Nato začeli na južnem
Kitajskem zbirati velike sile, so bili v
ZDA prepričani, da država ni ogrožena.
Japonska naj bi sile uporabila za
napade in zavzetje jugovzhodne
Azije. Aprila 1941 so v Washingtonu
potekala tajna ameriško-japonska
pogajanja o reševanju konfliktov
obeh držav v vzhodni Aziji. Pogajanja
so bila neuspešna, Japonska pa
je začela priprave na napad na
Pearl Harbor. Zaradi japonske
zasedbe južne Indokine, so ZDA
poleti 1941 prepovedale nakladanje
in razkladanje japonskih ladij v
ameriških pristaniščih ter izvoz jekla
in starega železa v to državo. Zatem
je Japonska predlagala srečanje
na Havajih, kjer naj bi se državi
pogovorili o njunih odnosih, vendar
do srečanja ni prišlo. Obe strani
sta pripravljali načrte za oslabitev
nasprotnika.
bitka za Atlantik
bitka za Anglijo
afriπko bojiπËe
vzhodna fronta
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pričevanje vojnega
ujetnika o ravnanju Japoncev do ujetih
nasprotnikovih vojakov. Besedilo
analizirajo:
• Kakšen je bil odnos Japoncev do
ujetih vojakov
• Zakaj so imeli takšen odnos
• Kako so bili vzgojeni japonski
vojaki
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani www.
plasma.nationalgeographic.
com/pearlharbor poiščejo naslednje
podatke:
• Kako se priče spominjajo tega dne
v Pearl Harborju
• S kakšno opremo sta razpolagali ta
dan ameriška in japonska vojska
• S pomočjo poglavja »Attack map«
učenci zapišejo potek japonskega
napada.
• Kaj se je zgodilo z vojno ladjo
Arizona in njeno posadko
pacifiπko bojiπËe
75
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jami)
Učenci si na spletni strani
Pomorskega vojaškega muzeja v
Washingtonu www-history.navy.
mil (najprej razdelek Photographic
Section, Nato Online library of
Selected Images, Nato pa med
poglavjem Events izberejo napad na
Pearl Harbor) ogledajo fotografije
napada na Pearl Harbor:
• Kakšni prizori so na fotografijah
Pearl Hrborja
• Kdo so bili avtorji fotografij
• Kje danes hranijo te fotografije
Zakaj so zavezniki zmagali v bitki za Atlantik
VEČ O …
Sprva so bili zavezniki nemočni pred
spretnimi nemškimi podmornicami
in njihovimi poveljniki. Kapitan
podmornice U 99 poročnik
Kretschmer je veljal s 44 potopljenimi
ladjami za najuspešnejšega poveljnika
nemških podmornic, po uspehu mu
je sledil kapitan podmornice U 100,
poročnik Schepke. Njunih uspehov
je bilo konec marca 1941, ko je
težko poškodovani Schepke izgubil
življenje, kapitan Kretschmer pa je
bil ujet. Kljub temu so bile nemške
podmornice še naprej zelo uspešne.
Situacija se je spremenila šele 1943.
ZDA so takrat že pospešeno izdelovale
ladje in na leto izdelale več ton
ladij kot so jih nemške podmornice
potopile. Vse zavezniške države
skupaj pa so izdelale štirikrat več ladij
kot so jih Nemci potopili. Nemcem na
drugi strani ni več uspevalo pokrivati
izgub. Od junija 1943 so zavezniki
potopili povprečno 36 podmornic.
Dokončno pa je nemške podmornice
zavrl sistem konvojev, ki so ga
zavezniki uvedli sredi leta 1942.
83

AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo govor ministrskega
predsednika Churchilla v učbeniku na
strani 81. Besedilo analizirajo:
• Kakšen pomen je za zaveznike
imela bitka na Atlantiku
• Zakaj je bil Atlantik pomemben za
zaveznike
Kako je vojna postala svetovna
RADOVEDNEÆ
Zamisli si, da si japonski vojskovodja, ki pripravlja napad na ZDA. PrepriËati moraπ japonskega cesarja, da dovoli napad na Pearl Harbor. Sestavi seznam
dokazov, s katerimi boπ skuπal cesarja prepriËati, da odobri tvoj naËrt. Tvoji dokazi naj bi se nanaπali na lego Havajev, uporabo oroæja, ki ga imata obe
dræavi na voljo, njuna zavezniπtva. PriporoËamo ti ogled spletne strani www.msnbc.com/modules/pearlharbor/experience.
UËenec bi lahko navedel naslednje argumente:
· uspeh japonske vojske naj bi pomenil popolno oblast nad Pacifikom, zato naj bi se tveganje izplaËalo;
· domneva, da ZDA πe nimajo radarjev;
· Havajem se je dokaj lahko neopazno pribliæati s severa, kjer je ocean neugoden za plovbo, vidljivost pa
slaba;
· japonski agentje s Havajev poroËajo, da AmeriËani nikakor ne priËakujejo japonskega napada;
· japonske letalonosilke in letala so najbolj sodobni, posebej opremljeni za napad na Pearl Harbor, piloti
so izurjeni in predani cesarju;
· napada v nedeljo AmeriËani ne bodo priËakovali;
· uspeh japonskega napada zagotavlja nadaljnja osvajanja.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in na spletu
poiščejo podatke in pripravijo
krajše referate o podmornicah v
drugi svetovni vojni: tehnični razvoj
podmornic, podmorniške baze,
taktika napadov, vojaki in poveljniki
podmornic.
ZANIMA ME:
Na naslovu http://essentialpearlharbor.com lahko izveπ
veË o napadu na Pearl Harbor.
nemπka taktika
potopitve trgovskih ladij
uporaba podmornic
ZANIMA ME:
Napad na Pearl Harbor prikazuje film Pearl Harbor
(2001).
PONOVIMO
BODIMO USTVARJALNI: metoda
razgovora (debata)
Učitelj učence razdeli v dve skupini
in pripravi »debato«. Ena skupina
zagovarja velik pomen podmornic
v bitki na Atlantiku, druga mu
nasprotuje. Pri pripravi zagovora
sodeluje celotna skupina, Nato
izberejo dva učenca, ki sodelujeta v
debati. Preostali ocenjujejo, kdo je
boljše zagovarjal določeno stališče.
angleπka taktika
uniËiti nemπke podmornice
trgovske ladje prevaæajo
vojake
premoË zaveznikov
premoË v ladjevju
deπifriranje nemπkih
sporoËil
nemπki naËrti
pregnati Britance iz severne
Afrike
nadzorovati Sueπki prekop
puπËavska vojna
med italijansko in britansko
vojsko
pomembna vloga tankov in
letal
VOJNA NA
ATLANTIKU
BOJEVANJE
V AFRIKI
KAKO
JE VOJNA
POSTALA
SVETOVNA
DALJNI
VZHOD
napad na Pearl Harbor
povod za vstop ZDA v
vojno
ZDA postanejo svetovna
sila
japonski uspehi
uniËijo velik del ameriπkega
ladjevja
osvajanje Daljnega vzhoda
japonska slabost
velik japonski imperij, ki ga
je teæko nadzorovati
76
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov
Učitelj učencem predstavi tabelo, v kateri so navedeni ukrepi, s katerimi so
zavezniki skušali ustaviti nevarnost nemških podmornic. Vsakega od ukrepov
učenci ocenijo z oceno od 1 do 5 glede na to, kako pomembno vlogo je odigral v
bitki za Atlantik.
Ukrepi proti nemškim podmornicam
84
Ultra – naprava za dešifriranje nemških šifer
Radar
Letalstvo
ASDIC – naprava, ki je simulirala zvoke valov, da je
odganjala podmornice
Huff Duff – visokofrekvenčna naprava, ki je omogočala
zaveznikom, da določijo položaj podmornic
Ocene
1 2 3 4 5
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij »Kako je vojna
postala svetovna«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj je bilo ozemlje Bližnjega
vzhoda pomembno za obe strani
• Kakšno nevarnost so za zaveznike
predstavljale nemške podmornice
• Kako je potekala bitka za Atlantik
• Zakaj je bila Japonska uspešna
v Aziji
• Zakaj so se Japonci odločili za
napad na Pearl Harbor
• Kaj je vstop ZDA v vojno pomenil za
zaveznike
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 76.

Nobena vojna ni posegla v življenje civilistov tako močno
in brutalno kot druga svetovna vojna. Prizadeli so jih
pomanjkanje, bombni napadi in krutost okupatorjev. Najbolj
nečloveško pa je bilo nemško ravnanje z »manjvrednimi«
narodi.
Kako je vojna prizadela civiliste
V dræavah, ki so bile vpletene v vojno, je bilo uvedeno vojno gospodarstvo. Vse je bilo podrejeno
vojnim potrebam.
a) Pomanjkanje æivil je bila ena glavnih znaËilnosti æivljenja civilistov. Pod sliki zapiπi, kako so si ljudje skuπali pomagati.
Angleπki
plakat pravi
≈Kopljite za
zmago!«
Skrbno obdelovanje zemlje, tudi v mestih
Prebivalca
obleganega
Leningrada
iπËeta hrano.
Iskali so ostanke æivil, s pomoËjo katerih bi lahko preæiveli.
b) V vseh dræavah so oblasti pozivale prebivalce, naj bodo previdni zaradi vohunjenja nasprotnikov.
• Kaj je skupno obema plakatoma
Opozarjata na nevarnost pred sovraænikovim prisluπkovanjem.
• Kaj je æelel avtor doseËi z njima
Prebivalce Velike Britanije je æelel opozoriti, naj bodo previdni
v pogovorih, ker bi lahko sovraænik vsako informacijo, ki
bi jo dobil, uporabil v svojo korist.
Kakšna je bila totalna vojna
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše, kako je vojna
prizadela civiliste,
ovrednoti pomen vojne
propagande,
opiše, kako je vojna
spremenila položaj
žensk,
razume razvoj
dogodkov, ki so v
Nemčiji pripeljali do
holokavsta,
opiše načine, s katerimi
so v Nemčiji izvajali
holokavst.
Kako je vojna prizadela civiliste
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj učence pozove, da na temo
»vojna in civilisti« izrekajo gesla
oziroma pojme, ki jih povezujejo s to
temo. Eden od učencev lahko izrečene
pojme zapisuje na tablo. Na koncu
razred skupaj pregleda, kaj je na tabli
napisano.
• Katera zgodovinska osebnost se pojavlja na obeh plakatih
Adolf Hitler, voditelj NemËije.
• Kaj ta osebnost na plakatih predstavlja
≈Ne pozabi, da imajo stene uπesa. ∑
Ponazarja NemËijo oziroma nacizem, ki je bil velika nevarnost Brezskrben pogovor lahko uniËi æivljenja«
za Veliko Britanijo.
Kako je vojna vplivala na zaposlitev æensk
Druga svetovna vojna je moËno vplivala na poloæaj æensk v druæbi.
a) Angleπki plakat poziva æenske. Opiπi, kakπne moænosti za zaposlitev je vojna ponujala
æenskam.
Lahko so se mnoæiËno zaposlile v tovarnah. Ker je primanjkovalo moπke delovne
≈Pridruæi se
sile, so se zaposlile tudi v vojaπkih sluæbah (operaterke, bolniËarke, v uradih) in æenski kraljevi
bolniπnicah.
pomorski
sluæbi!«
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Ena poglavitnih značilnosti vojne je
bila, da je pomembno vlogo odigrala
propaganda. Učenci razmišljajo o
vlogi propagande v vojni.
• Kako in koliko vpliva propaganda
na ozaveščenost ljudi
• Ali ima oblast pravico prikrivati ali
izkrivljati informacije o dogajanju v
vojni Učitelj učence lahko opozori na
nadzorovanje informacij med vojno v
Iraku (2003).
• Kako lahko prebivalci poskrbijo, da
niso odvisni le od informacij, ki jim jih
posreduje oblast
• Ali je v vojnem času sploh mogoče
dobiti nepristranske informacije
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (plakatom)
Učenci si ogledajo plakat v učbeniku
na strani 82 zgoraj in analizirajo
njegovo sporočilo:
• Na katero nevarnost opozarja
plakat
• Ali je njegovo sporočilo učinkovito
• Sporočilo plakata učenci
primerjajo s plakatoma v delovnem
zvezku na strani 77 (naloga b). V čem
se plakati razlikujejo in v čem so si
podobni
≈Nikoli ne veπ, kdo je na æici. ∑
Bodi pozoren, kaj govoriπ.«
77
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci si zamislijo življenje med
drugo svetovno, zlasti pomanjkanje
nekaterih živil. Napišejo naj čim več
receptov, s katerimi bi pripravili
okusne jedi, a bi pri tem uporabili
le živila, ki so bila med vojno na
voljo. Naslednja živila na primer,
ne morejo biti uporabljena, ker so
bila racionalizirana: maslo, slanina,
sladkor, mleko, kava, sir …
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani Državnega
arhiva v ZDA www.archives.gov
poiščejo razdelek Online Exhibits in v
njem poglavje Powers of Persuasion
– Posters from World War II.
• Kakšno sporočilo prinašajo
posterji v podpoglavju It’s a
Woman’s War Too
• Na katero ameriško populacijo
se reklamna sporočila nanašajo v
podpoglavju United We Win
• Kako naj bi ljudje lažje preživeli
dneve racionalizacije (podpoglavje
Use It Up, Wear It Out)
• V podpoglavju Four Freedoms
lahko učenci prisluhnejo ameriškemu
predsedniku Rooseveltu, ko govori
o štirih svoboščinah. Katere
svoboščine navaja predsednik v
svojem govoru Komu naj bi bile te
svoboščine zagotovljene
• O čem priča veliko število
reklamnih plakatov iz druge svetovne
vojne
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(nevihta možganov)
Med vojno so ljudje skušali preživeti,
kakor so znali in vedeli. Učenci naj
pomislijo:
• Kakšne možnosti so ljudje imeli,
da so si priskrbeli nova oblačila
Kakšne možnosti so ljudje imeli, da so
si privoščili praznično torto
85

VEČ O …
Britanska vlada je pričakovala, da
bo Nemčija napadla Veliko Britanijo,
zato je uvedla nekatere ukrepe, s
katerimi naj bi zaščitila civiliste
pred bombnimi in plinskimi napadi.
Otroke so zaščitili tako, da so jih iz
mest, ki so jih imeli za najverjetnejše
točke napada, evakuirali na
podeželje. Prvi val evakuacij so začeli
31. avgusta 1939, dan pred začetkom
vojne. Starši so neradi privolili v
evakuacijo otrok, vendar so rešitev
sprejeli zaradi morebitne nevarnosti
napadov. Obširne evakuacije so se
začele 1. septembra 1939, ko so
evakuirali vsakega tretjega otroka
(skupaj 827.000 otrok). Veliko
mestnih šol so zaprli in učitelji so
spremljali otroke na podeželje. V
novem okolju so bili otroci nastanjeni
pri rejniških družinah. Nekateri so
bili zadovoljni, drugi so imeli občutek,
da so rejniškim družinam v breme.
Vsi pa so imeli močno domotožje. Ker
nemškega napada ni bilo, se je večina
otrok vrnila na svoje mestne domove
že ob božiču. Med bitko za Anglijo
je bila izvedena druga evakuacija,
vendar v manjšem obsegu kot leta
1939.
Kako je vojna vplivala na zaposlitev žensk
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani britanskega
Vojnega muzeja www.iwm.org.uk
poiščejo razdelek Online Exhibitions
in v njem poglavje »No job for a
woman«. V tem poglavju pa Second
World War.
• Kakšne poklice opravljajo ženske
na fotografijah v poglavju Second
World War Image Gallery K čemu
pozivajo ženske posterji na tej strani
• Učenci naj rešijo naloge v poglavju
Women’s Work: War Work,
podpoglavje Second World War.
• Učenci naj rešijo naloge v poglavju
War babes: stereotypes, pin-ups
and prejudice.
AKTIVNOST: metoda dela pisnografi
čnih izdelkov
Učenci primerjajo vlogo žensk v prvi
in drugi svetovno vojni ter rešijo
spodnjo tabelo.
Delo
Oborožene enote
Družbene spremembe
Pridobitve po vojni
Način vpoklica
Podobnosti Razlike
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
V učbeniku na strani 83 učenci
preberejo zapis v knjižici britanskega
ministrstva za obrambo in ga
analizirajo:
• V kakšnem tonu govori zapis o
dosežkih žensk v vojski
• Do kakšnih mest v vojski je
ženskam uspelo priti
• V kakšnih razmerah so svoje delo
opravljale ženske v vojski
78
VEČ O …
Ker je na podeželju primanjkovalo moške
delovne sile, so v Veliki Britaniji za ženske
ustanovili Žensko obdelovalno armado,
ki se ji je pridružilo okoli 80.000 žensk.
Mnogim so dali v obdelavo kos zemlje
s kočo v oddaljenih predelih, pogosto v
zelo osnovnih razmerah. Številne ženske
so vsak dan odhajale na podeželje, kjer
so kmetom pomagale pri obdelovanju
zemlje, skrbi za živino in druge domače
živali. Veliko žensk se je prijavilo v vojsko,
do leta 1944 kar okoli 450.000. Niso se
sicer bojevale, so pa pomagale vojakov
na različne načine: delale so v vojaških
pisarnah, prevažale vojaški tovor,
opravljale delo mehanikov …
Kakπna je bila totalna vojna
Zakaj se je zgodil holokavst
Da bi uniËili Jude, so Nemci pripravili naËrt o ≈dokonËni reπitvi judovskega vpraπanja«. V koncentracijskih taboriπËih
je izgubilo æivljenje pribliæno 6 milijonov Judov.
a) Æivljenje v taboriπËih je bilo zelo teæko. Oglej si posnetek πt. 7 (Druga svetovna vojna) in preberi obe besedili.
Na podlagi virov opiπi æivljenjske razmere taboriπËnikov ter njihovo usodo.
O, mamica,
ne veπ, kako mi je. /…/
Le zlobne æene v zelenosivem,
z revolverjem ob strani,
hodijo med nami.
In mi,
kot ovËke se tiπËimo skupaj,
dekletca v kratkih krilih,
fantki æalostnih oËi,
na dolgi beli cesti
prestraπeni, trepetajoËi Ëakamo…
na kaj
Ograja æiËna se odpira.
Kam malËke nas pode
O mamica, ne vem, ne vem!
Zla slutnja v meni se budi,
mi srËek stiska,
roke, noge mi dreveni.
Na tvoje prsi bi se zdaj priæela,
zaπepetala ti v uho:
zdi se mi, mamica,
da vsi po vrsti
za pogrebom lastnim stopamo.
(Ela PotoËnik, Nenapisano pismo, v:
Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor,
1982)
≈Prvi dnevi so se vsakemu taboriπËniku
najmoËneje zarezali v spomin. Tetoviranje.
Nato savna. Striæenje in britje.
Naga telesa, zdaj poveËini πe zdrava in
obla, se gnetejo, da bi prikrila zadrego
ob tako brutalnem posegu v doslej intimno
æivljenje. Sledi popis zlatih zob,
padajo prve batine. KriËanje, zmerjanje
in psovanje je naËin, ki se zdi πe grozljiv,
a bo postal tako vsakdanja reË, kot bo
vsakdanja reË apel in sreËanja s smrtjo.«
(Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor,
1982)
· Slabe bivalne razmere: prenatrpanost v barakah, slabo narejene barake (vroËe
poleti, hladno pozimi), slaba in pomanjkljiva prehrana;
· slaba higiena: neËistoËa, zato πirjenje bolezni;
· krutost do zapornikov: zastraπevanje, muËenje, pobijanje, neËloveπko ravnanje,
krπitve Ëlovekovih pravic;
· teæko delo: teæki pogoji dela, teæko fiziËno delo, delovnik ves dan;
· usoda zapornikov: umiranje zaradi izËrpanosti in podhranjenosti, loËitev otrok
od starπev, razbite druæine, ubijanje zapornikov (plinske celice), hude psihiËne travme
preæivelih zapornikov po vojni.
b) Ena najbolj znanih preganjanih Judinj je bila Anne Frank. ObiπËi spletno stran http://www.ushmm.org/museum
/exhibit/online/af/htmlsite,kjer lahko prelistaπ njen album in del njenega dnevnika. Ogledaπ si lahko tudi edini originalni
posnetek Anne Frank ter intervjuje o njej. Poglej in posluπaj Anino zgodbo. Kratko zapiπi njeno obnovo.
· Anne Frank se je skupaj z druæino zaradi preganjanja Judov v NemËiji ≈Velikokrat se spraπujem, Ëe ne bi bilo bolje,
da se sploh ne bi skrili. »e bi bili mrtvi, nam
umaknila na Nizozemsko, kjer se je druæina skrivala v majhnem stanovanju.
ne bi bilo treba preæivljati te bede in drugi
· Anne je svoje dogodke zaËela zapisovati v dnevnik, ki ga je po vojni objavil njen ne bi bili zaradi nas v nevarnosti. Toda tudi
oËe.
tega se ustraπimo. Saj vendar ljubimo æivljenje,
nismo πe pozabili klica narave in πe vedno
upamo, upamo.
· Tik pred koncem vojne je bilo njihovo skrivaliπËe izdano in odkrito.
· Druæino Frank so odpeljali v koncentracijsko taboriπËe.
Samo hitro naj se kaj zgodi, pa Ëetudi pade
bomba! NiË nas ne bi moglo bolj razjedati,
· V taboriπËu Bergen-Belsen je Anne umrla marca 1945.
kot nas ta nemir. Naj bo æe konec, pa Ëetudi
slab, da bi le konËno vedeli, ali bomo zmagali
ali pa bomo morali poginiti.«
(Zapis iz dnevnika Anne Frank, 26. maja 1944)
Zakaj se je zgodil holokavst
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani židovskega
spominskega centra Yad Vashem
www.yadvashem.org spoznajo
zgodovino holokavsta in njegove
posledice. Odprejo stran Echoes and
Refl ections (multimedia curriculum)
in na njej izberejo lekcijo 5: The Final
Solution.
• Učenci preberejo pričevanja
preživelih iz taborišč. Kakšne zgodbe
prinašajo pričevanja
• Katera uničevalna taborišča so
predstavljena Katero od teh je bilo
največje
• V razdelku Photographs si učenci
ogledajo fotografije.
• V razdelku Diaries and Letters
učenci preberejo pričevanje Edija
Weinsteina, ki je preživel taborišče
Treblinka. O katerih dogodkih
pripoveduje Edi Weinstein
• V razdelku Online Exhibitions
učenci poiščejo naslov The
Auschwitz Album: Kateri dogodek
prikazujejo fotografije
• V razdelku Online Exhibitions
učenci poiščejo naslov Auschwitz
liberated: Katere prizore so skušali
prikazati slikarji
86

AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili
Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje:
• Zakaj so se ženske po drugi svetovni vojni bolj uveljavile kot po prvi svetovni vojni
Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo ob branju teksta v učbeniku na strani 83 poiskati odgovor. V svojem razmišljanju upoštevajo vpliv druge
svetovne vojne na zaposlitev žensk, razmere, v katerih so se znašle ženske ob koncu vojne, ekonomsko moč žensk ob koncu obeh vojn …
ZANIMA ME:
Æivljenje v koncentracijskih
taboriπËih prikazujejo
filmi Schindlerjev
seznam (1993), Æivljenje
je lepo (1998) in Pianist
(2002).
ZANIMA ME:
Reæiser Steven Spielberg
je ustanovil organizacijo
Shoah Visual History
Fundation, ki je na
naslovu www.vhf.org
objavila posnetke priËevanj
Judov, ærtev nemπkega
preganjanja.
Kakπna je bila totalna vojna
RADOVEDNEÆ
Organizacija Judov, ki so preæiveli holokavst, te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Holokavst - v opomin Ëloveπtvu«.
Plakat naj bi ljudi opozarjal, da ne smejo pozabiti na strahote holokavsta. Morda æeliπ, da bi s plakatom πokiral svet.
Morda se ti zdi bolje, da bi bil plakat manj pretresljiv in bi bolj poudarjal vsebino. OdloËi se in ga nariπi.
PONOVIMO
Vsaka fotografija na svoj naËin prikazuje tegobe in trpljenje civilistov med vojno. Pod vsako napiπi
nekaj misli o tem, kaj prikazuje in kakπne obËutke doæivljajo ljudje na fotografijah.
· razbite druæine
· otroci brez starπev
· vojne sirote
· obup in nemoË prizadetih
· strah pred prihodnostjo
· uniËena mesta
· brezdomci
· begunci
· strah, æalost, obup
· æelja po maπËevanju
KAK©NA
JE
BILA
TOTALNA
VOJNA
· æenske opravljajo
≈moπka« dela, ker primanjkuje
moπke delovne sile
· ponos, da lahko pomagajo
svoji domovini
· nasilje in neËloveπko ravnanje
z zaporniki
· slabi pogoji za æivljenje
· izkoriπËanje zapornikov
· obup in obËutek nemoËi
79
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid delovnih
in uničevalnih taborišč med drugo
svetovno vojno (učbenik, stran 84) in
ga analizirajo:
• Koliko je bilo delovnih taborišč V
katerem delu rajha
• Koliko je bilo uničevalnih taborišč
Učenci jih naštejejo.
• V katerem delu rajha so bila
uničevalna taborišča Zakaj ravno
tam
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Zakaj se
je zgodil holokavst v učbeniku na
straneh 83/84. Izdelajo kronološko
tabelo o zgodovini holokavsta v
Nemčiji. V pomoč jim je tudi spletna
stran www.holocausthistory.net
(razdelek Timeline).
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek št. 7
(holokavst) in ga analizirajo:
• Opišejo razmere v taborišču.
• Kakšna je bila usoda večine
zapornikov
• Opišejo svoje občutke ob
predvajanju posnetka.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani muzeja v
Auschwitzu www.auschwitz.org.pl
spoznajo zgodovino taborišča in življenje
zapornikov v njem.
• Kaj je pisalo nad vhodnimi vrati Napis
prikazuje fotografija na uvodni strani.
• V poglavju History of KL Auschwitz
je zračni posnetek taborišča, ki ga je
opravilo zavezniško letalo 1944. Koliko
stavb je mogoče opaziti
• Koliko zapornikov je bilo v taborišču
Katere narodnosti so bili Kako so bili
zaporniki označeni
• Odgovor učenci najdejo v poglavju The
Number and Origins of the Victims.
• Koliko plinskih celic je bilo v
taborišču
Odgovor učenci najdejo v poglavju The
Crematoria and Gas Chambers.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
V učbeniku, na strani 84 zgoraj,
učenci preberejo zapis v dnevniku
nacističnega ministra za propagando
Josepha Goebbelsa. Učitelj učencem
postavi vprašanja:
• Iz katerega leta je zapis
• Kateri začetni korak naj bi Nemci
naredili, da bi začeli reševati židovsko
vprašanje
• Kaj naj bi pomenil izraz, da je
»sedaj položaj zrel«
• Kaj naj bi bil cilj ureditve
židovskega vprašanja
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani centra za holokavst
www.holocausthistory.net učenci
spoznajo zgodovino holokavsta,
njegovo razširjenost in posledice.
Učenci poiščejo odgovore na
vprašanja:
• Ali so pri holokavstu sodelovali le
Nemci Odgovor ponuja razdelek Mass
Murder.
• Kaj so nacistični voditelji sklenili na
konferenci v Wanseeju (pri Berlinu)
Odgovor ponuja razdelek The Final
Solution.
• V kakšnih okoliščinah se dogaja
holokavst Katero besedo še
uporabljamo za takšna dejanja
Odgovor ponuja razdelek What is the
Holocaust
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj z učenci načne razpravo o
holokavstu in njegovem opominu
prihodnjim rodovom.
Učenci razmislijo:
• Kako je bilo mogoče, da so ljudje
v Evropi na tak način uničevali
pripadnike nekega naroda
• Ali so bili za takšna dejanja krivi
le nacistični voditelji ali ves nemški
narod
• Ali poznajo učenci kakšen drug
primer zločinov nad človeštvom, ki se
je zgodil v bližnji preteklosti
• Ali je mogoče povsem preprečiti, da
bi se kaj takega ponovilo
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij »Kakšna je bila
totalna vojna«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere informacije so bile med
vojno cenzurirane in katere ne
• Zakaj je prihajalo do pomanjkanja
nekaterih živil
• Kako so ženske državi pomagale
prenašati vojne tegobe
• Razložite nacistično rasno teorijo.
• Opišite ukrepe, s katerimi so
nacisti »reševali« židovsko vprašanje.
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 79.
87

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kako so v vojni
zmagali zavezniki
UČNI CILJI
Učenec:
pozna odločilne bitke za
prevrat v drugi svetovni
vojni in jih zna določiti s
pomočjo zemljevida,
razume, zakaj je bilo leto
1942 prelomno,
pozna potek sklepnih
operacij pri osvoboditvi
Evrope,
ovrednoti pomen operacije
Overlord za zlom Nemčije,
ve, kako se je končala vojna
na Tihomorskem otočju,
oceni posledice uporabe
atomske bombe.
Zakaj je bilo leto 1942 prelomno
V letu 1942 so zavezniki zaËeli bitke, ki so jih pozneje oznaËili za prelomne bitke druge svetovne vojne.
a) Na zemljevidu so oznaËeni trije preobrati druge svetovne vojne. V prostor pri vsaki bitki vpiπi: katera bitka je oznaËena;
na katerem bojiπËu je potekala; kateri dræavi sta bili nasprotnici; katero oroæje je v bitki odigralo glavno
vlogo; pomen bitke za nadaljnji potek vojne.
bitka pri Stalingradu;
vzhodno bojiπËe; NemËija in
SZ; tanki, topniπtvo, letala;
po porazu se nemπka vojska
umika iz vzhodne Evrope
Sredi leta 1942 se je zdelo, da je Nemčija nepremagljiva. Vendar
je leta 1942 nastopil preobrat na vseh bojiščih. Leto za tem je
kapitulirala Italija. V Evropi je sledil pohod na Nemčijo in Berlin.
Japonska nepopustljivost pa je vplivala na to, da se je ameriški
predsednik Truman odločil uporabiti novo orožje.
bitka pri Midwayu;
pacifiπko bojiπËe; ZDA in
Japonska; letalonosilke;
ZDA doseæejo premoË v
vojskovanju proti Japonski
Zakaj je bilo leto 1942 prelomno
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj učencem pokaže kratek
odlomek iz filma Pesek Iwo Jime ali
Midway. Povpraša učence, ali lahko
ugotovijo, katero bojišče je prikazano
v filmu in katere značilnosti tega
bojišča lahko opazijo v odlomku.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 85 (pričevanje nemškega
vojaka) in ga analizirajo:
• Kakšen je bil položaj nemških enot
v Stalingradu
• Zakaj je nemškim vojakom
primanjkovalo hrane in goriva
• Kakšne posledice je imela slaba
in neredna prehrana na fizično
pripravljenost nemških vojakov
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenec se vživi v mladega, 20-letnega
nemškega vojaka, ki je decembra
1942 nahaja v obleganem Stalingradu.
Zapiše svoje vtise, občutke, želje,
strahove … V pomoč učencem je
lahko pisni vir v učbeniku na strani
85.
VEČ O …
Japonski admiral Isoroku
Jamamoto je podprl japonski napad
na ZDA. Vendar pa si ni delal iluzij
o koncu vojne. Sam je ameriško
gospodarsko moč dobro poznal, saj je
pred vojno študiral na Harvardu in bil
vojaški ataše v Washigtonu. Leta 1940
je predlagal, da naj se Japonska ne
vpleta v vojno z ZDA in naj se ne bojuje
z njo. Ko je vojna med ZDA in Japonsko
izbruhnila, je napovedal njeno
nadaljevanje takole: »V prvih šestih
do dvanajstih mesecih vojne z ZDA
in Veliko Britanijo, bom uspešen in
zmagal bom bitko za bitko. Zatem
pa nimam več nobenega upanja
na uspeh.«
b) Von Paulus je bil glavni nemπki poveljnik v bitki za Stalingrad. Nekaj dni pred porazom se je takole jezil na slabo
oskrbovanje obkoljene nemπke vojske.
≈»e vaπa letala ne morejo veË pristajati, je moja armada
izgubljena. Vsako letalo, ki pristane, lahko reπi æivljenje
tisoËem. Odmetavanje æiveæa s padali je brez
smisla. VeËina odvræenih kant je za nas izgubljenih,
ker moji ljudje nimajo veË toliko moËi, da bi jih iskali,
pobirali in prenaπali, bencina za prevoz pa tudi nimamo.
Niti svojih obrambnih linij ne morem veË pomakniti
za nekaj kilometrov nazaj, ker bi se moji vojaki pri
tem sesedali in umirali od izËrpanosti. Æe πtiri dni nimajo
kaj jesti /…/. Zadnji konj je æe zdavnaj zaklan.«
(William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva zaloæba,
Ljubljana, 1979)
80
bitka pri El Alameinu;
afriπko bojiπËe;
NemËija/Italija in Velika
Britanija; tanki in letala; po
porazu Nemcev so zavezniki
zaËeli operacije proti Italiji
• Iz vira izpiπi teæave, ki so jih imeli Nemci pri obrambi Stalingrada.
Pomanjkanje hrane in goriva, teæave z oskrbovanjem, izjemno nizke
temperature.
• Kakπno razpoloæenje von Paulusa lahko ugotoviπ iz vira
Jeza, obup, zavedanje breizhodnosti poloæaja, nemoË.
• Zakaj je imela nemπka vojska pri Stalingradu teæave z oskrbovanjem
Ker je bila nemπka vojska obkoljena in odrezana od ostalih enot. Nemci so svojo Ëeto lahko oskrbovali le z letali.
Nemπka letala so imela zaradi nenehnih napadov RdeËe armade teæave pri pristajanju, poleg tega je bil prostor
za pristajanje zelo majhen.
RAZISKOVALEC
Sovjetska zmaga pri Stalingradu je
odmevala po Evropi, Sovjetom pa
dala polet za nadaljnje prodiranje
proti zahodu. Učenci v literaturi in
spletu poiščejo dogovor na vprašanje,
kako so Sovjeti dosegli zmago
proti Nemcem. Pri tem upoštevajo
značaj prebivalcev Sovjetske zveze,
sovjetsko tehnično opremljenost,
sovjetsko industrijo, sovjetsko
letalsko moč, sovjetske voditelje,
predvsem Stalina.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
razgovora (debata)
Učitelj učence razdeli v dve skupini
in pripravi »debato« na vprašanje, kaj
je bolj pripomoglo k sovjetski zmagi
nad Nemci: nemške napake ali pomoč
zaveznikov. Ena skupina zagovarja
odločilen pomen nemških napak,
druga pa pomen zavezniške pomoči.
Pri pripravi zagovora sodeluje celotna
skupina, nato izberejo dva učenca,
ki sodelujeta v debati. Preostali
ocenjujejo, katera skupina je boljše
zagovarjala določeno stališče.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci poiščejo odgovor na
vprašanje: Kakšne posledice so
povzročile pomembne bitke v letu
1942 Svoje ugotovitve strnejo v
preglednico.
bitka za Midway
bitka pri El
Alameinu
bitka za
Stalingrad
Rezultat po
koncu bitke
Dolgoročne
posledice
88

Kako so v vojni zmagali zavezniki
Kako so potekale sklepne operacije v vojni
Izkrcanje zaveznikov na Siciliji je pripeljalo do kapitulacije Italije. Stalin pa je nenehno zahteval
odprtje druge fronte.
a) 6. junija 1944 se je zgodil eden najbolj priËakovanih dogodkov druge svetovne vojne.
• Kateri pomembni dogodek se je zgodil tega dne
Izkrcanje anglo-ameriπkih enot v francoski Normandiji.
• Dan, ki so ga nestrpno priËakovali v okupirani Evropi, pogosto imenujemo
tudi:
A. dan A
B. dan B
C. dan C
». dan D
• Kaj prikazuje fotografija
Zavezniπke vojake na ladji na dan izkrcanja v Normandiji.
• V kateri dræavi se je dogodek zgodil Zakaj prav tam
V Franciji.
Ker je bila dræava blizu Velike Britanije, kjer se je zbrala in tudi urila
ogromna vojska zahodnih zaveznikov.
b) Zakaj so dogodek teæko priËakovali:
v okupirani zahodni Evropi: ker so upali, da bo uspeπno izkrcanje pomenilo konec nemπke okupacije;
v Sovjetski zvezi: ker so hoteli razbremeniti vzhodno fronto (NemËija je imela glavnino svoje vojske na vzhodni
fronti); vedeli so, da bo NemËijo laæje premagati, Ëe se bo morala boriti na dveh frontah.
c) Oceni pomen dogodka za nadaljnji potek vojne.
Dogodek je imel odloËilen pomen za konËni vojaπki obraËun z NemËijo. Nemπka vojska, obkoljena z dveh
strani, je postajala vse bolj oslabljena.
Zakaj so ZDA uporabile atomsko bombo
Uporaba dveh atomskih bomb na koncu druge svetovne vojne je pomenila prelomnico v zgodovini.
a) S spodaj navedenimi pojmi izpolni povedi, da dobiπ zgodbo o uporabi prvih atomskih bomb.
Ameriπki predsednik TRUMAN je poudarjal, da so se ZDA odloËile za uporabo ATOMSKE BOMBE predvsem zato,
da bi prepreËile πe veËje πtevilo ærtev med ameriπkimi vojaki in da bi se vojna hitreje konËala. ZDA so prvo atomsko
bombo odvrgle 6. AVGUSTA 1945 na HIRO©IMO,drugo pa 9. AVGUSTA 1945 na NAGASAKI. Zaradi ogromnega
πtevila mrtvih in uniËenja je japonski cesar HIROHITO ukazal, da je treba vojno konËati. Japonska je 2. SEP-
TEMBRA 1945 uradno kapitulirala.
Hirohito Truman Nagasaki Hiroπima atomska bomba 6. avgusta 1945 9. avgusta 1945 2. septembra 1945
b) Na spletni strani www.historychannel.com poiπËi oddelek s kratkimi filmskimi odlomki. PoiπËi in oglej si filme o Hiroπimi
in Nagasakiju.
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci narišejo karikaturo, ki
ponazarja občutke Američanov in
Evropejcev ob novici, da je zavezniška
vojska zasedla Berlin in da je Hitler
naredil samomor.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
razgovora (diskusija)
V učbeniku na strani 86 so navedeni
vzroki za uspeh zaveznikov v operaciji
Dan D. Učitelj se z učenci pogovori:
• Kateri od navedenih vzrokov je bil
najbolj odločilen Zakaj
• Kakšno vlogo so v osvobajanju
Francije in Beneluksa odigrala
odporniška gibanja
• Izkrcanje v Normandiji
je zaveznikov dobro uspelo,
napredovanje po Franciji pa je
potekalo zelo počasi in je terjalo
veliko žrtev. Učenci pojasnijo, zakaj
je bilo tako.
81
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V delovnem zvezku na strani 81 si učenci
ogledajo zemljevid operacije Dan D.
Zemljevid analizirajo:
• Iz katerih britanskih pristanišč so
izplule zavezniške ladje
• V koliko konvojev je bila razdeljena
zavezniška vojaška moč
• Zakaj so zavezniki za izhodišče
svoje invazije izbrali južno Anglijo
Kako so potekale sklepne operacije v Evropi
RAZISKOVALEC
Učenci z uporabo literature in spleta
predstavijo voditelje operacije Dan D.
Pri tem odgovorijo na vprašanja: zakaj
so bili izbrani ravno ti voditelji, po
čem odlikah so se odlikovali, kakšno
je bilo sodelovanje med njimi, kakšne
naloge so imeli na dan izkrcanja, kako
so svojo življenjsko pot nadaljevali po
koncu vojne …
VEČ O …
Eno najbolj kontroverznih dejanj druge
svetovne vojne je bilo zavezniško
bombardiranje nemških mest
med letoma 1942 in 1945. Strategijo
zavezniškega bombardiranja Nemčije je
leta 1942 pripravil poveljnik bombniške
divizije RAF Arthur Harris. Skupaj s
Churchillom sta bila prepričana, da bo
bombardiranje demoraliziralo Nemce ter
uničilo nemško industrijo in železnice. V
letu 1942 so bili bombni napadi usmerjeni
predvsem na podmorniška pristanišča v
severnem delu Francije (Brest, Lorient).
Ko sta se januarja 1943 srečala Churchill
in Roosevelt, sta soglašala, da je treba
z bombardiranjem nadaljevati, saj je
Stalin zahteval napad na Evropo, na
kar pa zavezniške enote še niso bile
pripravljene. Intenzivnost bombardiranja
se je stopnjevala in bila usmerjena
predvsem na Nemčijo, predvsem na njen
zahodni del (na primer Porurje) in velika
mesta (Dortmund, Hamburg, Berlin,
Frankfurt, München …). Zavezniški piloti
so imeli v teh akcijah velike izgube, saj
so bila njihova letala dobra tarča nemški
obrambi. Enote britanske RAF so v letih
1943–1944 izgubile 10–15 % vseh letal in
posadk. Izgube ameriške vojske so bile
še večje.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani britanskega
Vojnega muzeja www.iwm.org.uk
poiščejo razdelek Collections Website in
v njem poglavje »D-Day«. V tem poglavju
pa Collections.
• Kakšne spomine imajo vojaki, ki so
bili udeleženi v invaziji na ta dan
• Njihove zapise in posnetke si
lahko učenci ogledajo (poslušajo) v
podpoglavju 6th June 1944 – D-Day.
• Kakšna motorna vozila in tanke so
uporabili zavezniki v invaziji
• Njihove fotografije in tehnične
predstavitve si lahko učenci ogledajo
v podpoglavju Ten Vehicles for
Victory.
• Kako so slikarji predstavili
izkrcanje v Normandiji
• Njihove upodobitve si lahko učenci
ogledajo v podpoglavju Europe
Regained.
• Kako so potekale analize in
razprave v vojnem kabinetu
Učenci lahko preberejo poglavje
Cabinet War Rooms in sledijo
razpravam v njem ter najdejo
odgovore na vprašanja:
- Zakaj se je operacija imenovala
dan D
- Kako je prišlo do odločitve, kje in
kdaj bo napad izveden
- Ali se je Winston Churchill res želel
pridružiti enotam, ki so bile določene
za izkrcanje
89

Zakaj so ZDA uporabile atomsko bombo
VEČ O …
Med bojevanjem na bojišču na Tihem
oceanu je bilo zavezniški vojski
v veliko pomoč prestrezanje in
dešifriranje japonskih vojaških
sporočil, saj jim je to omogočilo
veliko prednost pred Japonci. Služba
zavezniških sil, ki se je ukvarjala s
tovrstnim delom, se je imenovala
Magic, njihova naprava pa Ultra.
Uspeh te službe, ki je uspešno
dešifrirala japonsko kodo JN-25 in
pravočasno razvozlala obvestilo o
japonskem napadu na Midway, je
zaveznikom omogočila zmago v bitki
pri Midwayu.
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci v literaturi poiščejo podatke
o ameriškem bojevanju »z otoka na
otok« in na kopiji zemljevida narišejo
potek bojevanja.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu raziščejo
japonske kamikaze: kdo so bili piloti
teh letal, kakšna je bila njihova vzgoja
in njihovo prepričanje, kakšna so bila
letala, kakšno škodo so povzročili
zaveznikom …
Kako so v vojni zmagali zavezniki
• V Ëem sta se atomski bombi razlikovali od obiËajnih bomb, ki so jih dotlej uporabljali
Po svoji izjemni moËi, saj je samo ena bomba uniËila veliko veËji prostor in pomorila
veliko veË ljudi kot tisoË obiËajnih bomb.
• Zaradi Ëesa so umirali ljudje ob eksploziji atomske bombe in po njej
Ob eksploziji je veliko ljudi umrlo zaradi izjemne ruπilne moËi in udarnega vala, ki je
nastal ob eksploziji. Zaradi visoke temperature, ki je ob tem nastala, so ljudje
∑ tudi v oddaljenih krajih ∑ dobili hude opekline.
Po eksploziji je radioaktivno sevanje povzroËilo hude okvare v delovanju
Ëloveπkega organizma, razπirjenost raka ter genske poπkodbe (mutacije).
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si novinar in pripravljaπ prispevek o atomskih bombah, ki sta bili odvræeni nad Hiroπimo in Nagasakijem. Tvoj prispevek naj obsega naslednje
teme: zgodovino raziskovanja jedrskega oroæja, dileme predsednika Trumana in dogodke v zvezi s Hiroπimo in Nagasakijem. Pri pripravi prispevka
ti priporoËamo obisk spletne strani www.atomicarchive.com.
UËenec opiπe naslednje teme:
1. Raziskave in izdelovanje atomske bombe (tajni projekt, pomemben napredek atomske fizike, vodilni znanstveniki iz NemËije, ki so priπli v ZDA zaradi preganjanja)
2. ZDA niso bile edina dræava, ki je razvijala atomsko bombo.
3. Prvi uspeπen poskus atomske bombe so opravili v ZDA.
4. Razlogi, zaradi katerih so se v ZDA odloËili za uporabo atomske bombe (hitreje bi prisilili Japonsko h kapitulaciji, zmanjπali bi πtevilo ameriπkih ærtev,
pokazali bi svetu, zlasti SZ, svojo moË)
5. Teæka natanËna predvidljivost uËinka uporabe bombe.
6. Opiπe razmere v Hiroπimi in Nagasakiju po eksploziji atomske bombe.
7. Opiπe odziv sveta na eksploziji na Japonskem.
8. Opiπe dileme sveta zaradi uporabe jedrskega oroæja.
ZANIMA ME:
Na naslovu http://search.eb.com/normandy/ lahko najdeπ veliko podrobnosti v zvezi
z izkrcanjem v Normandiji. Veliko o prvih uporabljenih atomskih bombah lahko najdeπ na
spletni strani muzeja v Hiroπimi: www.csi.ad.jp/ABOMB.
PONOVIMO
Posledice
atomske
bombe
ZANIMA ME:
Izkrcanje v Normandiji
prikazuje film Reπevanje
vojaka Ryana (1998).
V preglednico vpiπi dogodke in datume tako, da ugotoviπ, kateri dogodki so vplivali na kapitulacijo glavnih sil osi
in kdaj so naπtete dræave podpisale kapitulacijo (september 1943; maj 1945; september 1945)
ITALIJA NEM»IJA JAPONSKA
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci narišejo strip, ki ponazarja
dileme in razpravo, ki je potekala
v pisarni ameriškega predsednika
Trumana ob sprejemanju odločitve,
ali naj ZDA nad Japonsko uporabijo
atomsko bombo.
dogodki
· poraz Nemcev v severni
Afriki
· izkrcanje zaveznikov na
Siciliji in Apeninskem
polotoku
datum kapitulacije september 1943
· izkrcanje zaveznikov v
Normandiji
· prodiranje RdeËe
armade proti NemËiji
maj 1945
· uporaba atomskih bomb
v Hiroπimi in Nagasakiju
september 1945
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani www.
historyplace.com poiščejo razdelek
World War Two in v njem poglavje
Dramatic Battle Photos of U.S.
Troops in Action.
• V katerih krajih so bile fotografije
posnete Učenci naj jih izpišejo.
• Kaj prikazujejo fotografije
• Na fotografiji z dne 23. februarja
1945 ameriški vojaki ponosno dvigajo
ameriško zastavo. Na katerem otoku
je bila fotografija posneta
• Na fotografiji z dne 9. avgusta
1945 je podoba japonskega
Nagasakija po napadu z atomsko
bombo. Katera stavba (na hribu) je
edina še razpoznavna
• Kakšno je sporočilo fotografije, ki
je zadnja na seznamu
82
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Prva uporaba atomske bombe
avgusta 1945 je odprla razpravo, ali je
bilo Američanom res treba uporabiti
atomsko bombo, da so premagali
Japonsko. Učitelj učence spodbudi
k razpravi o prvi uporabi atomske
bombe in njenih posledicah.
• Ali bi se Američani lahko izognili
uporabi atomske bombe
• Ali je obstajala še kakšna druga
možnost, s katero bi Američani lahko
Japonsko prisilili h kapitulaciji
• Ali je bilo potrebno odvreči dve
bombi
Učenci lahko svoje argumente za
in proti uporabi atomske bombe
predstavijo v preglednici.
ZA
PROTI
ZAKLJUČEK
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij »Kako so v vojni
zmagali zavezniki«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj je bilo leto 1942 prelomno
• Zakaj je Stalin vztrajno zahteval
od Anglo-Američanov, da v Evropi
odprejo novo fronto
• Opiši, kako so se morali zavezniki
pripraviti na operacijo Dan D
• Zakaj Nemcem ni uspelo ustaviti
zavezniške invazije in napredovanja
• Opiši napredovanje sovjetskih enot
na vzhodni fronti.
• Kakšno vlogo sta v porazu
Japonske igrala taktika zaveznikov in
okrepitev zavezniške moči na morju
in v zraku
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 82.
90

Za zmago v vojni še zdaleč ni bila dovolj le premoč v vojaški
oborožitvi. Zelo pomembno je bilo tudi sodelovanje med
zaveznicami. Medtem ko so se začele fašistične države
povezovati že pred začetkom vojne, je začela protifašistična
zveza nastajati šele po njenem izbruhu.
Kako je zaËela nastajati protifaπistiËna zveza
Ko je ostala Velika Britanija edina πe bojujoËa se dræava proti NemËiji, je poiskala pomoË ZDA.
a) Razloæi pojem os Rim-Berlin-Tokio.
To je bilo vojaπko in politiËno zavezniπtvo med Italijo, NemËijo in
Japonsko.
b) Razloæi pojem protifaπistiËna zveza.
To je bilo sodelovanje med dræavami nasprotnicami faπistiËnih
dræav. Dræave so se med seboj povezale, ker so æelele s skupnimi
moËmi premagati faπizem.
c) Katera od teh dveh zvez je zdruæevala veË Ëlanic
ProtifaπistiËna zveza, saj je do konca vojne 45 dræav podpisalo
atlantsko listino.
O čem so se med vojno
dogovarjali zavezniki
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
zna navesti vzroke, ki so
vplivali na oblikovanje
protifašistične zveze,
zna navesti poglavitne
članice protifašistične
zveze,
oceni pomen atlantske
listine,
pozna najpomembnejša
srečanja velikih treh,
ovrednoti pomen
srečanj velikih treh
oziroma pomen njihovih
dogovorov v Teheranu,
na Jalti in Potsdamu.
Ë) Pojasni, v Ëem je bil pomen ameriπkega zakona o najemu in posojilu
• za trojni pakt: Velika Britanija je bila moËnejπa in se je uspeπneje bojevala proti NemËiji
• za zaveznike: ZDA so jim poπiljale pomoË (oroæje, hrano), s Ëimer so pomagale dræavam v boju proti faπizmu
Kakπen pomen je imela atlantska listina
Britanski ministrski predsednik W. Churchill in ameriπki predsednik F. Roosevelt sta se prviË sreËala 9. avgusta
1941 na ladji pred Novo Fundlandijo.
a) Predsednika sta ob koncu pogovorov podpisala atlantsko listino. V uËbeniku na strani 89 preberi doloËila listine
in obkroæi tisti trditvi, ki sta pravilni.
A. V listini sta se predsednika zavzela za uniËenje nacizma v svetu.
B. Predsednika sta se zavzela za ustanovitev skupne vojaπke organizacije.
C. Predsednika sta zagotovila, da njuni deæeli ne naËrtujeta ozemeljskega poveËanja.
». V listini sta predsednika zapisala, da æelita imeti po vojni glavno besedo pri urejanju sveta.
b) Atlantska listina je imela velik pomen tudi zato, ker je postala temelj poznejπe listine Organizacije zdruæenih narodov.
Med navedenimi doloËili atlantske listine (uËbenik, stran 89) poiπËi in izpiπi tisto, ki nakazuje æeljo po æivljenju
v miru po koncu vojne.
≈... upata, da se bo uveljavil mir, ki bo vsem narodom dal sredstva, da bodo lahko æiveli vsak v svojih mejah ...«
Kako je začela nastajati protifašistična
zveza
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in metoda dela z
besedilom
Učitelj učencem prebere pisni vir v
učbeniku na strani 88 (trojni pakt). V
pogovoru učence povpraša:
• Kaj je bil trojni pakt Zakaj se je
imenoval trojni pakt
• Katere države so se priključile
trojnemu paktu
• Ali se je Jugoslavija priključila
trojnemu paktu
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Kako je
začela nastajati protifašistična zveza
v učbeniku na straneh 88–89. Izdelajo
kronološko tabelo, s katero grafično
prikažejo nastajanje protifašistične
zveze.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
razgovora (diskusija)
V učbeniku na strani 89 so navedene
posledice podpisa atlantske listine.
Učitelj se z učenci pogovori:
• Katera od navedenih posledic je
bila najbolj daljnosežna
• Kakšno vlogo sta pri uveljavitvi
atlantske listine odigrali ZDA in Velika
Britanija
• Ali lahko rečemo, da je bila vsebina
atlantske listine napredna glede na
čas, v katerem je nastala.
Kakšen pomen je imela atlantska listina
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacije)
Učenci si predstavljajo, da bi morali
organizirati srečanje voditeljev
dveh pomembnih držav. Razmislijo o
tem, kaj vse bi bilo treba pripraviti,
koga vse angažirati, da bi srečanje
uspelo. Naredijo seznam potrebnih
nalog, ljudi, tehnične opreme … in ga
predstavijo v razredu.
83
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se razdelijo na dve skupini.
Učenci prve skupine se vživijo v vlogo
novinarja ameriškega časnika, ki
septembra 1940 poroča o določilih
trojnega pakta. Učenci napišejo
članek, kot bi ga napisal tak novinar.
Učenci druge skupine pa se vživijo v
vlogo novinarja nemškega časnika, ki
tudi poroča o podpisu trojnega pakta.
Skupini primerjata svoje zapise.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(asociacije)
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na straneh 88–89. Kratko zapišejo
značilnosti vladavine naslednjiih
voditeljev: Hitler, Mussolini, Hirohito.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učitelj učencem razdeli kopijo
zemljevida Evrope tik pred drugo
svetovno vojno. Lahko uporabi
desni zemljevid v delovnem zvezku
na strani 43. Učenci ob uporabi
zgodovinskega atlasa na zemljevidu
označijo države, ki so pristopile k
trojnemu paktu.
91

AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci med seboj primerjajo obe
zvezi in svoje ugotovitve zapišejo v
tabelo.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igre vlog)
Učenci se vživijo v vlogi Churchilla
in Roosevelta, ki sta se srečala 9.
avgusta 1941. Zamislijo si, kako so
potekali pogovori med voditeljema,
in zapišejo njune misli, vprašanja,
dvome in sklepe.
92
države članice
način delovanja
cilji delovanja
trojni
pakt
protifašistična
zveza
Ali je bila protifašistična zveza enotna
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 90 (teheranska izjava) in ga
analizirajo:
• Kakšno usklajevanje je poleg
političnega še potekalo med
zavezniki
• Na katere operacije se nanaša
sklep o soglasju o operacijah na
vzhodu, zahodu in jugu
• Veliki trije so zapisali, da so
dosegli »vsestransko razumevanje«.
Ali to drži Odgovor lahko učenci
poiščejo v Stalinovi izjavi leta 1945 (v
učbeniku na strani 91 zgoraj).
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (sliko)
V učbeniku na strani 90 si učenci
ogledajo predlog za povojno ureditev
Evrope med Stalinom in Churchillom.
Zapis analizirajo:
• V katerih državah bi imela
Sovjetska zveza več kot 70 - odstotni
vpliv
• Kako naj bi bil vpliv porazdeljen v
Jugoslaviji in na Madžarskem
• Ali je bilo takšno dogovarjanje
skladno z atlantsko listino
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igre vlog)
Učenci se vživijo v vlogo novinarja,
katerega naloga je poročati o jaltski
konferenci. Razred se razdeli na dve
skupini: prva skupina piše poročilo
za angleški časopis, druga pa za
sovjetskega. Skupini svoje zapise
primerjata.
O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki
Ali je bila protifaπistiËna zveza enotna
Jedro protifaπistiËne zveze so bili voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zato jih imenujemo tudi
veliki trije.
a) Veliki trije so se veËkrat seπli na konferencah. Navedene konference razvrsti po kronoloπkem vrstnem redu od 1 do
4, tako da prvi konferenci pripiπeπ πtevilko 1, zadnji pa πtevilko 4.
__3__ konferenca na Jalti
__2__ konferenca v Teheranu
__1__ prvo sreËanje na atlantski obali Nove Fundlandije
__4__ konferenca v Potsdamu
b) V uËbeniku na straneh 90∑91 so zapisani sklepi zavezniπkih konferenc. Pravilno izpolni preglednico tako, da vpiπeπ
letnice in z znakom X oznaËiπ, pri katerih konferencah so bili navzoËi navedeni dræavniki. Z znakom X tudi oznaËi,
na kateri konferenci so se dogovorili o spodaj zapisanih dogovorih.
vpiπi letnico:
Churchill
Roosevelt
Stalin
najprej bomo prisilili h
kapitulaciji NemËijo,
potem πele Japonsko
po vojni bomo NemËijo in
Avstrijo razdelili na 4
okupacijske cone
nasprotujemo nasilnemu
spreminjanju meja
Stalin zahteva ozemlja, ki
jih je Sovjetska zveza zasedla
1939∑40
sredi leta 1944 bomo odprli
drugo fronto na zahodu
ne naËrtujemo ozemeljskega
poveËanja
po vojni bomo ustanovili
Organizacijo zdruæenih
narodov
jugoslovansko partizansko
vojsko so priznali za
zaveznico v protifaπistiËni
koaliciji
c) Proti koncu vojne se je med velikimi tremi pojavilo nesoglasje. Kateri so bili vzroki za nesoglasja med zavezniki
· strah zahodnih zaveznikov pred preveliko moËjo Sovjetske zveze po vojni
· strah zahodnih zaveznikov pred πirjenjem komunizma v tisti del Evrope, ki ga bo osvobodila RdeËa armada
· nesoglasja, kako urediti Evropo in NemËijo po vojni
· Stalinove æelje po dejanskem πirjenju vpliva Sovjetske zveze in komunizma po Evropi
84
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo sklepe jaltske
konference (v učbeniku na strani 91)
in jih analizirajo:
• Razložijo, zakaj so navedeni sklepi
bili pomembni za prihodnost Evrope.
• Kakšen je bil odnos velikih treh do
Nemčije
• Na račun katere države je Nemčija
izgubila ozemlje
• V učbeniku na strani 117 je
fotografija velikih treh na jaltski
konferenci. Kakšno razpoloženje
med voditelji je mogoče zaznati na
fotografiji
ATLANTSKA
LISTINA
1941
X
X
X
X
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem postavi vprašanje:
Zakaj je protifašistično
zavezništvo razpadlo
Učenci razmišljajo o sledečih temah:
• Kakšna je bila pri tem vloga
značajev posameznih voditeljev
Učencem so v pomoč portreti
voditeljev v učbeniku na straneh 37
(Stalin), 74 (Churchill) in 91 (Truman).
• Koliko so k temu prispevala
dejanja ZDA (na primer izvolitev
novega predsednika Trumana,
uporaba atomske bombe)
• Koliko so k temu prispevala
TEHERANSKA
KONFERENCA
1943
X
X
X
X
X
X
JALTSKA
KONFERENCA
1945
X
X
X
X
X
X
dejanja Sovjetske zveze (na primer
okupacija vzhodne Evrope)
• Koliko je bilo pri tem morda
nesporazumov
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci si zamislijo situacijo na Jalti. V
okvirje napišejo, kaj si je posamezni
voditelj verjetno mislil o drugih dveh.
Roosevelt
Churchill
Stalin

RADOVEDNEÆ
Veliki trije so se dogovarjali in odloËali o povojni ureditvi
sveta ter s tem o usodi mnogih dræav in narodov. Premisli,
ali je takπen naËin odloËanja dopusten in pravi-
Ëen. Zapiπi dokaze (argumente) za in proti.
ZANIMA ME:
Na naslovu www.yale.edu/lawweb/avalon/wwii/htm
lahko najdeπ dokumente o medvojnih konferencah
(v angleπkem jeziku).
Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na sreËanja velikih voditeljev in pomen njihovih sklepov.
DRUGA
SVETOVNA
VOJNA
ZA
bili so najzasluænejπi za zmago nad
faπizmom; v kriznih situacijah se
vËasih mora odloËati hitro, Ëeprav
ne pridobiπ vseh mnenj; vse tri
dræave so imele v vojni veliko ærtev;
miselnost velikih, da imajo pravico
odloËati
O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki
ZANIMA ME:
Film Casablanca (1942) nosi ime po enem od krajev,
v katerih sta se sreËala Churchill in Roosevelt.
Velja za najznamenitejπi film o drugi svetovni vojni.
PONOVIMO
9. avgust 1941
sreËanje
Churchilla in Roosevelta na Atlantiku
pomen sreËanja in sklepov
atlantska izjava:
uniËiti nacizem, narodi naj o svoji usodi
odloËajo sami, ne priznajo spremembe
meja, ki so bile posledica vojne, Velika
Britanija in ZDA ne æelita poveËanja svoj
ga ozemlja
PROTI
o usodi odloËajo samo najveËji;
neupoπtevanje interesov malih dræav in
narodov; kar se nekomu zdi praviËno,
se zdi drugim nepraviËno; preveË moËi v
rokah majhnega πtevila ljudi
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v naslovih podpoglavij »O čem so se
med vojno dogovarjali zavezniki«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kaj je Churchilla in Roosevelta
spodbudilo k srečanju in zavezi o
sodelovanju
• Kakšni so bili prikriti interesi
Velike Britanije in Francije ob koncu
vojne
• Kakšen je bil interes Sovjetske
zveze
• Kdaj in zakaj je začela razpadati
protifašistična zveza
• Glede katerih vprašanj so se
razhajala mnenja zaveznikov
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 85.
BELEŽKE:
februar 1945
sreËanje
jaltska konferenca
pomen sreËanja in sklepov
poskus dogovora o povojni ureditvi v
Evropi, NemËija bo po vojni razoroæena in
razdeljena, pojavijo se æe veËja nesoglasja
med zavezniki, sklep o ustanovitvi
Organizacije zdruæenih narodov
november 1943
sreËanje
teheranska konferenca
pomen sreËanja in sklepov
zavezniki bodo sodelovali in skupaj naËrtovali
vojaπke operacije, sklep o odprtju
druge fronte, jugoslovansko partizansko
vojsko priznajo za zaveznico
julij 1945
sreËanje
potsdamska konferenca
pomen sreËanja in sklepov
vojnim zloËincem se bo sodilo, dogovor o
povojni NemËiji, nasprotja med ZDA (skupaj
z VB) in SZ se poglobijo, zaradi Ëesar
ni priπlo do pomembnejπih sklepov
KONEC DRUGE
SVETOVNE
VOJNE
85
93

Slovenci v času druge
svetovne vojne: boj za osvoboditev
Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji 95
Slovenski osvobodilni boj 98
Kakšno je bilo življenje med vojno 101
Državljanska vojna − spopad med Slovenci 104
Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji 107
Kaj je konec vojne pomenil Slovencem 110
94
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994.
• Tone Ferenc, Fašisti brez krinke, dokumenti 1941–1945, Založba Obzorja, Maribor, 1987.
• Tone Ferenc, Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Založba Obzorja, Maribor, 1998.
• Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945, aložba Obzorja, Maribor, 1968.
• Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem: 1941–1945, Modrijan, Ljubljana, 1997.
• Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam: slovenski izobraženci med okupatorji, OF in protirevolucionarnim taborom, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1995.
• Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942–1945, Partizanski knjižni klub, Ljubljana, 1992.
• Tamara Griesser-Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Junaška Ljubljana, 1941–1945, I. knjiga, DZS, Ljubljana, 1985.
• Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
• Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
• Stane Kos, Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945, I., samozal., Rim, 1984.
• Mati, domovina, bog: zbornik, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, 1999.
• Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem: 1943–1945, Borec, Ljubljana, 1982.
• Boris Mlakar, Slovensko domobranstvo: 1943–1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje, Slovenska matica, 2003.
• OF v Ljubljani – država v državi, Mestni muzej, Ljubljana, 1981.
• Janko Pleterski, Narodi, Jugoslavija, revolucija, DZS, Ljubljana, 1986.
• Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
• Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovencev, Založba Grad, Ljubljana, 1998.
• Ljubo Sirc, Med Hitlerjem in Titom, DZS, Ljubljana, 1992.
• Slovenska kronika dvajsetega stoletja: 1941–1945, Nova revija, Ljubljana, 1996.
• Slovenska kultura v vojnem času: položaj in dileme inteligence in umetniških ustvarjalcev med drugo svetovno vojno, Slovenska matica, Ljubljana, 2005.
• Slovenska novejša zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Spomeniki NOB na Kočevskem: zbirka vodnikov, Turistično društvo, Kočevje, 1976.
• Spomini in pričevanja, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2003.
• Svoboda in pomlad v Ljubljani, Izvršni odbor Zveze borcev in udeležencev narodne osvobodilne vojne, 1995.
• Mladen Švarc, Svoboda ali osvoboditev, Društvo 2000, Ljubljana, 1996.
• Lojze Ude, Moje mnenje o položaju: članki in pisma 1941–1944, Slovenska matica, Ljubljana, 1994.
• Tomaž Weber, Drago Novak, Dvajseto stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Druga svetovna vojna v Sloveniji in Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998.
• Herbert Zaveršnik, Iz mojega sveta: spomini, samozal., Celje, 1996.
• Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Založba Borec, Ljubljana, 1977.
• Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ZZDS, Ljubljana, 2001.
• Marjan Žnidarič, Vpliv okupacije na življenje Slovencev leta 1941, v: Prispevki za novejšo zgodovino, 2001, št. 2, str. 191–200.
• Ivica Žnidaršič, Slovenci izgnanci, prisilni delavci in begunci 1941–1945, Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, Ljubljana, 2001.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Kristina Brenkova, Srečanja z umetniki, Založba Borec, Ljubljana, 1987.
• Marija Čmak, Junaki neba, Zavezniški piloti med drugo svetovno vojno v Sloveniji, samozaložba, Celje, 2004.
• Marjeta Dajčman, Marjetka ve kaj je vojna, Borec, Ljubljana, 1979.
• Gustav Fabjančič, V izgnanstvo: pisma iz izgnanstva, Mohorjeva družba, Celje, 1959.
• Karel Grabeljšek, Kuharji, Borec, Ljubljana, 1979.
• Karel Grabeljšek, Moje akcije, Borec, Ljubljana, 1981.
• Karel Grabeljšek, Najmlajši partizan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Karel Grabeljšek, Pomlad brez lastovk, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1973.
• Ivan Jan, Dražgoše in dražgoška bitka, Založba Obzorja, Maribor, 1977 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 71).
• Stari pisker, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje, 2002.
• Viktor Volčjak, Bolnica Franja, Založba Borec, Ljubljana, 1960.

Slovenci v času druge svetovne vojne:
boj za osvoboditev
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Stanislava Završnik, Preveč je bilo solza: Napisane usode »ukradenih otrok« iz časa okupacije naše domovine v letih 1941–1945, samozaložba, Kamnik, 1998.
LEPOSLOVJE:
• Eiletz Marijan, Moje domobranstvo in pregnanstvo, Mohorjeva družba, Celje, 2000.
• France Bevk, Učiteljica Breda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Matej Bor, Baladni motivi, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1971.
• Matej Bor, Raztrganci, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana, 1964.
• Peter Božič, Očeta Vincenca smrt, DZS, Ljubljana, 2004.
• Vida Brest, Majhen človek na veliki poti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983.
• France Cerar, Partizan nekoliko drugače, Založba Obzorja, Maribor, 1989.
• Karel Destovnik Kajuh, Markacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.
• Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1959.
• Jože Hudeček, Ulice mojega predmestja, Karantanija, Ljubljana, 2000.
• Ruda Jurčec, Ljubljanski triptih, Mohorjeva družba, Celje, 1998.
• Edvard Kocbek, Listina, Slovenska matica, Ljubljana, 1982.
• Edvard Kocbek, Tovarišija, DZS, Ljubljana, 2004.
• Ciril Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, 1977.
• Ferdo Kozak, Popotoval sem v domovino, DZS, Ljubljana, 1955.
• Juš Kozak, Lesena žlica, DZS; Ljubljana, 1947.
• Miško Kranjc, Za svetlimi obzorji, I–II, DZS, Ljubljana, 1960–1963.
• Karel Mauser, Ljudje pod bičem, Mohorjeva družba, Celovec, 1991.
• Karel Mauser, Vetrinjsko polje, Tiskarna sv. Mohorja, Celovec, 1952.
• Miloš Mikeln, Veliki voz, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Boris Pahor, Mesto v zalivu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964.
• Miran Pavlin, Ljubljana 1941: pričevanje fotoreporterja, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pričevanja, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ljubljana, 1997.
• Marjan Rožanc, Ljubezen, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
• Josip Ribičič, Rdeča pest, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983.
• Tone Seliškar, V naročju domovine, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1947.
• Tone Svetina, Ukana, Borec, Ljubljana, 1968.
• Makso Šnuderl, Dnevnik 1941- 1945, I–II, Založba Obzorja, Maribor, 1993–1994.
• Ciril Zlobec, Moj brat svetnik, Lipa, Koper, 1970.
• Vitomil Zupan, Menuet za kitaro, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975.
• Beno Zupančič, Sedmina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.
• Oton Župančič, Zimzelen pod snegom, DZS, Ljubljana, 1945.
FILM:
• Balada o trobenti in oblaku, r. France Štiglic, Triglav film, 1961.
• Dolina miru, r. France Štiglic, Triglav film, 1956.
• Ljubezen, r. Rajko Ranfl, Viba film, 1984.
• Ljubljana je ljubljena, r. Matjaž Klopčič, Arsmedia, 2006.
• Na svoji zemlji, r. France Štiglic, Triglav film, 1948.
• Nasvidenje v naslednji vojni, r. Živojin Pavlović, Viba film, 1980.
• Ne joči Peter, r. France Štiglic, Viba film, 1964.
• Nevidni bataljon, r. Jane Kavčič, Viba film, 1967.
• Sedmina, r. Matjaž Klopčič, Viba film, 1968.
• Tistega lepega dne, r. France Štiglic, Viba film, 1962.
• Trenutki odločitve, r. František Čap, Triglav film, 1955.
SPLETNE STRANI:
Okupacija in odpor
• www2.arnes.si/~ljinz15/documents/prispevki_01-2.htm (okupacija Slovenije)
• www.geocities.com/vspominpartizanom/index1.html (nastanek prvih partizanskih čet in njihove akcije)
• ales.ledina.org/projekti/timkoII/2.svetovna/PRVE_AKCIJE8.htm (prve partizanske akcije)
• lea.hamradio.si/~s59dkr/Drazgose1/Vas_pod_Jelovico.html (o dražgoški bitki)
• www.zzb-nob.si/pohorbat.htm (spomini na pohorski bataljon)
• www.zzb-nob.si/februar.htm (o pohodu štirinajste divizije)
• www.k2m.si/dolenjske_toplice/baza20.htm (predstavitev in pomen delovanja Baze 20 - Kočevski Rog)
• www.ce.sik.si/frankolovskizlocin.htm (12. 2. 1945 - frankolovski zločin v spomin in opomin)
• www.zzb-nob.si/zmaga.htm (o osvoboditvi Slovenije)
• www.amnesty.si/clanek.phpid=2668&1=akcije (kdo je begunec in kdaj postane posameznik begunec)
Državljanska vojna
• www.mladina.si/tednik/200410/clanek/kul-knjige—bernard_ne…/index.print.html-l (o slovenskem pesniku Francetu Balantiču)
• ales.ledina.org/projekti/timkolII/2.svetovna/SLOVENSKA_ZAVEZA_IN_OBROC (Slovenska zaveza in oborožene formacije meščanskega tabora)
• www.zzb-nob.si/javnost17.htm (govori o prisegi slovenskih domobrancev, NOB)
• www2.arnes.si/~insuste/2.svetovna/SLOVENSKO_DOMOBRANSTVO14.htm (o slovenskih domobrancih)
95

Slovenci v času druge svetovne vojne:
boj za osvoboditev
• www.gape.org/gapes/prispevki/revolucija.htm; (razmišljanje dr. Janeza Zdešarja o nekaterih ključnih dogajanjih med letoma 1941 in 1945 na Slovenskem)
Graditev nove oblasti
• www.kocevje.si/zbor _odpo.htm (Zbor odposlancev slovenskega naroda)
• sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Slovenije (vsebina 11 predstavlja nastanek federativne Jugoslavije)
• www.muzejno-mb.si/domslo.htm (ko so ljudje »gradili domovino« – severovzhodna Slovenija)
• www2.arnes.si/~insuste/2.svetovna/OSVOBOJENO_OZEMLJE10.htm
• ales.ledina.org/projekti/timkoII/2.svetovna/Reorganizacija_slovenske_vojske (reorganizacija slovenske partizanske vojske in dolomitska izjava)
• www.nekdanji-pr.gov.si/jugoslavija.htm (AVNOJ in gradnja povojne Jugoslavije med vojno)
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica Štok, Ksenija Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Dominique Chansel, Europe on-screen - cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju - vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana,
2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE:
Slovenski jezik, glasbena vzgoja, športna vzgoja, geografija, državljanska vzgoja in etika, geografija.
96

Zjutraj 6. aprila 1941 so okupatorji napadli slovensko ozemlje.
Po Hitlerjevih navodilih so si razdelili Kraljevino Jugoslavijo
in s tem tudi Slovenijo. Začeli so načrtno potujčevanje
slovenskega ozemlja.
Kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje
Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so na jugoslovansko in slovensko ozemlje zaËele prodirati
okupatorjeve vojaπke enote.
a) Posamezniki in nekatere politiËne stranke v Sloveniji so æe pred izbruhom vojne
opozarjali na nevarnost, ki naj bi grozila Sloveniji.
• Na katero nevarnost opozarja letak
Letak opozarja na nevarnost napada faπistiËne NemËije.
• Kako je prikazana ≈nevarna« sosednja dræava
Nevarna NemËija je prikazana kot krvoloËneæ, ki s seboj prinaπa teror in prelivanje
krvi.
Kakšne so bile posledice
aprilske vojne v Sloveniji
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
ve in razume, zakaj se je
začela vojna na ozemlju
Jugoslavije,
navede, med katere
okupatorje je bilo
razdeljeno ozemlje
Slovenije,
pozna bistvene
značilnosti življenja
Slovencev pod
različnimi okupatorji,
pozna različne odzive
Slovencev na okupacijo.
b) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92
oznaËi, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje:
vsako zasedeno ozemlje obarvaj z drugo barvo in vanj
vpiπi ime okupatorja.
• Zakaj niso oznaËene pokrajine na zahodu Slovenije
Zahodno slovensko ozemlje je æe leta 1920 po rapalski
pogodbi pripadlo Italiji.
Kakπen je bil odnos okupatorja do Slovencev
Vsi okupatorji so naËrtovali uniËenje slovenskega naroda.
a) Oglej si sliko in preberi vir ter odgovori na vpraπanja.
• Katero obliko raznarodovanja opaziπ na sliki
Prepoved rabe slovenskega jezika v javnosti, saj so okupatorji poimenovanje
krajev spremenili v italijanski, nemπki in madæarski jezik.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacija)
Vojne potekajo v svetu tudi danes.
Učenci se vživijo v osebne travme
ljudi in njihovo doživljanje začetka
vojne. Svoje razmišljanje kratko
predstavijo z zapisi. Učenci se lahko
razdelijo v skupine: ena skupina
učencev se vživi v vlogo otrok, druga
odraslo civilno prebivalstvo in tretja v
vlogo vojaka.
Kakšen je bil odnos okupatorja do Slovencev
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si ogledajo fotografijo v
učbeniku na strani 95 zgoraj (zbiranje
Slovencev, ki so bili predvideni za
izgon). Fotografijo analizirajo:
• Kakšno opremo imajo ljudje na
sliki
• Kakšno razpoloženje lahko
razberemo med ljudmi
• Kakšna prihodnost je čakala
zbrane ljudi
87
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci zapišejo besede, s katerimi
predstavijo značilnosti pojma
okupacija. Besede najprej neurejeno
pišejo na tablo. Zatem besede uredijo
v skupine s skupnimi značilnostmi,
na primer: pojmi, ki se nanašajo na
prehranjevanje so v istem stolpcu,
pojmi, ki se nanašajo na okupatorja,
v drugem … Na koncu izdelajo miselni
vzorec.
prehrana
okupacija
značilnosti
Kako so si okupatorji razdelili slovensko
ozemlje
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid
v učbeniku na strani 71 in ga
analizirajo:
• Katere države je Nemčija zasedla
do leta 1941
• Katere države, ki so bile sosede
Kraljevine Jugoslavije, so pristopile
o trojnemu paktu
• Kdaj so sosednje države napadle
Kraljevino Jugoslavijo
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Drugo svetovno vojno je začela
Nemčija, ki je prvo izgubila. Šestega
aprila 1941 je Nemčija napadla
Kraljevino Jugoslavijo, ob tem
so sovražne vojske zasedle tudi
slovensko ozemlje. Konec aprila je bil
Hitler na obisku v Mariboru in ob tem
izrekel besede, da je treba napraviti
Štajersko nemško. Zapis njegovih
besed lahko učenci preberejo v
učbeniku na strani 95 zgoraj. Učitelj
ob prebranem pisnem viru spodbudi
pogovor z učenci:
• Kaj so pomenile te Hitlerjeve
besede in komu so bile namenjene
• Ali je s stališča človekovih pravic
sprejemljivo nekomu vsiliti jezik, ki ni
njegov nacionalni jezik
• Ali je s stališča enakopravnosti
narodov sprejemljivo, da se nek narod
razglaša za večvrednega
• Ali obstajajo podobne težnje tudi
danes
97

AKTUALNO
11. julija 1995, ko so srbske sile
napadle muslimansko mesto
Srebrenica, ki je bilo pod zaščito
vojske OZN Unprofor, je poveljnik
srbskih enot Ratko Mladić ukazal:
»Imate moje dovoljenje za
granatiranje, toda industrijske
cilje pustite pri miru, ker jih
potrebujemo. Ciljajte človeško
meso. Ciljajte le meso, le meso!«
Pobitih je bilo okoli 8000 odraslih
moških, izginilo je okoli 700
mladoletnih dečkov. Ženske, starce
in otroke so po pretepanju, posilstvih
in ropanju zbasali na tovornjake in
poslali v taborišča. Po desetih letih
so uspeli identificirati le okoli 2000
trupel, ki so jih pokopali na skupno
pokopališče.
VEČ O …
Načrti nemškega okupatorja,
da bi veliko število Slovencev
izgnali, preostale pa ponemčili, so
predvidevali tudi sodelovanje nemške
manjšine. Velika večina pripadnikov
manjšine je prihod nemškega
okupatorja navdušeno pozdravila.
Mnogi izmed njih so še pred nemškim
napadom zbirali informacije o
zavednih Slovencih, zlasti na
Štajerskem, in jih posredovali
Gestapu. Nacistična organizacija
je delovala tudi med kočevskimi
Nemci. Večina Nemcev iz Dolenjske in
Ljubljane se je izselila že v letih 1941–
1942. Nemški načrt je za Kočevarje
predvideval preselitev v Posavje,
kar pa je bilo le delno uresničeno. Ob
končnem porazu nemške vojske se je
skupaj z njo iz Slovenije v Avstrijo in
Nemčijo umaknilo tudi okoli 30.000
pripadnikov nemške manjšine. Večina
tistih, ki ni takoj odšla, je po vojni
končala v zaporih in taboriščih.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci na DVD-ju poslušajo posnetek
št. 8 (pričevanje gospe Pavle Mencej),
ki priča o okupaciji Ljubljane ter
posnetek št. 2 (intervju z dr. Petro
Svoljšak), ki govori o prvi svetovni
vojni na slovenskih tleh. Učitelj
učence spodbudi h kritičnemu
razmisleku o vojnah na slovenskih
tleh:
• Kakšne posledice je vojna prinesla
na slovensko ozemlje
• Kako so bili prizadeti civilisti Ali
se je pri tem prva svetovna vojna
razlikovala od druge
• Ali lahko rečemo, da je vojna za
Slovence vedno bila zlo, ki je prizadelo
nedolžne
• Ali lahko rečemo, da so bili
Slovenci v obe svetovni vojni
potisnjeni brez svoje volje
Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji
• O kateri obliki raznarodovanja govori pisni vir
Vir govori o mnoæiËnem izseljevanju Slovencev.
• Kaj je s prihodom okupatorjev doæivljal slovenski narod
Slovenski narod je s prihodom okupatorjev doæivljal raznarodovanje,
potujËevanje, izgon.
• »eprav je bila raznarodovalna politika znaËilna za vse okupatorje,
so bile med njimi razlike. Ob pomoËi uËbenika (stran 95) navedi dve razliki.
V raznarodovalni politiki so bili sprva najostrejπi Nemci: ukinili so izdajanje vseh slovenskih publikacij, rabo
slovenskega jezika v πolah in javnosti, pripravili so obπirni naËrt izgona Slovencev.
Na drugi strani je bil italijanski okupator sprva bolj popustljiv, saj je dopustil uporabo slovenskega jezika v πolah,
delovanje slovenskih nacionalnih institucij ter izdajanje slovenskih publikacij.
88
b) Posluπaj priËevanje Pavle Mencej (posnetek πt. 8, Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) o tem, kakπno je bilo
æivljenje LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Na podlagi priËevanja v πtirih stavkih opiπi, kako so
okupacijo doæivljali LjubljanËani.
Na okupacijo je opozorila bela zastava na ljubljanskem gradu. LjubljanËani so bili zbegani, potrti in razoËarani. Æiveli
so v negotovosti, saj niso vedeli, kaj lahko od okupatorja priËakujejo. Postali so pazljivi, saj je bilo protiokupatorsko
delovanje preganjano. Kmalu je zaËelo primanjkovati osnovnih æivil.
Kakπen je bil odziv Slovencev na okupacijo
Ob okupaciji Slovenije odzivi slovenskih politiËnih taborov niso bili enotni.
a) MeπËanski in delavski tabor sta se razliËno odzvala na okupacijo Slovenije. Spodnjim odlomkom pripiπi, kateremu
taboru pripadajo. Dopiπi tudi ime najmoËnejπe stranke v posameznem taboru.
≈1. Proti okupatorju je treba vrπiti neizprosno oboroæeno
akcijo.
2. Ta akcija predstavlja izhodiπËe za osvoboditev in
zdruæitev vseh Slovencev.
3. StojeË na staliπËu naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih
narodov ne priznava Osvobodilna fronta
razkosanja Jugoslavije /…/.«
(Temeljne toËke Osvobodilne fronte, aprila 1941)
≈Duce!
v trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih
Oboroæenih Silah, postalo del velikega Kraljestva
Italije, izraæamo v imenu slovenskega prebivalstva
Njegovemu VeliËastvu Kralju in Cesarju najspoπtljivejπo
vdanost in izrekamo Vam, DUCE, vso naπo zahvalnost
za plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih
uvedli na naπe ozemlje /…/.«
(Slovenec, 6. maja 1941)
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani baza.svarog.
org/predmet/zgodovina/druga_
svetovna_vojna.php3 poiščejo
podatke o življenju na slovenskem
ozemlju med okupacijo in po njej.
RAZISKOVALEC
Učenci med starejšimi znanci ali
sorodniki, ki se še spominjajo
začetka vojne v svojem kraju,
napravijo intervju. Vprašanja
zajemajo naslednje teme: občutki
ob kapitulaciji, pomanjkanje živil,
pričakovanja in strahovi prebivalcev,
prihod prvih okupatorjevih vojakov …
tabor
delavski tabor
VEČ O …
Nemški okupator je mnoge Slovence
na zasedenem ozemlju prisilno vključil
v svoje enote. V nemške vojaške
formacije in nemško državno službo
je bilo mobiliziranih okoli 150.000
mož in žensk iz Štajerske, Koroške in
Gorenjske. Ti nemški mobiliziranci
so opravljali svojo službo kot vojaki
v vojaških enotah ali prisilni delavci
v državnih delih. Veliko so jih poslali
na vzhodno fronto, kjer jih je padlo
okoli 10.000. Mnogi so se mobilizacije
skušali izogniti tako, da so dezertirali
ali se priključili ilegalnim odporniškim
enotam v Sloveniji oziroma drugje v
Evropi (v Franciji, Sovjetski zvezi).
≈Takoj bodo z druæinami vred izseljeni Slovenci, ki so
se priselili po letu 1914. Z izborom je treba πe preveriti,
ali so med njimi rasno posebno dragoceni elementi
/…/. Izseliti je treba tudi prebivalce obsavskega pasu,
ki obsega obmoËje nemπkega rajha jugozahodno od
Save in obmoËje okoli 20 km severnovzhodno od Save.
/…/ Izseliti je treba tudi prebivalce tako imenovanega
obsoteljskega pasu /…/.«
(Smernice dræavnega komisarja za utrjevanje nemπtva Heinricha
Himmlerja, 18. aprila 1941)
najmoËnejπa stranka v taboru
KomunistiËna stranka Slovenije (delovala je ilegalno)
tabor
meπËanski tabor
najmoËnejπa stranka v taboru
Slovenska ljudska stranka
b) ProtiimperialistiËna fronta je v svojem programu napovedala takojπen oboroæen odpor, a je z njim zaËela πele po
nemπkem napadu na SZ (poleti 1941). Pojasni, zakaj.
Komunisti, ki so sestavljali jedro ProtiimperialistiËne fronte, so se odrekli oboroæenemu odporu proti NemËiji, ker
je Sovjetska zveza (zaveznica komunistov) z NemËijo avgusta 1939 podpisala sporazum o nenapadanju. ©ele po
nemπkem napadu na Sovjetsko zvezo so (julija 1941) komunisti v Sloveniji razglasili oboroæeni boj.
Kakšen je bil odziv Slovencev na okupacijo
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisna vira v učbeniku
na strani 96 (londonske točke in
Temeljne točke OF) ter jih analizirajo:
• Poiščejo tista določila obeh virov,
ki so si podobna.
• Kako so si avtorji londonskih točk
predstavljali osvobojeno Jugoslavijo
• Kako so si avtorji Temeljnih točk OF
predstavljali prihodnost osvobojene
Jugoslavije
• Kateri vir je bil bolj radikalen
Zakaj
98

BELEŽKE:
RADOVEDNEÆ
S kratkim sestavkom pojasni, kaj je æelel avtor prikazati z navedenim besedilom.
Avtor je æelel na humoren naËin predstaviti resniËno æivljenje
Slovencev pod italijanskim okupatorjem. Kdor se je brezpogojno
pokoril ukrepom okupatorja in z njim sodeloval, je
imel nekako privilegiran poloæaj.
ZANIMA ME:
Film Na svoji zemlji (1948), ki velja za prvi slovenski
povojni celoveËerni film, pripoveduje o drugi svetovni
vojni na Slovenskem.
Dopolni preglednico.
nemπki okupator
italijanski okupator
madæarski okupator
≈Leta 1941 so si nemπki, italijanski in madæarski okupatorji
razdelili slovensko ozemlje kot veliko torto, pri Ëemer je najlepπi
del pripadel najbolj poæreπnemu: Nemcem. Ti so se takoj z
veliko vnemo lotili ponemËevanja πtajerskih in gorenjskih Slovencev.
Najprej so izgnali z okupiranega obmoËja vse zavedne
Slovence./…/. Podobno kot Nemci so v Prekmurju delali Madæari,
medtem ko so bili Italijani bolj hinavski. Tudi sami so
hoteli poitalijanËiti Slovence na zasedenem ozemlju, vendar so
se pretvarjali, da se lahko Slovenci za uËenje italijanπËine odloËajo
povsem prostovoljno. Toliko bolj pa so cenili vse tiste, ki
so se za kaj takega odloËili. Tako so v Beli krajini zelo upoπtevali
nekega slovenskega uradnika, ki jih je lepo pozdravljal z
njihovim pozdravom ‘Vinceremo’ (Zmagali bomo!), le da je
moæ pozdrav slabo izgovarjal: ‘Vinceæremo!’ Ko jim je neki
manj zavedni Slovenec ta pozdrav toËno prevedel, je bilo uradnikove
priljubljenosti pri Italijanih seveda takoj konec.«
(Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996)
ZANIMA ME:
V spominih Maksa ©nuderla Dnevnik
1941∑1945 (1993) lahko izveπ veË o æivljenju
v okupirani Ljubljani.
PONOVIMO
CILJI OKUPACIJE ODNOS DO SLOVENCEV POSLEDICE ZA SLOVENCE
· povsem uniËiti slovenski
narod
· asimilirati in uniËiti
Slovence
· asimilirati in uniËiti
Slovence
· mnoæiËni izgon,
· naseljevanje Nemcev,
· hitro in popolno
ponemËenje
· sprva manj stroga
raznarodovalna politika
(dovoljena uporaba
slovenπËine)
· soËasno zapiranje in
preganjanje Ëlanov
odporniπkega gibanja
· madæarizacija
· nepriznavanje
slovenskega naroda
· dovoljena le raba prekmurskega
nareËja
Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji
· nasilje, teror, uboji
· zbeganost, obupanost
med ljudmi
· zaradi milejπega odnosa
manj pripravljenosti med
Slovenci za odpor
· nasilje, teror, uboji
· nasilje in teror
· odpor proti okupatorju
89
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo letake, s katerimi bi
leta 1941 Slovence pozvali a) k uporu
ali b) čakanju. Ne glede na to, katero
možnost izberejo, velja, da letaki
odsevajo njihovo prepričanje, da
ravnajo pravilno. Na letakih so lahko
poleg besedila tudi slike, karikature
(okupatorja ali nasprotne strani) …
Namen letaka je pritegniti čim več
privržencev.
VEČ O …
Ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo
so bili stiki med bansko oblastjo in
Beogradom pretrgani. Ban Dravske
banovine Marko Natlačen je že
prvi dan vojne (6. aprila) sklical
predstavnike meščanskih strank
in socialistične stranke. Zavrnili
pa so sodelovanje s komunistično
stranko. Ustanovili so Narodni svet,
s katerim so v imenu kraljeve vlade v
izgnanstvu prevzeli oblast v Sloveniji.
Z okupatorji so se nameravali pogajati
o novem položaju Slovenije, zato
se je delegacija odpravila v Celje
na pogajanja z Nemci. Nemškim
oblastem so nameravali predlagati,
da bi zasedle vse slovensko ozemlje.
Vendar Nemci delegaciji niso naklonili
nobene večje pozornosti, saj je bilo
že odločeno, da si bodo slovensko
ozemlje okupatorji razdelili.
Delegacija Narodnega sveta se je
Nato vrnila v Ljubljano, kjer pa so že
bili Italijani. Narodni svet je prenehal
obstajati, saj so oblast nad Ljubljano
prevzeli Italijani.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v naslovu in podnaslovu teme: Kako
so si okupatorji razdelili slovensko
ozemlje, Kakšen je bil odnos
okupatorja do Slovencev, Kakšen je
bil odziv Slovencev na okupacijo
▶ Učenci razložijo naslednje
zgodovinske pojme in jih časovno
razvrstijo: trojni pakt, okupator,
Ljubljanska pokrajina, Narodni svet,
KPS, OF.
• Katere podobnosti in razlike lahko
opazimo med odnosom okupatorjev
do Slovencev
• Katere so bile značilnosti
raznarodovalne politike
• Zakaj sta se delavski in meščanski
tabor različno odzvala na okupacijo
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 89.
99

▶
▶
▶
▶
Slovenski osvobodilni boj
UČNI CILJI
Učenec:
pozna in razume vlogo OF
pri organizaciji odpora,
pozna različne oblike
odpora,
ve, kdo so bili partizani,
pozna partizanski način
bojevanja in odmevnejše
vojaške akcije partizanov in
okupatorjev.
Kako je potekal upor proti okupatorju
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj z učenci ponovi snov o
odporniških gibanjih v drugi svetovni
vojni tako, da vsakemu paru v razredu
razdeli listek z enim od pojmov, ki
se nanaša na odporniška gibanja v
Evropi. Možni pojmi: odpor, Charles de
Gaulle, Tito, sabotaže, bojkoti, letaki
… Vsak par pove čim več o pojmu, ki
ga ima na listku.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 97. Vir analizirajo:
• Katero akcijo opisuje vir
• Ali so bili udeleženci akcije
številni
• Ali je bila akcija uspešna Učenci
utemeljijo svoj odgovor.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Skupina učencev napiše poslovilno
pismo talca. Druga skupina učencev
se postavi v vlogo svojcev talca in
izrazi svoja občutja. Skupini končano
delo predstavita in analizirata skupne
ugotovitve.
VEČ O …
V partizanskih akcijah, ki so se vrstile
od poletja 1941 dalje, so partizani
uničili številne železniške tire,
tovarne in ceste. V začetku oktobra
so izvedli dve akciji, ko so napadli
Šoštanj. Nemci so za povračilni ukrep
izvedli streljanje talcev, in sicer so
ustrelili 10 slovenskih talcev. Talce so
izbrali med zaporniki, ali so jih prijeli
med ljudmi, ki so živeli v bližini krajev,
kjer so bile izvedene partizanske
akcije. Na Gorenjskem in Štajerskem
so Nemci ustrelili po pet talcev za
enega ubitega Slovenca v nemški
službi in po deset za enega ubitega
Nemca. Talce so streljali tudi Italijani.
Skupno so na slovenskem ozemlju kot
talce ustrelili okoli 3000 ljudi.
100
Kako je potekal odpor proti okupatorju
Odpor proti okupatorju je potekal v obeh taborih, meπËanskem in delavskem. MeπËanski tabor je podpiral
predvsem pasivne oblike odpora. OF pa je svoj odpor okrepila poleti 1941.
a) Kakπne akcije odpora je organizirala OF Pod vir pripiπi odporniπko dejavnost, ki jo prikazuje oziroma opisuje.
90
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 97. V tabelo razvrstijo
posamezne vrste odpora, ki se v
tekstu omenjajo.
Pasivne oblike
odpora
tiskarska dejavnost sabotaæe, diverzantske akcije propagandna dejavnost
b) Okupatorji so z razliËnimi nasilnimi ukrepi hoteli odporniπko gibanje zatreti.
• Ob pomoËi virov navedi nekaj okupatorjevih nasilnih ukrepov.
≈Teror je straπen. Ljubljana je obdana z æico ter od Ëasa
do Ëasa hermetiËno zaprta. Racije od hiπe do hiπe. Zdaj
je od 15. julija spet blokirana. /…/ Ustrelijo vsakogar,
ki se pribliæa æici. Streljajo vsak dan. Do zdaj so poslali
v internacijo samo iz Ljubljane okrog 10 000 moπkih.
Ljubljana je mesto brez moπkih.«
(Pismo Edvarda Kardelja z dne 3. avgusta 1942)
· zaradi postavitve æice v Ljubljani omejena svoboda gibanja, motena preskrba prebivalcev
· teror zaradi delovanja proti okupatorju (na primer streljanje talcev), zapiranje in izgon v taboriπËa
≈Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se
ob boku slavne delavsko kmeËke RdeËe armade Sovjetske zveze ter
vseh ostalih za svobodo se boreËih narodov borim za osvoboditev in
zdruæitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med
ljudmi za sreËnejπo bodoËnost delovnega ljudstva, prisegam pred
svojim narodom pred svojimi bojevniki: da bom oddal vse sile in vse
svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega
ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega Ëloveπtva v sveti
vojni proti faπistiËnim tlaËiteljem in barbarom, da ne bom zapustil
partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in
ne odloæil oroæja do popolne zmage nad faπistiËnimi okupatorji do
popolnega uresniËenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda.
Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo
krvjo branil Ëast in nedotakljivost naπe partizanske zastave in da
bom, Ëe bo potrebno, ærtvoval tudi svoje æivljenje.«
Aktivne oblike
odpora
Nasilje okupatorjev je okrepilo slovensko narodno zavest in
pripravljenost na osvobodilni boj. Začele so delovati različne
odporniške skupine. Najprej so izvajale manjše akcije, Nato pa
so se organizirale v partizanske čete. Po Sloveniji se je razširil
partizanski način bojevanja.
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo v knjižnici literaturo
o odporu v domačem kraju. Če
literatura ni na voljo, priporočamo,
da povprašajo starejše sorodnike ali
sosede. Z referatom svoje ugotovitve
predstavijo sošolcem.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.rtvslo.si
v rubriki Avdio/Video (AvdioVideo
na zahtevo – Izobraževalne oddaje)
si lahko učenci ogledajo oddajo
Dnevnik nekega naroda. Del 4 (Vihar)
predstavlja čas druge svetovne vojne.
≈Na stenah πtevilnih poslopij piπejo
ilegalci gesla, s katerimi poveliËujejo
partizansko gibanje in odpor proti
okupatorju. To tvegano poslanstvo
opravljajo v mraku ali pa v noËi
/…/.«
(Miran Pavlin, Ljubljana 1941, Modrijan,
Ljubljana, 2004)
Kdo so bili partizani
Zaradi nasilja okupatorjev se je odporniπko gibanje krepilo. Æe v prvih mesecih okupacije so posamezniki odhajali
v gozdove in postali prostovoljci, Ëlani partizanskih Ëet.
a) Vsak partizan je moral izreËi partizansko prisego.
• Za kaj se je boril partizan
Partizan se je boril za osvoboditev, konec vojne,
zdruæitev slovenskega naroda in mir med narodi.
• Komu je partizan prisegel
Prisegel je slovenskemu narodu in svojim sobojevnikom.
• Kaj je v prisegi obljubil
Obljubil je, da se bo boril pogumno do konËnega
poraza faπistiËnih sil in da je za svobodo pripravljen
dati tudi svoje æivljenje.
Kdo so bili partizani
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si na DVD-ju ogledajo posnetek
št. 9 (Podobe iz partizanskega
življenja) in ga analizirajo:
• Ali je prikaz partizanov realističen
Po čem to sklepaš
• Kakšno razpoloženje je videti med
partizani v filmu
• Ali v filmu opaziš tudi partizanke

Slovenski osvobodilni boj
• Kako ocenjujeπ njegovo dejanje
Izkazal je moËno narodno zavest in hrabrost, saj je bil pripravljen ærtvovati tudi svoje æivljenje.
b) Med partizani so nastale mnoge partizanske pesmi. Poglej posnetek πt. 9 (Slovenci v Ëasu druge svetovne
vojne), ki ga spremlja pesem Hej, brigade. Pesem je leta 1942 napisal in uglasbil pesnik Matej Bor.
• Kakπno je sporoËilo pesmi
Pesem poziva partizanske Ëete na boj proti okupatorju.
• OznaËi pomen pesmi za tisti Ëas.
Pesem je pomenila veliko moralno spodbudo borcem. Vlivala jim je pogum, jih
hrabrila ter jim tudi dajala trenutke sprostitve.
• Ob pomoËi posnetka opiπi pet znaËilnosti partizanov in njihovega æivljenja. V
prazen okvir nariπi opremo partizana.
Partizani so si zavetje poiskali v gozdovih. Hrano so poiskali pri kmetih ali jo
odvzeli okupatorjem.
Izvajali so diverzantske akcije ali pa okupatorjeve enote napadali iz zasede.
Njihovo oroæje so bile puπke in roËne bombe, ki so jih pogosto zaplenili okupatorju.
ObleËeni so bili v partizansko uniformo, ki pa zaradi pomanjkanja blaga ni bila enotna. Na glavi so nosili Ëepice
triglavke z zvezdo.
Partizanski pozdrav je bil ≈smrt faπizmu ∑ svoboda narodu«.
Slovenske partizanske Ëete
©tevilo pripadnikov partizanskih Ëet je vztrajno naraπËalo in leta 1945 v Sloveniji doseglo 37.901 vojaka.
a) Spodnjo preglednico smiselno dopolni z manjkajoËimi podatki o najveËjih spopadih na slovenskih tleh (poimenovanje
dogodka, njegov namen, Ëas in posledice dogodka). V pomoË ti je uËbenik (str. 99).
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
V delovnem zvezku na strani 90
učenci preberejo partizansko prisego,
na strani 97 pa prisego slovenskih
domobrancev. Učitelj učence
spodbudi h kritičnemu premisleku o
prisegah, njihovi potrebi in pomenu:
• Kakšen je bil namen vojaških
priseg Ali vojaki izrekajo prisege
tudi danes
• Morda poznate kakšno drugo
prisego Ali kdo pozna besedilo
prisege, ki jo izrečejo predsednik
republike, predsednik vlade in
ministri, ko nastopijo svoj mandat
Besedilo lahko učenci najdejo v
slovenski ustavi.
• Kakšno besedilo bi učenci
predlagali za prisego slovenskih
vojakov danes
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo strip, v katerem se
kot glavne osebe pojavljajo partizani.
V stripu predstavijo en vojaški
dogodek.
draægoπka bitka
italijanska ofenziva
na KoËevskem
poraz pohorskega
bataljona
kapitulacija Italije
pohod 14. divizije
Nemci so æeleli zatreti
oboroæeno vstajo na
Gorenjskem
uniËiti osvobodilno
gibanje v Ljubljanski
pokrajini
Nemci so æeleli zatreti
partizansko gibanje na
©tajerskem
izstop Italije na strani
sil osi
okrepiti partizansko
gibanje na ©tajerskem
januar 1942
julij 1942
januar 1943
september 1943
januar 1944
uspeπen umik partizanov, a
Nemci so se maπËevali nad
prebivalci Draægoπ
kljub velikim izgubam
partizansko gibanje ni
bilo uniËeno
velik udarec partizanskemu
gibanju
partizanske sile zasedejo
veliko osvobojeno ozemlje v
Ljubljanski pokrajini
partizansko gibanje na
©tajerskem je postalo
moËnejπe
VEČ O …
OF je k vseslovenskemu
oboroženemu uporu pozvala šele
julija 1941. Vendar so posamezne
skupine po Sloveniji z orožjem
napadle okupatorjeve enote že pred
tem. V Mariboru je ob obisku Hitlerja
(aprila 1941) odporniška skupina iz
vrst Skoja (mladinske komunistične
organizacije) zažgala nemške
avtomobile. Pri Kočevju na Mali gori
se je skupina tigrovcev (pripadnikov
TIGRa) 16. maja spopadla z italijansko
vojaško patruljo.
91
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci po poslušanju partizanske
pesmi na posnetku št. 9 poiščejo še
nekaj partizanskih pesmi, analizirajo
njihovo vsebino ter jo ponazorijo s
plakati.
VEČ O …
Uspehi partizanske vojske poleti
1942 so nekatere partizanske
komandante in politične komisarje
tako prevzeli, da so se začeli obnašati
kot nedotakljivi in oblastni voditelji.
Pojav, ki ga imenujemo partizansko
vojvodstvo, je izzval obsojanje
prebivalstva in tudi vojaškega
in političnega vrha. Vojvode so,
misleč da se bliža Rdeča armada
in zmaga, začeli v imenu revolucije
marsikdaj nekritično in neupravičeno
obračunavati s člani partizanskih
enot in celo civilisti, ki so bili
nasprotniki komunistične revolucije.
RAZISKOVALEC
Učenci v domoznanski literaturi
poiščejo zapise o enem od
partizanskih dogodkov v bližini
domačega kraja. Na podlagi zbranih
zapisov (strokovnih, poljubnih ter
spominskih) izdelajo dnevniški
zapis o izbranem dogodku. Vsak dan
kronološko opredelijo in podrobno
opišejo dnevno dogajanje.
101

Slovenske partizanske čete
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
V učbeniku na strani 98 učenci
preberejo portret znanega poveljnika
partizanskih čet Franca Rozmana
Staneta. Vživijo se v njegovo vlogo
in napišejo svoje videnje dogodkov
v slovenskem odporniškem gibanju.
V svojih pogledih se dotaknejo:
uspehov in neuspehov partizanskih
čet, problemov v četah, problemov pri
oskrbi in izurjenosti kadrov …
Slovenski osvobodilni boj
RADOVEDNEÆ
Kot novinar ugledne vojaπke revije æeliπ napisati Ëlanek o tem, kakπno je bilo bojevanje/delovanje slovenskih partizanskih Ëet. V pomoË sta ti dva opisa.
≈Milijonske armade raznih narodov so uvajale v boj moderna oroæja.
Sredi te vojne vihre pa je v sovraænem zaledju, v srcu Evrope bil
boj na æivljenje in smrt majhen slovenski narod. /…/ V partizanskih
operacijah niso nastopali divizioni topniπtva, ne letalski polki, ne
tankovske divizije, toda njihov boj je bil prav tako srdit, neizprosen,
uniËevalen.«
(Lado AmbroæiË ∑ Novljan, Partizanska protiofenziva, Borec, Ljubljana, 1965)
ZANIMA ME:
Svoje dogodivπËine iz partizanskega æivljenja je opisal
Karel Grabeljπek v delih Moje akcije (1981) in Moja
partizanska oprema (1974).
≈Vsakdanja vojaπka opravila enot so bile straæe, izvidnice, patrulje,
poizvedovanja. Na vsakih nekaj dni so enote odhajale po hrano,
v mobilizacije, se spopadale s sovraænimi enotami, kaznovale nasprotnike
med domaËini, menjavale kraje bivanja. /…/ NeskonËne
prehojene poti borcev, otovorjenih z lastno opremo, strelivom, hrano,
ranjenci, poπto.«
(Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942∑1945, Partizanski knjiæni klub,
Ljubljana, 1992)
ZANIMA ME:
V slovenskem filmu Nasvidenje v naslednji vojni (1980)
si lahko ogledaπ partizanovo doæivljanje vojne.
RAZISKOVALEC
Franc Rozman – Stane je bil po smrti
imenovan za narodnega heroja.
Učenci v literaturi poiščejo imena
drugih partizanov, ki so bili tudi
imenovani za narodne heroje. Delajo
v parih, vsak par predstavi enega
heroja. Raziščejo njihovo življenje
in zasluge, zaradi katerih so dobili
omenjeni naziv. Po predstavitvi se
učitelj z njimi pogovori o ugotovitvah:
• Katere skupne značilnosti najdeš
pri vseh predstavljenih narodnih
herojih
• Po čem so se ti heroji razlikovali
• Ali so si vsi zaslužili imenovanje
narodni heroj
• Ali je v tvojem kraju katera od ulic
poimenovana po Stanetu Rozmanu
Morda po katerem drugem narodnem
heroju
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevid)
Učitelj učencem razdeli kopije
zemljevida Slovenije. Lahko uporabi
tudi kopijo enega od zemljevidov
(nemih kart), ki so v učbeniku
na straneh 92 ali 93. Učenci na
zemljevidu označijo najbolj znane
vojaške akcije druge svetovne vojne.
AKTUALNO
Učenci preberejo rubriko Aktualno
v učbeniku na strani 99. V spletu in
denevnem časopisju poiščejo primere
sabotaž in usode talcev iz sodobnega
sveta, spregovorijo o vzrokih in
posledicah teh dejanj.
Nekaj primerov: teroristični bombni
napadi v Londonu (julija 2005), Egiptu
(avgusta 2005), Beslanu (septembra
2004) …
92
akcije odpora
· sabotaæe in
diverzantske akcije,
· tiskarska, propagandna
in obveπËevalna
dejavnost
Ljubljana ∑ mesto heroj
· srediπËe odpora do
maja 1942
· moËna odporniπka
dejavnost
· nasilje okupatorja
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanji
v podnaslovu teme: Kako je potekal
upor proti okupatorju, Kdo so bili
partizani
• Kakšne oblike odpora so izvajali
Slovenci
• Opiši gverilski način bojevanja.
• Na kaj kaže dejstvo, da so
okupatorji proti partizanskim četam
vodili številne ponavljajoče se akcije
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 92.
BELEŽKE:
PONOVIMO
SLOVENSKI
OSVOBODILNI
BOJ
pomen partizanskega
bojevanja
· boj za osvoboditev
slovenskega naroda
· pomoË zaveznikom v
boju proti faπizmu
partizani
vojaki, ki so se borili za
osvoboditev
slovenskega ozemlja
partizanske Ëete
· od poletja 1941
· zbirale so se v gozdovih
· teæave pri preskrbi z
obleko, hrano in oroæjem
102

Vojna je močno vplivala na življenje vseh, tako civilnega
prebivalstva kot vojakov. Ljudje so trpeli pomanjkanje,
strah in negotovost. Velike težave s preskrbo je imela zlasti
partizanska vojska. Posebno vlogo v vojni pa je imela kultura.
Kako je potekalo æivljenje na okupiranem ozemlju
Na okupiranem ozemlju so okupatorji æeleli izkoristiti gospodarske zmogljivosti
zasedenih deæel.
a) Oglej si vojni propagandni letak in pojasni, kaj ti pove o odnosu Slovencev do
okupatorjev.
Letak je Slovence æelel prepriËati, naj okupatorjem ne oddajajo nobene hrane. S tem
bi okupatorjem povzroËili gospodarsko πkodo.
Kakšno je bilo življenje
med vojno
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pojasni nastajanje
osvobojenih ozemelj v
Sloveniji in jih časovno
opredeli,
ve, kako je potekalo
življenje na okupiranem
ozemlju;
opiše življenje ljudi na
osvobojenem ozemlju;
oceni pomen kulture in
šolstva med vojno.
b) Slika prikazuje poglavitno znaËilnost vsakdanjega æivljenja na okupiranem ozemlju.
• O kateri znaËilnosti priËa slika
S slike razberemo, da gre za pomanjkanje osnovnih æivljenjskih æivil
(kruha).
• V vojnih razmerah je obstajal tudi Ërni trg. Pojasni njegov namen.
Na Ërnem trgu so tihotapili blago, ki je bilo ljudem teæko dosegljivo,
in prekupËevali z njim.
Kako je potekalo æivljenje na osvobojenem ozemlju
Zaradi uspeπnega partizanskega bojevanja je æe spomladi 1942 nastalo veliko osvobojeno ozemlje.
a) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92 vriπi obseg osvobojenega ozemlja spomladi 1942.
OznaËi in poimenuj srediπËe vodstva OF in partizanskih Ëet v tistem Ëasu.
SrediπËe partizanskega
odpora je spomladi 1942
postal KoËevski rog.
Kako je potekalo življenje na okupiranem
ozemlju
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja posnetek
št. 9 (Podobe iz partizanskega
življenja). Pri tem vsebine ne razlaga,
temveč pusti, da učenci sami ugibajo
dejstva o posnetku:
• Ali je posnetek nastal na
osvobojenem ali okupiranem ozemlju
Po čem to sklepaš
• Posnetek spremlja partizanska
pesem. Ali poznaš katerega od
pesnikov, ki so napisali partizanske
pesmi
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si v učbeniku na strani 100
ogledajo fotografije okupirane
Ljubljane. Ob vsaki zapišejo po tri
značilnosti iz življenja na okupiranem
ozemlju, ki jih razberejo iz fotografije.
AKTIVNOSTI: skupinsko delo
(sodelovalno učenje)
Učenci se razdelijo v dve skupini: ena
preštudira in pripravi predstavitev
življenja na okupiranem ozemlju,
druga pa na osvobojenem ozemlju.
Skupina, ki predstavitev pripravi,
preveri razumevanje druge skupine s
kratkim kvizom.
93
VEČ O …
V času okupacije so v Ljubljani živeli
mnogi otroci – ilegalčki, katerih
starši so bili v partizanih, zaporih ali
internaciji. V okviru OF je za te otroke
skrbela Slovenska narodna pomoč,
ki je ilegalčkom priskrbela varne
domove in krušne starše, poskrbela
za hrano, obleko, zdravila in živilske
karte teh družin. Ob začetku vojne je
bilo 25 ilegalčkov, ob koncu vojne pa
okoli 200. Razen ene deklice, so vsi
ilegalčki vojno preživeli.
ANEKDOTA
V Ljubljani so fašisti poleg uniforme
nosili kape, s katerih je na dolgi
vrvici visel črn cof. Otroci so se
nekega dne domislili, da bi 1. maj, ki
ga je bilo prepovedano praznovati,
zaznamovali, tako da bi italijanskim
vojakom viseče cofe odstrigli. In res,
po Ljubljani so v parih sledili vojakom
in jim s škarjicami odstrigli cofe.
Zbrane cofe so Italijanom vrnili tako,
da so jih obesili na ograje njihovih
kasarn s pripisom: »Fašisti, vračamo
vam vaše cofe. Izginite, od koder ste
prišli. Ljubljanski pionirji.«
(prirejeno po: Zima Vrščaj, 7 cofov za
1. maj, Mladinska knjiga, Ljubljana,
1978)
103

Kako je potekalo življenje na osvobojenem
ozemlju
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci primerjajo življenje ljudi na
okupiranem ozemlju z življenjem na
osvobojenem ozemlju. Naštete razlike
in podobnosti prikažejo z grafično
ponazoritvijo.
Kakπno je bilo æivljenje med vojno
b) Pojasni pojem v okvirju. Na Ërte pa vpiπi znaËilnosti æivljenja na osvobojenem ozemlju. V pomoË so ti slike.
OSVOBOJENO OZEMLJE je
veËje ali manjπe naseljeno ozemlje, s katerega je bil okupator pregnan in na katerem je oblast prevzela OF.
Življenje na
okupiranem ozemlju
skupne
značilnosti
Življenje na
osvobojenem ozemlju
V vmesni prostor vpišejo značilnosti,
ki so bile skupne obema načinoma
življenja.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si v učbeniku na straneh 92 in
93 ogledajo zemljevida slovenskega
ozemlja v med drugo svetovno vojno.
Oba zemljevida analizirajo:
• Kolikšen je bil obseg osvobojenega
ozemlja v letu 1942 Kje je bilo to
ozemlje
• Kolikšen je bil obseg osvobojenega
ozemlja v letih 1944/1945 Kje se je
razprostiralo
• Koliko partizanskih bolnišnic
je delovalo na vsem slovenskem
ozemlju (označene so z rdečimi križci
in pripisom imena) Koliko od teh
bolnišnic je delovalo na okupiranem
ozemlju
• Kje se je nahajala Centralna
bolnišnica, kje pa Bolnišnica Franja
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na www.muzej-idrija-cerkno.
si/carmina/farnjas.html si
učenci ogledajo Bolnišnico Franjo in
preberejo podatke o bolnišnici.
preskrba partizanskih skrb za ranjence delovanje partizanskih πol πportne dejavnosti
Ëet
c) Obkroæi pravilno trditev.
©ole so najprej nastale na obmoËju osvobojenega ozemlja. DA NE
Prve partizanske πole so nastale spomladi 1942. DA NE
Otroci so se uËili pisanja, branja, raËunanja, plesa, igranja inπtrumenta. DA NE
Primanjkovalo je zvezkov, svinËnikov in uËbenikov. DA NE
Med napadi sovraænikov so uËenci hodili v πolo. DA NE
Po kapitulaciji Italije se je πtevilo πol poveËalo. DA NE
Kakπno vlogo je med vojno imela kultura
Posebno in pomembno vlogo je med vojno imela kultura.
a) Italijanski okupator je Slovencem dopuπËal kulturno delovanje. Kakπna
kulturna dejavnost se je razmahnila
Razmahnila se je raznovrstna kulturna dejavnost: koncerti tujih in slovenskih
ansamblov, razstave slovenskih umetnikov, izdajanje slovenskih
Ëasopisov in knjig.
b) OF je januarja 1942 po Ljubljani plakate, ki so obveπËali o kulturnih
prireditvah, prelepila z letaki, na katerih je pisalo ≈Bojkotirajte«. Opiπi to
akcijo OF.
OF je LjubljanËane pozvala, naj ne sodelujejo pri Ëasopisnih in knjiænih izdajah
italijanskega okupatorja in se ne udeleæujejo prireditev, ki jih je organiziral.
≈/…/ med dnevnimi vestmi pa vabilo na
koncert godbe æelezniËarskega glasbenega
druπtva Sloga, danes ob 11. uri v Zvezdi. Ob
11. uri pa je napovedana tudi otvoritev razstave
moderne slovenske likovne umetnosti v
JakopiËevem paviljonu. ObËinstvu se predstavlja
skupina πtirinajstih upodabljajoËih
umetnikov Druπtva slovenskih likovnih
umetnikov.«
(Zapis iz dnevnika Mirana Pavlina, 25. maja 1941)
ANEKDOTA
Partizanske šole na osvobojenem
ozemlju so bile zelo revno opremljene.
Primanjkovalo je vsega, otroci
pogostokrat celo svinčnikov niso
imeli. Tako sta se dve deklici v Beli
krajini domislili, da bi svinčnike dobili
pri partizanih. Vendar jima je bilo
nerodno, da bi jih prosjačili. Odločili
sta se, da bosta partizanom zapeli
nekaj pesmi. Navdušeni nad njunim
petjem, so jima partizani podarili
svinčnike. Nabrali sta celo toliko
svinčnikov, da sta jih lahko podarili
tudi sošolcem.
(prirejeno po: Marjeta Dajčman,
Marjetka ve kaj je vojna, Borec,
Ljubljana, 1976, str. 101)
94
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo tloris partizanske
bolnišnice, pri čemer so pozorni
na opremo, razporeditev stavb
in dodatnih prostorov, dostop do
bolnišnice …
Kakšno vlogo je med vojno imela kultura
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci v razgovoru pojasnijo pomen
kulture za razvoj človeka:
• Ali lahko vojna popolnoma prekine
kulturno delovanje
• Zakaj so ljudje kljub nevarnosti in
terorju prirejali različne prireditve in
športne dejavnosti
• Zakaj je bilo Slovencem
pomembno, da so izdajali publikacije
tudi med vojno
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pesem Karla
Destovnika Kajuha v učbeniku
na strani 102 in analizirajo njeno
sporočilo:
• Kako pesnik razmišlja o mladosti
Zakaj tako
• Kako je Kajuh še pripomogel k
razmahu kulture med partizani
Odgovor najdeš na posnetku št. 10.
104

Kakπno je bilo æivljenje med vojno
c) Igralka in vodja kulturne skupine 14. divizije Vera HreπËak v posnetku πt. 10 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne)
pripoveduje o kulturnem delovanju med partizanskimi Ëetami. Zapiπi, kaj Vera HreπËak pove:
o namenu delovanja kulturne skupine: skupina je bila velika moralna podpora partizanom;
o organizaciji in pomenu mitingov: mitingi so bili zborovanja partizanov, na katerih so se vrstili kratki govori o njihovem
junaπtvu in igre z vsebino, ki je napovedovala svetlo prihodnost slovenskega naroda.
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si vodja partizanske kulturne skupine. Piπe se 8. februar 1944, obletnica smrti pesnika Franceta Preπerna. Dobil/-a si nalogo, da zveËer
pripraviπ kratek kulturni miting, ki bo poËastil spomin na pesnika in hkrati nagovoril borce partizanskih Ëet. Napiπi πtiri kulturne toËke, ki morajo biti po
tvojem mnenju vkljuËene v kulturni program. Svoj izbor utemelji.
1. Pesem Franceta Preπerna (Zdravljica)
2. Igra Ivana Cankarja Hlapci (odlomek)
3. Pesem Karla Destovnika ∑ Kajuha
PONOVITEV
▶ Z miselnim vzorcem v delovnem
zvezku učenci v parih ponovijo,
kakšno je bilo življenje med vojno.
Prvi učenec postavlja vprašanja, drugi
odgovarja, nato vlogi zamenjata.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
podnaslovu teme: Kako je potekalo
življenje na okupiranem ozemlju,
Kako je potekalo življenje na
osvobojenem ozemlju, Kakšno vlogo
je med vojno imela kulturo
• Opiši, kaj je bil kulturni molk.
• Zakaj je bila kultura med vojno
pomembna
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 95.
4. Kratek zakljuËni govor, v katerem govornik poudari pomen osvobodilnega boja ...
ZANIMA ME:
Na spletnem naslovu
www.burger.si/MuzejiInGalerije/MestniMuzejIdrija/Franja/BolnicaFran
ja-Uvod.html si lahko ogledaπ virtualni vodnik po bolniπnici Franji.
PONOVIMO
ZANIMA ME:
Otroπtvo v Ëasu vojne prikazujeta slovenska filma
Ne joËi, Peter (1964) in Dolina miru (1956).
BELEŽKE:
ÆIVLJENJE NA
OKUPIRANEM OZEMLJU
ÆIVLJENJE NA
OSVOBOJENEM OZEMLJU
izkoriπËanje industrijskih
zmogljivosti
zamenjava denarja
pomanjkanje
Ërni trg
nasilje nad prebivalci
KAK©NO JE BILO
ÆIVLJENJE MED
VOJNO
preskrba partizanskih Ëet
skrb za ranjence
partizanske πole
kulturna dejavnost
razvedrilo
POMEN KULTURE
kulturna dejavnost v Ljubljani
kulturni molk
vloga kulture v odporu
95
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo v domačem kraju ali
njegovi bližini kakšno obeležje iz časa
druge svetovne vojne. Za pomoč lahko
poprosijo tudi starejše sorodnike
ali sosede. Pri svojem raziskovanju
poiščejo odgovore na vprašanja:
• S katerim dogodkom je obeležje
povezano
• Kdaj in kdo je obeležje izdelal V
kakšnem stanju je obeležje danes
• Kakšen je tvoj odnos do tega
obeležja
105

▶
▶
▶
▶
▶
Državljanska vojna −
spopad med Slovenci
UČNI CILJI
Učenec:
pozna dejstva, ki so sprožila
naraščanje napetosti in
spopad med Slovenci,
ve, za kaj so se borili
pripadniki vaških straž,
pozna cilje, za katere so se
borili slovenski domobranci,
pozna odnos okupatorjev,
OF in partizanov do vaških
straž in domobrancev,
pozna usodo pripadnikov
vaških straž in
domobranstva.
Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija
Učitelj poišče članke v dnevnem ali
lokalnem časopisju, ki se nanašajo
na domobrance, partizane oziroma
državljansko vojno. Veliko se je o tej
temi pisalo na primer ob obletnici
ustanovitve OF, 26. aprila 2005.
Nekatere odlomke iz člankov prebere.
Z učenci se učitelj pogovori:
• Kaj pomeni izraz državljanska
vojna
• Poznaš kakšen primer
državljanske vojne v svetu iz bližnje
preteklosti
Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj
ZaËetek spopadov med Slovenci so povzroËili πtevilni vzroki.
a) Razdeljenost Slovencev ob okupaciji je izhajala πe iz Ëasa Kraljevine Jugoslavije. Kakπno mnenje o levih strankah in
komunistih so imeli nekateri v meπËanskih taborih pred vojno
Njihovo mnenje je bilo, da je komunizem najnevarnejπi sovraænik.
Zato so menili, da je dolænost katoliËanov, da se mu z vsemi
sredstvi uprejo.
b) Varnostna obveπËevalna sluæba OF, ki je delovala pod vodstvom komunistov, je v letu 1942 zaËela izvajati atentate
na ugledne Slovence, ki jim je oËitala sodelovanje z okupatorjem. Iz vira ugotovi, katera dejavnost teh ljudi je
bila za VOS tako moteËa, da jih je odstranila z atentati.
MoteËe je bilo njihovo protikomunistiËno delovanje.
Predvojno sovraštvo med meščanskim in delavskim taborom se
je zaradi atentatov obveščevalne službe OF in revolucionarnih
načrtov OF okrepilo. Preraslo je v oborožen spopad. Državljanska
vojna je zahtevala številne žrtve, povzročila pa veliko krivic in
sovraštva.
≈Komunizem smatramo za najteæjo in najnevarnejπo rano
na naπem narodnem telesu in nobenega sredstva, ki bi nam
[jo] pomagal popolnoma izægati, ne bomo opustili. Zavedamo
se namreË, da je to naπa narodna dolænost, dolænost
pravih katoliËanov.«
(Komunizem na naπih srednjih πolah, Straæa v viharju, πt. 18, 1940)
≈Danes zjutraj okrog osme ure je Gospod æivljenja in smrti
dopustil, da je padel pod bratomorilskimi kroglami protislovenskih
komunistiËnih morilcev vseuËiliπki profesor g. dr.
Lambert Ehrlich. /…/ Profesor Ehrlich je bil æe deset let, ko
je tako neustraπno in odloËno stal na straæi pred brezboænim
in protinarodnim komunizmom, tarËa njegovih besnih
napadov, blatenj in klevet.«
(Grozni zloËin v srediπËu Ljubljane, Slovenec, 27. maja 1942)
c) Vojna ni prizanesla niti katoliπki Cerkvi in njenim duhovnikom. Iz vira ugotovi dve usodi, ki so jih bili deleæni slovenski
duhovniki.
≈VeËina duhovnikov v Ljubljanski pokrajini je proti OF nastopala
odkrito, spodbujala nastanek vaπkih straæ, duhov-
Veliko duhovnikov, zlasti na ©tajerskem in Gorenjskem (pa tudi v
Ljubljanski pokrajini), je bilo zaradi svoje nacionalne zavednosti in niki so ovajali pristaπe OF in propagirali vstop v razne faπistiËne
organizacije.«
sodelovanja z odporniπkim gibanjem zaprtih, muËenih in izgnanih.
(Boæo Repe, Naπa doba, DZS, Ljubljana, 1995)
V Ljubljanski pokrajini pa so nekateri duhovniki zaradi prepriËanja,
da je komunizem (ki so ga oËitali OF) poglavitna nevarnost, ki
preti Slovencem, sodelovali z italijanskim okupatorjem in delovali
proti odporniπkemu gibanju, ki ga je predstavljala OF.
RAZISKOVALEC
Učitelj učencem pripravi kopijo
članka o smrti dr. Lamberta Erlicha, ki
ga je VOS ustrelil v Ljubljani 26. maja
1942. Članek je bil objavljen v časniku
Slovenec dne 27. maja 1942 njegova
kopija pa je v delu Tomaža Webra in
Draga Novaka, Dvajseto stoletje v
zgodovinskih virih, besedi in slikah:
Druga svetovna vojna v Sloveniji in
Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998, str.
59. Del tega članka je tudi v delovnem
zvezku, na strani 96. Učenci v dodatni
literaturi poiščejo o dr. Erlichu
naslednje podatke:
• S čim se je poklicno ukvarjal
dr. Lambert Erlich
• Kakšna je bila vloga dr. Erlicha pri
pogajanjih Kraljevine SHS in Kraljevine
Italije o poteku državne meje
• Kakšno je bilo njegovo delovanje
med mladino, zlasti študenti
• Kako aktiven je bil dr. Erlich v
protikomunističnem delovanju
• Ali je bil dr. Erlich izdajalec (kot ga
je označil VOS) ali narodno zaveden
Slovenec
Kdo so bili borci proti komunizmu
Zaradi atentatov VOS so se protikomunistiËno usmerjeni prebivalci v Ljubljanski pokrajini poËutili vse bolj
ogroæene.
a) Besedilo govori o tem, kako se je julija 1942 proti delovanju VOS in OF organizirali pripadniki meπËanskega tabora.
V prazne okvirje zapiπi vpraπanja, ki bi jih postavil, da bi dobil odgovor, ki je v besedilu podËrtan.
96
VEČ O …
Protikomunistična stran je leta
1944 izdala knjigo Črne bukve
(leta 1990 jo je ponatisnila Založba
za alternativno teorijo) »o delu
komunistične Osvobodilne fronte
proti slovenskemu narodu«. V delu
so bila zbrana pričevanja tistih, ki so
izgubili svoje imetje ali življenje zaradi
komunističnega »terorja«, fotografije
in seznami žrtev. Istega leta je bila
izdana knjiga Kri mučencev, v kateri
so bile opisane usode žrtev VOS v
Ljubljani. V odgovor na obe deli so pri
OF izdali delo Fašistično domobranski
teror nad Slovenci, ki ga je leta
1944 izdala Komisija za ugotavljanje
zločinov okupatorjev in njihovih
hlapcev pri predsedstvu SNOS. V vseh
omenjenih delih se navajajo različni
podatki o številu žrtev. Šele sedaj se
zaključuje projekt, ki ga izvaja Inštitut
za novejšo zgodovino, s katerim so
popisali in prešteli vse žrtve druge
svetovne vojne na Slovenskem.
MuËenje zaprtih duhovnikov v vojaπnici Mevlje v Mariboru
AKTIVNOSTI: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci v učbeniku na str. 103
preberejo pisna vira iz časopisa
Gorenjec (z dne 9. januarja 1936) in
Kres (št. 15, 1940) ter ju analizirajo:
• Kakšno mnenje sta imela avtorja
člankov o socializmu in komunizmu
• Zakaj naj bi bil še posebno nevaren
komunizem
• Kako naj bi se katoliški tabor
ubranil nevarnosti komunizma
106

Kako so Italijani poimenovali
vaπke straæe
Kako so bile vaπke straæe
opremljene
≈Tako je bila ustanovljena Legija,
ki so jo pozneje savojci
prekrstili v ‘Milizia Volontaria
anticomunista’. Miπljena je
bila kot slovenska narodna
vojska, ki naj ljudstvo brani in
Ëuva. Po vseh krajih Ljubljanske
pokrajine so kmetje prosili
za oroæje. Torej nihËe ni kmeta
silil prijeti za oroæje. Nagon
po samoobrambi in volja po
æivljenju sta ga k temu prisilila.«
(V sluæbi domovine, (s. n.), (1945))
Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci
Kaj naj bi bila naloga vaπkih
straæ
V dobro koga so pripadniki
vaπkih straæ po svojem
mnenju delovali
Kdo so bili borci proti komunizmu
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci izdelajo tabelo, v katero
razvrstijo vzroke za ustanovitev
vaških straž.
Razredni vzroki
Ideološki vzroki
Verski vzroki
b) Obkroæi Ërko pred pravilnima trditvama.
A. Vaπke straæe so delovale kot del jugoslovanskega Ëetniπkega gibanja pod vodstvom Draæe MihailoviÊa.
B. Z oboroæenim sodelovanjem z okupatorjem so pripadniki vaπkih straæ in Ëetnikov vse bolj prehajali v kolaboracijo.
C. Ob kapitulaciji Italije so bili poraæeni tudi pripadniki vaπkih straæ in Ëetniπkega gibanja na Slovenskem.
». Pripadnike vaπkih straæ so avgusta 1944 pri Novem mestu premagali partizani.
Za katere cilje so se borili slovenski domobranci
Ob nemπki zasedbi Ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno slovensko domobranstvo.
a) Domobranci so 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) na veliki proslavi izrekli domobransko prisego.
• Skupaj s katero vojsko naj bi se borili
Borili naj bi se skupaj z nemπko vojsko.
• Za katere cilje naj bi se bojevali domobranci
Slovence naj bi branili pred komunizmom.
• Kdo so bili po tvojem mnenju v prisegi omenjeni ≈banditi√
Z besedo banditi so okupatorji poimenovali partizane.
≈Prisegam pri VsemogoËnemu Bogu, da bom zvest,
hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem
boju z nemπko oboroæeno silo, stojeËo pod poveljstvom
Vodje Velike NemËije SS. Ëetami in policijo proti
banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom
svoje dolænosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko
domovino, kot del svobodne Evrope.«
RAZISKOVALEC
Učitelj učence razdeli v manjše
skupine. Priskrbi jim literaturo o
drugi svetovni vojni na Slovenskem.
Pri tem poišče literaturo, ki je bila
izdana pred kakimi petdesetimi
leti, in literaturo, izdano v zadnjem
desetletju. Učenci poiščejo v
literaturi razlago naslednjih pojmov:
vaške straže, izdajalec, kolaboracija,
domobranci, poraz na Turjaku, poraz
pri Grčaricah … Pri tem vsaka od
skupin uporabi le eno literaturo,
na primer le literaturo, iz zadnjega
desetletja ali le literaturo, ki je bila
izdana pred petdesetimi leti. Skupine
nato predstavijo razlage pojmov
in jih primerjajo med seboj. Učitelj
učence opozori na razlike med na
primer opisom pojma vaške straže
v literaturi, ki je bila izdana pred
petdesetimi leti, in tisti iz zadnjega
desetletja.
b) Pobudnik ustanovitve slovenskega domobranstva je bil voditelj Ljubljanske pokrajine general Leon Rupnik.
Pojasni za kakπna naËela se je Rupnik zavzemal, glede na to, da je podpiral ideje nacionalsocializma.
General Leon Rupnik je podpiral idejo nacionalsocializma, obsodil je æidovstvo in boljπevizem. Podpiral je Hitlerjevo
zavzemanje za nov druæben red. PrepriËan je bil v nemπko zmago.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat, ki Slovence
poziva, da naj se pridružijo vaškim
stražam. Na plakatu morajo biti
jasno izraženi: cilji delovanja teh
enot, koristi, ki jih bodo posamezniki
imeli od sodelovanja, koristi, ki jih
bo slovenski narod imel od delovanja
vaških straž.
97
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si v učbeniku na strani 91
ogledajo zemljevid. Beli trikotniki
označujejo postojanke vaških straž.
Z uporabo zemljevida učenci poiščejo
odgovore na vprašanje:
• Kje in kdaj je bila ustanovljena
prva postojanka vaških straž
• V katerem delu Slovenije so
se razširile vaške straže Kateri
okupator je zasedel to ozemlje
• Koliko je bilo vseh postojank
skupaj
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence z vprašanji spodbudi
k argumentiranemu razmisleku o
državljanski vojni na Slovenskem. Pri
tem učitelj ne izraža svojega stališča
oziroma opredelitve, temveč le
spodbuja učence, da utemeljijo svoje
stališče.
• Je bil odziv prebivalcev, ki so se
pridružili vaškim stražam, pretiran ali
upravičen
• Ali bi se bilo mogoče organizirati
kako drugače
• Kolikšen je bil v spodbujanju
sovraštva vpliv propagande
• Ali bi se dogodki odvijali drugače,
če bi meščanske stranke in OF
sodelovali skupaj
• Koliko je h krepitvi
protikomunizma in sodelovanju z
okupatorjem prispevalo zavzemanje
komunistične stranke za revolucijo
107

Za katere cilje so se borili slovenski
domobranci
AKTIVNOSTI: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
V učbeniku na strani 105 učenci
preberejo domobransko pesem.
Besedilo pesmi analizirajo:
• K čemu poziva pesem Za koga se
domobranci borijo
• Kdo naj bi bil v pesmi omenjeni
»sovražnik«, ki ruši hišo
• Kakšen namen je imela pesem
AKTIVNOST: metoda debatnega
razgovora
Učitelj v razredu postavi vprašanje:
Kdo se je v drugi svetovni vojni boril
za osvoboditev Slovenije
Nato razred razdeli na tri skupine:
prva pripravi zagovor partizanov,
druga zagovor domobrancev, tretja
pa le spremlja oba zagovora. Svoja
stališča obe skupini primerno
pripravita in predstavita. Tretja
skupina na koncu oceni prepričljivost
prvih dveh skupin.
Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci
RADOVEDNEÆ
V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.
K » N O F » E T N I © K O G I B A N J E L
K L U Z N A M Æ O R F O K © H I J E S C D
V A © K E S T R A Æ E B J T © T J O © T »
O V T S N A R B O M O D O K S N E V O L S
S V R A F B E R P I N K I N P U R N O E L
»ETNI©KO GIBANJE: odporniπko gibanje meπËanskega tabora, ki je naspotovalo partizanom
©KOF ROÆMAN: ljubljanski πkof, odloËen nasprotnik komunizma, zagovarjal sodelovanje z Italijani
VA©KE STRAÆE: organizirane oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so sodelovale z Italijani
SLOVENSKO DOMOBRANSTVO: oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so delovale proti partizanom in so jih
podpirali Nemci LEON RUPNIK: naËelnik Ljubljanske pokrajine, pobudnik ustanovitve domobranstva
VZROKI
ZANIMA ME:
Originalni posnetek domobrancev med prisego lahko najdeπ
in si ogledaπ na filmskem oddelku v Arhivu Republike Slovenije.
PONOVIMO
SPOPAD MED SLOVENCI
BORCI PROTI
KOMUNIZMU
ZANIMA ME:
Na spletnih naslovih www2.arnes.si/~ljmuzejnz/dom/domobranci.html
in http://users.volja.net/gremlin/slike/domobranci.html
lahko najdeπ slike domobrancev.
SLOVENSKO
DOMOBRANSTVO
RAZISKOVALEC
Slovensko domobranstvo je izdajalo
istoimenski časopis. Učenci poiščejo
en izvod časopisa in predstavijo
njegovo vsebino. Pri tem so pozorni
na stališča piscev v časopisu do
komunizma, fotografije, primere
karikatur ali šal …
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Domobranci so bili prepričani, da
je njihov boj upravičen in da se
bojujejo za boljšo – nekomunistično
– slovensko prihodnost. Pri tem
so sprejeli pomoč od Nemcev.
Zgodovinarji v oceni njihovih dejanj
niso enotni: nekateri jih brezpogojno
štejejo za izdajalce, drugi njihovo
sodelovanje imenujejo taktična
kolaboracija.
Učitelj učencem postavi vprašanja in
koordinira diskusijo v razredu:
• Ali je bilo upravičeno, da so
domobranci sprejeli orožje in plačilo
od Nemcev
• Kaj bi se zgodilo, če bi bili Slovenci
enotni v boju proti okupatorju
• Kaj bi se zgodilo, če bi Slovenijo
osvobodili zahodni zavezniki (Anglo-
Američani) kot so upali domobranci in
politiki meščanskih strank
98
· nasprotja med meπËanskim
in delavskim taborom
so obstajala æe pred vojno:
v delavskem taboru se je
krepila komunistiËna stranka,
meπËanski tabor pa je v
komunizmu videl najveËjo
nevarnost za Slovence
· ideoloπko nasprotje
(razliËne ideje o ureditvi
sveta)
· razliËna staliπËa do okupatorjev
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v podnaslovu teme: Zakaj so se
Slovenci spopadli med seboj, Kdo
so bili borci proti komunizmu, Za
katere cilje so se borili slovenski
domobranci
• Opiši vzroke, ki so povzročili
nestrpnost med Slovenci.
• Kaj je bil namen delovanja vaških
straž
• Kdo so bili slovenski domobranci
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 85.
vaπke straæe
· oboroæena formacija
meπËanskega tabora
· od julija 1942 dalje
Ëetniki
· oboroæena formacija
meπËanskega tabora
· povezani z jugoslovanskim
Ëetniπkim gibanjem D.
MihajloviÊa
poraz
· obe formaciji sta bili poraæeni
ob kapitulaciji Italije septembra
1943
BELEŽKE:
namen delovanja
· braniti Slovence pred komunizmom
in prevzemom oblasti s
strani komunistiËne stranke
kolaboracija
· status pomoæne policijske
enote
· pod nemπkim poveljstvom
· ob veËjih ofenzivah pomagali
nemπki vojski
poraz
· ob nemπkem porazu se umaknejo
na Koroπko in predajo
zaveznikom
108

Posebnost slovenskega in jugoslovanskega osvobodilnega
boja je bila graditev nove oblasti, s katero so komunisti želeli
po vojni preprečiti obnovitev predvojnih političnih razmer.
Med vojno sta začela delovati slovenski parlament in vlada.
Kakπna je bila vloga OF v osvobodilnem boju
Aprila 1941 so komunisti skupaj πe z nekaterimi strankami ustanovili ProtiimperialistiËno fronto, ki se je preimenovala
v Osvobodilno fronto.
a) S pomoËjo uËbenika (stran 96) dopolni spodnji diagram.
NAMEN DELOVANJA
· osvoboditev
· zdruæitev slovenskega
naroda v okviru Jugoslavije
· svobodna odloËitev
Slovencev o ureditvi v
Sloveniji in Jugoslaviji
· socialistiËna revolucija
PROTIIMPERIALISTI»NA
FRONTA
KAKO SE JE
PREIMENOVALA
Osvobodilna fronta (OF)
USTANOVNE »LANICE
Kako se je razvijala ljudska
oblast v Sloveniji in Jugoslaviji
ZAKAJ NAZIV PROTIIMPE-
RIALISTI»NA
pod vpivom komunistov (in SZ)
se je zavzemala tudi za boj
proti kapitalizmu zahodnih
dræav
KDAJ IN KJE JE BILA
USTANOVLJENA
· 26./27. aprila 1941
· v Ljubljani
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna vlogo OF
v slovenskem
osvobodilnem boju,
pozna vlogo
Komunistične
partije v OF in njene
revolucionarne načrte,
opiše odnos zaveznikov
do osvobodilnega
gibanja in nove oblasti v
Jugoslaviji,
pozna nastajanje
nove slovenske
državnosti na temelju
sklepov kočevskega
zbora, drugega
zasedanja AVNOJ-a in
črnomaljskega zasedanja
SNOS-a.
komunistiËna stranka
b) V posnetku πt. 11 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) lahko prisluhneπ enemu od pomembnih ustanoviteljev OF,
Josipu Vidmarju. Ob pomoËi njegovega priËevanja poiπËi odgovore na spodnja vpraπanja.
• Ustanovitev OF so podprli tudi kulturniki. Kakπno vlogo jim je Vidmar pripisal
Pripisal jim je pomembno vlogo tistih, ki naj bi spodbujali ljudi k temu, da bi se pridruæili OF.
• Kdo so bili kulturniki
To so bili pisatelji, pesniki, umetniki in drugi, ki so delovali na podroËju kulture.
• Zakaj so se kulturniki odloËili za OF
Bili so prepriËani, da se je treba okupatorju odkrito upreti.
Josip Vidmar
c) Prelomnico v odnosih med strankami v OF je pomenila dolomitska izjava, sprejeta 1. marca 1943.
• Iz besedila razberi, kaj je izjava zagotovila KP.
Izjava je KP zagotovila vodilno vlogo.
≈Enotnost osvobodilne borbe, ki jo bije slovenski narod
na æivljenje in smrt, kakor tudi vsi drugi razlogi zahtevajo,
da se OF dosledno razvija v smeri vse krepkejπega
in enotnega vseljudskega gibanja slovenskega naroda.
/…/ soglaπajo ustanovne skupine OF v naslednjih
dejstvih:
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Dolomitska izjava velja za eno
tistih poglavij v sodobni slovenski
zgodovini, ki so zelo zapletena in
občutljiva. Učitelj učence pozove k
razmisleku o izjavi in njenih namenih:
• Ali je bilo prav, da si je ena skupina
v OF podredila preostale
• Ali je bilo prav, da so komunisti na
takšen način prevzeli vodilno vlogo
• Ali bi se dogodki odvili drugače,
če bi bila OF do konca vojne zveza
enakopravnih političnih skupin
levo usmerjeni
kulturniki
krπËanski socialisti
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci na posnetku št. 11 prisluhnejo
pričevanju pripadnika ene od
ustanovnih članic OF. Učenci se vživijo
v vlogo članov, pripadnikov različnih
ustanovnih skupin. Pripravijo
pričevanje o poteku ustanovitvenega
sestanka OF. Pri pričevanju so pozorni
na: druge predstavnike, vzdušje na
sestanku, strahove in dvome zbranih
članov, zaključne sklepe …
levo usmerjeni sokoli
99
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
gradivom (skico)
Učenci si ogledajo shemo OF v
učbeniku na strani 106 in:
• ugotovijo, kdo so bili ustanovitelji,
• razberejo razvoj v vodstvu OF,
• ugotovijo, kako je bila OF
organizirana,
• pojasnijo pojme izvršilni odbor,
vrhovni plenum, slovenski narodni
osvobodilni odbor.
Kakšna je bila vloga OF v osvobodilnem boju
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj na tablo napiše OF, učenci pa
ugotavljajo pojme, ki so povezani z OF.
Ko navedejo pojem, argumentirajo,
zakaj so ga izbrali.
VEČ O …
Dolomitska izjava je po oceni
dr. Griesser-Pečarjeve »klasičen
primer zelo načrtnega /…/ ravnanja
komunistov«, ki so v delovanju
drugih skupin v OF »videli le sredstvo
za lastno pridobivanje moči«. S
strateško, politično in propagando
spretnostjo so komunisti naredili iz
OF in partizanske vojske svoje orodje.
Ko so dosegli svoj cilj – tj. množično
podporo – in jim zavezniki niso bili
več potrebni, so komunisti preostale
skupine izključili. V mnogih primerih
naj bi moteče nasprotnike celo
odstranili oziroma likvidirali. Boris
Kidrič je poleti 1942 o drugih skupinah
zapisal: »Treba jih je kontrolirati,
toda tako, da ne ustvariš
nemogočega ozračja v sodelovanju.
|...| V čem imamo od njih korist
Da so zavezniki izraz enega dela
slovenskih množic, da jih zastopajo,
da lahko pobijamo obrekovanja, da
je OF samo komunistična stvar.«
(vir: dr. Tamara Griesser-Pečar,
Razdvojeni narod: Slovenija 1941–
1945, Mladinska knjiga, Ljubljana,
2004, str. 151–160)
109

Kako se je med vojno razvijala slovenska
državnost
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Kočevski zbor je bil pomemben
dogodek za graditev nove slovenske
državnosti. Učitelj učence pozove k
razmisleku o kočevskem zboru:
• Kakšno je bilo stanje glede
slovenske državnosti pred izbruhom
vojne
• S kakšno zavestjo so prihajali
odposlanci v Kočevje
• Ali je bilo zasedanje v Kočevju
nujno za razvoj nove slovenske
državnosti Ali bi se nova slovenska
državnost lahko razvijala tudi brez
tega zasedanja
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo odlok o zboru
odposlancev slovenskega naroda
v učbeniku na strani 107. Besedilo
analizirajo:
• Kaj pomeni, da je bil zbor
odposlancev slovenskega naroda
»ljudsko predstavništvo«
• Zakaj so se zbrali odposlanci
slovenskega naroda
• Katera točka zasedanja je bila po
tvojem mnenju najpomembnejša
• Ali so bili na zbor povabljeni tudi
predstavniki meščanskih strank
Zakaj ne
RAZISKOVALEC
V literaturi (spominski, strokovni)
učenci poiščejo podatke o
pomembnih slovenskih politikih, ki
so med vojno delovali v taboru OF
ali taboru meščanskih strank: Boris
Kidrič, Edvard Kardelj, Boris Ziherl,
Edvard Kocbek, dr. Albin Šmajd, Miloš
Stare, dr. Jože Basaj … Predstavijo
njihovo življenje, politično funkcijo
pred izbruhom vojne, delovanje med
drugo svetovno vojno, usodo po
koncu vojne …
100
Kako se je razvijala ljudska oblast
v Sloveniji in Jugoslaviji
• S Ëim je KPS opraviËila sprejetje izjave
S trditvijo, da bo zagotovila enotnost odporniπkega gibanja na
Slovenskem.
• V kakπnem poloæaju so se znaπle druge politiËne skupine v OF
Druge skupine (sokoli, krπËanski socialisti in drugi) so se znaπle
v neenakopravnem poloæaju, podrejene komunistiËni stranki.
a) Osvobodilna fronta slovenskega naroda je enotna
vseljudska politiËna in nacionalna organizacija slovenskega
naroda. /…/
b) Avantgardna vloga v slovenskem osvobodilnem gibanju
pripada glede na njen program KomunistiËni
partiji Slovenije kot avantgardi najnaprednejπega slovenskega
druæbenega razreda ∑ proletariata Slovenije.
/…/
Druge izmed ustanovnih skupin OF ne organizirajo
samostojnih strank ali politiËnih organizacij.«
(Dolomitska izjava)
Kako se je med vojno razvijala slovenska dræavnost
Cilj OF je bil po vojni prevzeti oblast in uvesti drugaËen politiËen sistem. Pod vodstvom komunistov je OF æe med vojno
prevzemala oblast v svoje roke.
≈V tem domu je ob Ëasu zloma faπistiËne Italije zboroval
v dneh od 1.∑3. oktobra 1943 prvi zbor svobodno
a) Spominska ploπËa v avli doma Joæeta ©eπka v KoËevju nas spominja
na pomembnost koËevskega zbora.
izvoljenih odposlancev in odposlank slovenskega naroda.
• Kdo se je zbral na koËevskem zboru
/…/«
Predstavniki z osvobojenih in okupiranih ozemelj ter predstavniki odporniπkega gibanja OF.
• Pojasni, zakaj je koËevski zbor pomenil enega pomembnejπih dogodkov v vojnem Ëasu.
Predstavniki slovenskega naroda so na koËevskem zboru postavili ≈Ljudska oblast, ki raste iz sedanje borbe, ni od zgoraj
temelje za graditev slovenske dræavnosti, saj so odrekli pravico vsiljena. Ona je zrasla iz naroda samega. Ustvaril jo je
slovenski narod v svoji najteæji in najbolj junaπki borbi
in zato najbolj odgovarja naπemu ljudstvu.«
zastopstva jugoslovanski vladi v izgnanstvu in so izvolili novo
zaËasno zakonodajno in izvrπno oblast.
(Govor Edvarda Kardelja na koËevskem zboru)
b) Pojasni spodnje kratice.
SNOO
SNOS
NKOS
Slovenski narodnoosvobodilni odbor (izvrπni odbor OF)
Slovenski narodnoosvobodilni svet (deloval kot zaËasni parlament)
Nacionalni komite osvoboditve Slovenije (deloval kot zaËasna vlada)
Kakπen odnos so imeli zavezniki do nove oblasti v Jugoslaviji
Jugoslovansko odporniπko gibanje, ki sta ga predstavljala AVNOJ in Vrhovni πtab partizanske vojske, si je moralo
pridobiti priznanje mednarodnih velesil.
a) AntifaπistiËni svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) je bil
politiËno predstavniπko telo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja.
• Katera stranka je imela vodilno vlogo v AVNOJ-u Kdo je bil njen
voditelj
KomunistiËna stranka Jugoslavije, njen voditelj je bil Josip Broz ∑
Tito.
• S katero mednarodno velesilo se je AVNOJ najprej povezal
S Sovjetsko zvezo.
≈Med najveËje uspehe /…/ spadajo brez dvoma odloki
drugega zasedanja AVNOJ. /…/ Postavljeni so prvi temelji
za izgradnjo nove, sreËnejπe Jugoslavije s praviËnejπo
ureditvijo, ki jamËi naπim trpinËenim narodom
boljπo in sreËnejπo bodoËnost: ureditev, ki sloni na nacionalni
enakopravnosti, bratski slogi in socialni praviËnosti.«
(Iz govora Josipa Broza ∑ Tita, objavljenega marca 1944)
• Prelomen dogodek je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a, ki je potekalo konec novembra 1943 v Bosni. Zakaj
Kaj je AVNOJ sklenil glede slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni ostalo pod Italijo
AVNOJ je odvzel pristojnosti vladi v izgnanstvu in imenoval zaËasno jugoslovansko izvrπno oblast.
Izrekel se je za prikljuËitev slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je bilo pod Italijo, k Jugoslaviji.
AKTUALNO
Učitelj se z učenci pogovori o
razglasitvi slovenske samostojnosti
(junija 1991), ki je prelomnica
v slovenski zgodovini. Poudari
pomen referenduma, izvedenega
23. decembra 1990 (rezultati so bili
uradno razglašeni 26. decembra), s
katerim so Slovenci izrazili željo po
samostojni demokratični državi. V
pomoč učencem so lahko rubrike
Aktualno v učbeniku na straneh 25
in 108 ter poglavje Osamosvojitev
– prelomen dogodek v slovenski
zgodovini na strani 171.
BELEŽKE:
110

Kako se je razvijala ljudska oblast
v Sloveniji in Jugoslaviji
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si Ëlan slovenske delegacije, ki se namerava udeleæiti drugega zasedanja AVNOJ-a. Napiπi tri toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju
zapisane v sklepni izjavi o prihodnosti jugoslovanskih narodov po vojni in bodo najbolje izraæale interese Slovencev v povojni Jugoslaviji.
1. PrikljuËitv slovenskega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji. PrikljuËitev Koroπke.
2. Jugoslavija naj bo federacija, torej zveza enakopravnih delov. Slovenija naj bo ena izmed teh enot.
3. Jugoslavija naj postane socialno bolj praviËna dræava. ... Moæni so tudi drugi odgovori.
ZANIMA ME:
V dnevniπkem zapisu pisatelja Edvarda Kocbeka Listina
(1967) lahko prebereπ veË o poti slovenske delegacije na
drugo zasedanje AVNOJ-a.
ZANIMA ME:
VeË o Osvobodilni fronti lahko prebereπ v razstavnem katalogu
OF v Ljubljani ∑ dræava v dræavi (1981).
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo sklepe drugega
zasedanja Avnoja (v učbeniku na
str. 108 ali v delu Tomaž Weber,
Drago Novak, Dvajseto stoletje v
zgodovinskih virih, besedi in slikah:
Druga svetovna vojna v Sloveniji in
Jugoslaviji, DZS, Ljubljana, 1998, str.
81–82) in jih analizirajo:
• Kaj so ti sklepi pomenili za položaj
kraljeve vlade v izgnanstvu
• Kaj so ti sklepi pomenili za
slovenski narod
• Kaj so ti sklepi pomenili za bodoče
odnose med narodi v Jugoslaviji
PONOVIMO
predstavniπko telo
predstavlja novo
oblast v Jugoslaviji
AVNOJ
pomen drugega
zasedanja 1943
odvzame pristojnosti
vladi v izgnanstvu
RAZVOJ
LJUDSKE
OBLASTI V
SLOVENIJI IN
JUGOSLAVIJI
dræava
v dræavi
deluje samostojno
predstavniπko telo
organizacija razliËnih
politiËnih skupin
OF
dolomitska
izjava
komunisti dobijo
vodilno vlogo
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenec se postavi v vlogo člana
slovenske delegacije, ki se bo
udeležila drugega zasedanja
AVNOJ-a. Predstavi točke, ki jih je
zapisal v delovni zvezek pod rubriko
Radovednež (stran 101) in s katerimi
je predstavil interese Slovencev v
povojni Jugoslaviji.
KoËevje 1943
zbor odposlancev
slovenskega
naroda
MEJNIKI V RAZVOJU
NOVE OBLASTI
»rnomelj 1944
prvo zasedanje Slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta
AjdovπËina 1945
imenovana slovenska
vlada
101
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
podnaslovih tem.
• Zakaj so komunistični voditelji
novo oblast poimenovali ljudska
• Ali je bila OF zveza enakopravnih
političnih skupin
• Kakšen je bil odnos med novo
oblastjo (Avnoj) in vlado v izgnanstvu
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 101.
Kakšen odnos so imeli zavezniki do nove oblasti
AKTIVNOST: motivacijska tehnika (izpolnjevanka)
Učenci v izpolnjevanko vpišejo rešitve in razložijo dobljeno geslo (pomeni največjo vrednoto, pridobljeno v času
vojne).
1. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je Protiimperialistična fronta preimenovala v _________.
2. Zbor odposlancev slovenskega naroda je potekal v ____________.
3. Politični program OF je v 8. točki poudaril pravico slovenskega naroda do _____________.
4. Na drugem zasedanju AVNOJ-a je postal predsednik začasne vlade Josip __________ Tito.
5. Zasedanje slovenskega parlamenta leta 1944 je potekalo v ____________.
6. Voditelj slovenskih odposlancev v Jajcu je bil Boris ____________.
7. Udeleženec narodnoosvobodilnega boja ______________.
Rešitve: Osvobodilna, Kočevju, samoodločbe, Broz,
Črnomlju, Kidrič, partizan.
2
3
5
6
1
4
7
111

▶
▶
▶
▶
Kaj je konec vojne pomenil
Slovencem
UČNI CILJI
Učenec:
opiše potek zaključnih
operacij za osvoboditev
Slovenije;
oceni pomen zaključnih
bojev za slovensko ozemlje,
opiše delovanje meščanskega
tabora ob koncu vojne,
pozna različne odzive
Slovencev ob zmagi
partizanov.
Kako so potekali sklepni boji na slovenskem
ozemlju
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj na tablo napiše pojem
svoboda. Učenci izrekajo svoje
obrazložitve tega pojma oziroma
sopomenke ali sorodne pojme.
AKTIVNOST: delo s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid v
učbeniku na str. 93 in ga analizirajo:
• Kje je bilo pred prodorom
Jugoslovanske armade osvobojeno
ozemlje
• Od kod je JA prišla na slovensko
ozemlje
• V kateri smeri je napredovala
• Katero slovensko ozemlje zunaj
meja današnje Republike Slovenije je
JA osvobodila
Kako so potekali sklepni boji na slovenskem ozemlju
Preobrati na svetovnih bojiπËih, kapitulacija Italije in zavezniπka pomoË so okrepili partizansko vojsko v Jugoslaviji.
Poleti leta 1944 je zaËela osvobajanje jugoslovanskega ozemlja, ki se je konËalo maja 1945 v Sloveniji.
a) Na slovenskem ozemlju so potekali sklepni boji v aprilu in
maju 1945.
• V zemljevid Slovenije vriπi potek sklepnih operacij partizanske
vojske. V pomoË ti je uËbenik, stran 93.
• OznaËi toËke, do katerih je slovensko ozemlje osvobodila
partizanska vojska.
• OznaËi kraj, kjer se je vdal general Löhr z nemπkimi enotami.
Zraven napiπi tudi datum nemπke vdaje.
15. maja 1945 na Poljanah pri Prevaljah
Kako je Ljubljana sprejela osvoboditelje
Sklepni boji so bili πe zlasti srditi ob osvobajanju Ljubljane, danaπnje prestolnice Slovenije.
a) Ob oËitnem bliæajoËem se koncu vojne so se jeseni 1944 v Ljubljani seπli predstavniki meπËanskih strank in ustanovili
Narodni odbor za Slovenijo.
• Ali je bil Narodni odbor predstavnik vseh Slovencev
Ne, bil je predstavnik meπËanskih strank.
• Izpiπi pomembne toËke razglasa.
· zahteva po zdruæitvi Slovencev v eni upravni enoti
· federativno urejena Kraljevina Jugoslavija
· imenovanje slovenske narodne vlade
• Kateri je bil cilj Narodnega odbora po vojni
Prevzeti oblast in s tem prepreËiti, da bi oblast prevzela OF oziroma komunisti.
Spomladi 1945 je partizanska vojska izvajala sklepne operacije
po vsem jugoslovanskem ozemlju. Slovenski partizani so pri tem
osvobodili Trst, Slovensko primorje in Koroško. V začetku maja je
bilo osvobojeno vse slovensko ozemlje. Zadnje nemške enote so
se vdale sredi maja 1945 v Topolšici.
≈Narodni odbor za Slovenijo v odloËilni in usodni zgodovinski
uri slov. naroda proglaπa, da je za vse ozemlje,
na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna
dræava Slovenija kot sestavni del demokratiËno
in federativno urejene kraljevine Jugoslavije.
Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado
kot zaËasni najviπji upravni organ za obmoËje narodne
dræave Slovenije.
Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in
mir v narodni dræavi in bo zavarovala slovenske meje.
Slovenski domobranci in druge narodne oboroæene
enote so se stavile v sluæbo Narodnemu odboru /…/:«
(Razglas Narodnega odbora za Slovenijo, 3. maja 1945)
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo Titove besede v
učbeniku na strani 109. Besedilo
analizirajo:
• Komu so bile namenjene Titove
besede
• Kdo so bili zavezniki JA
• Katera zaveznica je imenovana
prva
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci preberejo pisni vir, ki govori
o predaji nemške armade v Sloveniji
(v delovnem zvezku na strani 104).
Pripravijo igro vlog o pogajanjih
(vloge: general Löhr in politkomisar
Dolničar) in jo pred razredom
predstavijo.
112
102
Kako je Ljubljana sprejela osvoboditelje
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učitelj spomni učence na deveti maj in se pogovori z njimi, kako je vsako leto
zaznamovan ta dan. O pohodu po poteh okupirane Ljubljane učenci lahko najdejo
informacije na spletni strani www.ljubljana.si.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih izdelkov
V učbeniku na str. 110 zgoraj učenci preberejo pisni vir. Izdelajo tabelo, v katero
vnesejo značilnosti in posledice posameznih ukrepov Narodnega odbora.
Uredbe Narodnega odbora Značilnosti Posledice
Uredba o izvrševanju državne oblasti
Uredba o slovenski vladi
Uredba o pripravljalnih delih
ANKEDOTA
Ko je leta 1945 postalo jasno, da bo
Nemčija poražena in da se bo pri nas
vojna končala z zmago partizanov, so
začeli prihajati v njihove vrste tudi
taki, ki so do tistega časa lepo sedeli
doma in se tresli za partizansko
zmago. V partizansko taborišče je
tako prišel tak »navdušeni prostovoljec«,
ki so mu pravili tudi »majski
hrošč« – po zadnjem mesecu vojne,
maju. Na svoj odhod v partizane
se je seveda primerno pripravil, ne
pa toliko kot njegov kolega, bogat

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem
b) Na posnetku πt. 12 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) si lahko ogledaπ, kako so LjubljanËani pozdravili
partizane, ki so mesto osvobodili 9. maja 1945.
• Opiπi, kako so LjubljanËani sprejeli osvoboditelje.
Z velikim navduπenjem, veseljem. Pozdravljali so jih s pesmijo, zastavami in cvetjem.
• Zapiπi imena govornikov ob tem dogodku.
Znani govorniki na Kongresnem trgu so bili: Oton ÆupanËiË (pesnik), Boris KidriË (predsednik slovenske vlade),
Josip Vidmar (predsednik Izvrπilnega odbora OF).
• Kaj so v svojih govorih poudarjali govorniki
Da je konec vojne in nasilja okupatorjev, da je priπel teæko priËakovani dan, dan osvoboditve.
Govorili pa so tudi o lepπi prihodnosti, ki jo bodo gradili Slovenci z novo oblastjo.
• V prvem poglavju si prisluhnil priËevanju Pavle Mencej (posnetek πt. 8) o tem, kakπno je bilo razpoloæenje
LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Primerjaj to priËevanje s prizori iz Ljubljane 9. maja 1945.
Svoje ugotovitve zapiπi.
PriËevanje kaæe na pravo nasprotje, saj so bili LjubljanËani ob okupaciji zbegani in obupani, ob osvoboditvi pa veseli
in navduπeni.
Kdo se ni veselil zmage partizanov
Kljub vsesploπnemu navduπenju ob osvoboditvi pa je del Slovencev zmago partizanov priËakal s strahom.
a) Okoli 25.000 Slovencev se je zaradi strahu pred komunistiËno revolucijo znaπlo med begunci. Slika jih prikazuje
na njihovi poti v Avstrijo.
• Kakπni so videti ljudje na sliki
Ljudje so zaskrbljeni in negotovi.
Kdo se ni veselil zmage partizanov
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence sooči z dejstvom, da je
partizanska osvoboditev povzročila,
da se je 20.000–25.000 Slovencev
znašlo med begunci. Z učenci se
pogovori:
• Ali je bilo neizogibno, da so
begunci zapustili Slovenijo
• Kakšna so bila njihova
pričakovanja
• Partizani so skušali beguncem
onemogočiti umik v Avstrijo. Ali je bilo
takšno ravnanje pravilno
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo begunca. V
pomoč so jim lahko rubrike Aktualno
v učbeniku na straneh 82 in 111 ter
pisni vir v učbeniku na strani 111.
Svojo vlogo predstavijo sošolcem.
• Kaj imajo s seboj
S seboj imajo le najosnovnejπe potrebπËine (obleko, æivila).
b) Kakπna je bila usoda slovenskih beguncev
Begunci so se zbirali v taboriπËih na avstrijskem Koroπkem in v
Italiji. Od tam so odπli v svet, najveË v Severno (ZDA, Kanado) in
Juæno Ameriko (Argentino). Svojo narodno zavest πe danes gojijo
v slovenskih druπtvih, z izdajanjem slovenskih publikacij ter
≈Glavnina beguncev se zbira na Vetrinjskem polju. /…/ Postavljamo
si zasilna bivaliπËa. /…/ TaboriπËe je neurejeno.
organiziranjem slovenskih prireditev.
Vse je pomeπano. Ljudje in æivina, vojaki in civilisti. Nered,
umazanija, smrad. Primanjkuje pitne vode, vodnjaki so
oblegani.«
(»ez Ljubelj v Vetrinje, Koledar Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1949,
str. 82)
103
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci v učbeniku na strani 111
preberejo spomine enega izmed
beguncev na poti v Avstrijo.
Zapišejo vprašanja, s katerimi bi
analizirali pisni vir.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletnih straneh
organizacije OZN (www.un.org)
poiščejo podatke o beguncih danes.
Pripravijo poročilo, ki naj zajema
naslednje podatke: kje so večje
skupine beguncev danes, zakaj so
zapustili svojo deželo, kako jim OZN
pomaga, ali je pomoč OZN in drugih
človekoljubnih organizacij učinkovita.
trgovec, ki je s seboj v partizane
vzel tudi svojega slugo, ki naj bi mu
nosil nahrbtnik. Naš »majski hrošč«
se je tako prebudil v baraki, polni
partizanov, se oblekel v kopalni plašč
in začel iz svojega nahrbtnika vleči
škatle in škatlice, zobno ščetko in
podobne priprave za osebno higieno.
Tako oborožen za spopad se je obrnil k
skupini starejših borcev s primernimi
partizanskimi izkušnjami tudi glede
umivanja. Lepo spoštljivo jih je
nagovoril, kot se novincu spodobi:
»Tovariši, kje bi se lahko okopal«
Eden od nagovorjenih, ki si je prav
takrat vlival vodo iz steklenice na
roke, se je s smrtno resnim obrazom
obrnil k njemu, mu pomolil skoraj
prazno steklenico, v kateri je bilo še
nekaj centimetrov vode, in odvrnil:
»Tukaj, tovariš!«
(vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina,
Mladinska knjiga, Ljubljana,
1996, str. 196)
AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek št. 12 in
ga analizirajo:
• Kako množičen je bil odziv
Ljubljančanov na posnetku
• Kaj sporočajo napisi na parolah
• Kakšne je bil odziv zbranih
Ljubljančanov na govore politikov
RAZISKOVALEC:
Učenci poiščejo domoznansko ali
spominsko literaturo o dogodkih
ob koncu vojne v domačem kraju.
Zelo koristni so lahko intervjuji s
starejšimi prebivalci kraja. Pomagajo
si lahko z vprašanji: kako so prebivalci
domačega kraja sprejeli osvoboditev;
kaj se je zgodilo s sodelavci
okupatorja …
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci izdelajo preglednico, v kateri
argumentirajo mnenje, da konec
druge svetovne vojne Slovencem ni
prinesel enotnosti.
Mnenje: Konec druge svetovne vojne Slovencem ni prinesel
enotnosti.
Dejstva, ki podpirajo mnenje:
Zgodovinske interpretacije, ki
podpirajo mnenje:
113

PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja, v
naslovu in podnaslovih tem.
• Kako je Jugoslovanska armada
osvobodila slovensko ozemlje
• V čem je bil pomen delovanja
Narodnega odbora v Ljubljani
• Zakaj so številni begunci ob koncu
vojne zapustili slovensko ozemlje
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 104.
BELEŽKE:
Kaj je konec vojne pomenil Slovencem
RADOVEDNEÆ
V Letuπu pri ©martnem ob Paki so na zaËetku maja 1945 potekala pogajanja med politiËnim komisarjem XIV. divizije Ivanom DolniËarjem in nemπkim generalpolkovnikom
von Löhrom o vdaji nemπke armade. Ivan DolniËar je po vojni o pogajanjih zapisal:
≈Natanko ob doloËenem Ëasu sem priπel s tolmaËem na kraj, ki smo ga doloËili. Löhr je bil med tem Ëasom priπel s svojim πtabom in moËno oboroæenim
spremstvom. Njegova osebna zaπËita ni bila majhna. /…/ Vse to oboroæeno spremstvo je naju opazovalo kot nekakπno Ëudo. Priπla sva s piπtolami
in brez vsakega spremstva. /…/ PriËakoval sem, da bo ta veliki vojskovodja /…/ tudi velik po postavi. Zelo sem bil preseneËen, ko se je pred
menoj z dvignjeno desnico pojavil majhen Ëlovek /…/. Prizadeval si je, da bi bil Ëimbolj hladnokrven in komandantsko strog. Toda kljub temu ni
mogel prikriti svoje nervoze in proseËega glasu v svojem govoru. /…/ je spet vpraπal, s kakπnimi silami razpolagamo v bliæini in na sektorju proti
meji. Odgovoril sem mu, da naπe sile vsak dan in vsako uro naraπËajo in da zaradi tega ni mogoËe povedati toËnega πtevilËnega stanja. ZaËel je
preprosto: ‘Sklenil sem, da se stavim na razpolago Marπalu Titu, da predam veËjo koliËino oroæja in prevzamem odgovornost, da bodo moje Ëete
disciplinirano zapustile jugoslovansko ozemlje.’ Zato zahteva od nas uslugo, da mu do meje omogoËimo neoviran umik njegovih Ëet /…/ po vseh
poteh, ker je njihovo πtevilËno stanje okrog 300 000 moæ, s hrano pa razpolaga samo πe tri do πtiri dni. /…/«
(Iz borb in æivljenja prvih πtirih slovenskih brigad, Glavni odbor Zveze borcev NOV za Slovenijo, Ljubljana, 1952)
V krajπem sestavku opiπi obËutja predstavnikov partizanske vojske in nemπke vojske v zadnjih dneh vojne na slovenskih
tleh.
Predstavniki nemπke vojske so v teækem poloæaju, zato je pri njih obËutiti nervozo, zaskrbljenost, kar pa skuπajo
prekriti s strogostjo.
Predstavniki partizanske vojske pa so samozavestni (k Nemcem pridejo brez spremstva), prepriËani o svoji zmagi,
zato se do Nemcev obnaπajo kot do poraæencev.
ZANIMA ME:
O osvoboditvi Ljubljane lahko prebereπ veË v delu
Svoboda in pomlad v Ljubljani (1995).
ZANIMA ME:
VeË o osvoboditvi Ljubljane lahko izveπ na spletnem
naslovu www.zzb-nob.si/zmaga.htm
PONOVIMO
SKLEPNI BOJI V SLOVENIJI
· slovenske partizanske Ëete se pridruæijo
Jugoslovanski armadi
· partizani so osvobodili vse slovensko
ozemlje, tudi Primorsko, Trst in Koroπko
· pogajanja o vdaji v Topolπici
· zadnje nemπke enote so se vdale 15. maja
1945 na Poljanah pri Prevaljah
OSVOBODITEV LJUBLJANE
· meπËanske stranke ustanovijo Narodni
odbor (3. maja 1945)
· 9. maja 1945 partizani osvobodijo
Ljubljano
· veselje LjubljanËanov
· prihod slovenske vlade
SLOVENSKI BEGUNCI
104
· Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali
odklanjali sodelovanje z OF, so se
ustraπili ravnanja nove oblasti
· umaknili so se na avstrijsko Koroπko in v
Italijo
· nato so se odselili v Severno in Juæno
Ameriko
114

BELEŽKE:
115

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna 120
Kako je hladna vojna razdelila svet 123
Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi 126
Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu 129
Kdaj je popustila napetost hladne vojne 132
Kolonije postanejo nove države 135
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi 138
Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja 142
Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni — kje so meje globalizacije 145
Kako se mešajo kulture v globalni dobi 148
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Vladimir Ajdič, Neuvrščeni in neuvrščenost, Delovna enotnost, Ljubljana, 1983.
• Mary Benson, Nelson Mandella, Dečje Novine, Gornji Milanovac, 1988 (v hrvaškem jeziku).
• Paul Brown, Greenpeace, Educa, Nova Gorica, 1996.
• Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Simon J. Ball, The Cold War, Arnold, London, 1998.
• Noam Chomsky, Enajsti september: 9-11, Sanje, Ljubljana, 2005.
• Lewis Copeland, The world’s great speeches, Dover Publications, Mineola (New York), 1999.
• Bernard Darras, Komunikacije od začetkov do interneta, Educa, Nova Gorica, 1998.
• Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Karmen Erjavec in Zala Volčič, Odraščanje z mediji, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, 1999.
• Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Evropska konvencija o človekovih pravicah: izhodišča o učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, Ljubljana, 2001.
• François Furet, Minule iluzije: esej o komunistični ideji 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Francais J. Gavin, The Cold War, Fitzroy Dearborn Publishers, Chicago, London, 2001.
• Bill Gates, Poslovanje @ s hitrostjo misli, Orbis, Ljubljana, 1999.
• Sadoul Georges, Zgodovina filma, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
• Bojan Grobovšek, Mirovna gibanja in evrorakete, Komunist, Ljubljana, 1984.
• Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.
• Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994.
• Jeremy Kingston, Kaj pomnijo ljudje: Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1998.
• Kronika 20. stoletja, (knjige: 1940-1949, 1950-1959, 1960-1969, 1970-1979, 1980-1989), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kronika XX. stoletja: dogodki in osebnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004.
• Robert Lindsey, Marlon Brando, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Mark Mazower, Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Metod Mikuž, Avstrijska državna pogodba in takratna blokovska delitev, Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, 1977.
• Airey Neave, Nuernberg, Globus, Zagreb, 1980.
• Dušan Nećak, Hladna vojna, Modrijan, Ljubljana, 1999.
• Robert Newman, Truman and the Hiroshima cult, Michigan State University, East Lansing, 1995.
• Michael Nicholson, Mahatma Gandhi, Mohorjeva družba, Celje, 1995.
• Nirnberška presuda, Arhiv za pravne in društvene nauke, Beograd, 1948.
• Andrej Novak, Komu Palestina: kriza na Srednjem vzhodu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997.
• Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes, DZS, Ljubljana, 1993.
• Pietro Palumbo, Alessandro Zuanazzi, Dvajseto stoletje, zbirka Človek in čas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
• David Parkinson, Film, Didakta, Ljubljana, 2000.
• Lloyd Pettiford, David Harding, Terorizem: nova svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995.
• Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Jože Pirjevec, Tito, Stalin in Zahod, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.
• Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, Longman, London, 1985.
• Gerard du Ry van Beest Holle s sodelavci, Zgodovina v slikah, DZS, Ljubljana, 1980.
• Svetovna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1976.
• Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1995.
• Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981.
• Han Suyin, Maocetung, Lipa, Koper, 1973.
• The Elvis encyclopedia, Virgin books, New York, 1995.
• The Rolling stones, A life on the road, Virgin books, New York, 1998.
116

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
• The Times History of the 20th Century: New Edition, HarperCollins Pulishers, London, 1999.
• Tomaš Weber, Drago Novak, Zoran Radonjić, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah: Utrinki iz svetovne zgodovine 1945–1990, DZS, Ljubljana, 1996.
• Janez J. Švajncer, Vojna Zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998.
• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
• Zgodovina, Tematski leksikoni, Učila International, Tržič, 2003.
• Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Zgodovina revolucij XX. stoletja (naslovi: Kubanska revolucija, Vietnamska revolucija, Kitajska revolucija), Komunist, Ljubljana, 1971.
• Znanost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983.
• 20 Century: Day by Day, 100 Years of News, From 1 january 1900 to 31 december 1999, A Dorling Kindersley Book, London, NY, Sydney, Delhi, Paris, Munich, Johannesburg,
2000.
• Cveta Žumer, AIDS: gradivo za učitelje, ZRSŠ, Ljubljana, 1988.
• James Wallace, Zagon: Bill Gates ter nastanek in vzpon družbe Microsoft, Pasadena, Ljubljana, 1995.
• Shahd Yusuf, Can East Asia compete, University Press, Oxford, 2002.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Roger Boar, Nigel Blundell, Najuspešnejši vohuni vseh časov, Dokumentarna, Ljubljana, 1987.
• Pearl S. Buck, Kennedyjeve ženske, ČGP DELO, Ljubljana, 1971.
• Alan Bullock, Zgodovina od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• CD Enciklopedija: Znanost za otroke in mladino, DZS, Ljubljana, 2003.
• Heather Couper, Črne luknje, Učila, Tržič, 1997.
• Družinska enciklopedija Guinness, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Faktopedija, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994.
• Josip Broz TITO: Ilustrirani življenjepis, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979.
• Kdo je ustvarjal zgodovino, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.
• Jeremy Kingston Kaj pomnijo ljudje, Največje katastrofe in krize, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
• Fitzroy Maclean, Josip Broz Tito, Mladost, Zagreb, 1980.
• Charles L. Mee, Kupčija v Potsdamu, Mladinska knjiga, Ljubljana,1976.
• Petar Mardešić, Od pešca do rakete II. del, Knjiga znanja, DZS, Ljubljana, 1973.
• Mladi vedež od A do Ž, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973.
• Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, Ljubljana, DZS, 1997.
• Steve Parker, Letenje, Domus, Ljubljana, 1990.
• Vlado Ribarič, Nevidna vojna, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Guglielmo Righini, Pot Zemlja – Luna odprta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Gerard du Ry van Beest Holle in sodelavci, Zgodovina v slikah, del, DZS, Ljubljana, 1980.
• Znanost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983,
LEPOSLOVJE:
• Sevi Aharoni, Operacija Eichmann, Učila, Tržič, 2000.
• Sami Al Joundi, Židje in Arabci, Borec, Ljubljana, 1972.
• Miguel Angel Asturias, Gospod predsednik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
• Valentin Areh, Sadam Husein al Tikriti, Pro Plus, Ljubljana, 2004.
• Marliese Arold, Živeti hočem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Gregory Boyington, Črne ovce, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.
• Michael Burk, Usmili se te bog, Lipa, Koper, 1978.
• John Le Carre, Popolni vohun, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.
• Dušan Čater, Marilyn Monroe, Založba Karantanija, Ljubljana, 1994.
• Hunter Davies, Beatli, Pomurska založba, Murska sobota, 1980.
• Slavenka Drakulić, Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali, Rotis, Maribor, 1992.
• Dale A. Dye, Platoon vod smrti, Založba Borec, Ljubljana, 1987.
• Len Deightom, Berlinska igra, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Christiane F., Mi, otroci s postaje ZOO, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Willi Frischauer, Onassis, Založba Obzorja, Maribor, 1970.
• Anna Funder, Zloglasni Stasi, Učila, Tržič, 2005.
• Camille Gilles,400.000 dolarjev za umor Kennedyja v Parizu, Založba Borec, Ljubljana, 1978.
• Michihiko Hachiya, Hirošima: zdravnikov dnevnik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958.
• Khidhir Hamza, Sadamova bomba, Učila, Tržič, 2002.
• Stephen Hawking, Kratka zgodovina časa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1990.
• Stephen Hawking, Vesolje v orehovi lupini, Učila, Tržič, 2002.
• Radovan Hrast, Čas, ki ga ni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Djordje Krstić, Mileva & Albert Einstein, Didakta, Radovljica, 2002.
• Mark Lane, Pogovori z Američani, Delo, Ljubljana, 1971.
• Si-yuan Liu, Albert Einstein, Didakta, Radovljica, 2002.
• Djuka Julius, Che Guevara vitez gverile, Delo, Ljubljana, 1967.
• Gustav Mark Gilbert, Nurnberški dnevnik, Murska Sobota, Pomurska založba, 1981.
• Michael Moore, Neumni beli možje, Pasadena, Ljubljana, 2003.
• Michael Moore, Stari, kje je moja dežela, Pasadena, Ljubljana, 2004.
117

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
• Ryu Murakami, Skoraj prosojna modrina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• George Orwell, Živalska farma, Tehniška založba, Ljubljana, 1982.
• John Osborne, Ozri se v gnevu, (s.n.), (s.l.), 1966.
• Bruce Page, David Leitch, Phillip Knightley, Dvojni agent Philby, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1969.
• Žarko Petan, Čudovito življenje Josipa Broza Tita, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Edmond Privat, Gandhijevo življenje, Mohorjeva založba, Celovec, 1997.
• Jerome Davod Salinger, Varuh mlade rži, Mladinska knjiga, 2002.
• Ellen Sesta, Predor v svobodo, Učila, Tržič, 2002.
• Russell Stannard, Stric Albert in črne luknje, Modrijan, Ljubljana, 2003.
• Peter Starič, Izdelava prvih atomskih bomb, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana, 1995.
• Karlo Štajner, 7000 dni v Sibiriji, Globus, Zagreb, 1977.
• Gordon Thomas, Skrivnostna zgodba Mosada, Učila, Tržič, 2002.
• Marko Uršič, Romanje za Animo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988.
• Mario Vargas Llosa, Pogovori v katedrali, DZS, Ljubljana, 1987.
• Jože Vidic, Angleži obveščevalni vohuni ali junaki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.
• Simon Wiesenthal, Pravica, ne maščevanje: spomini, Ljubljana, Enotnost, 1994.
• Bob Woodward, Carl Bernstein, Nixonov padec, DZS, Ljubljana, 1979.
FILM:
Kako je hladna vojna razdelila svet
• Corellijeva mandolina, r. John Madden, ZDA/Velika Britanija/Francija, 2001.
• Čudež v Bernu, r. Sönke Wortmann, Nemčija, 2003.
• Dr. Strangelove, r. Stanley Kubrik, ZDA, 1964.
• Frida, r. Julie Taylor, ZDA, 2002.
• IQ, r. Fred Schepisi, ZDA, 1994.
• Lov na redči oktober, r. John McTiernan, ZDA, 1990.
• Dr. No (James Bond), r. Terence Young, ZDA, 1962.
• K-19, r. Kathryn Bigelow, ZDA, 2002.
• Ray, r. Taylor Hackford, ZDA, 2004.
• Sanjači, r. Bernardo Bertolucci, Italija/Francija., 2003. Opomba: film je primeren le za učitelje.
• Upornik brez razloga, r. George Romero, ZDA, 1955.
• Zboristi, r. Christophe Barratier, Francija, 2004. (film govori o letu 1949, o mladini ter o njihovem življenju).
Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi
• Balkanski vohun, r. Dušan Kovačević, SČG, 1981.
• Mi otroci s postaje ZOO, r. Uli Edel, Nemčija, 1981.
• Neznosna lahkost bivanja, r. Phillip Kaufman, ZDA, 1988.
• Oče na službenem potovanju, r. Emir Kusturica, SČG, 1985.
• Podzemlje, r. Emir Kusturica, SČG, 1995.
• Priznanje, r. Costa Gavras, Francija, 1970.
• Šala, r. Jaromil Jireš, Češkoslovaška, 1969.
• Tito in jaz, r. Goran Marković, SČG, 1992.
• Zbogom Lenin, r. Wolfgang Becker, Nemčija, 2003.
Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu
• Ali, r. Richard Mann, ZDA, 2001.
• Apokalipsa zdaj, r. Francis Ford Coppola, ZDA, 1979.
• Dnevnik motorista, r. Walter Salles, ZDA, 2004.
• Dobro jutro Vietnam, r. Barry Levinson, ZDA, 1988.
• Evita, r. Alan Parker, ZDA, 1996.
• Forrest Gump, r. Robert Zemeckis, ZDA, 1994.
• JFK, r. Oliver Stone, ZDA, 1991.
• Lasje, r. Milos Forman; ZDA, 1979.
• Lovec na jelene, r. Michael Cimino, ZDA, 1978.
• M.A.S.H, r. Robert Altman, ZDA, 1970.
• Platoon, r. Oliver Stone, ZDA, 1986. Opombe: filme je primeren le za učitelje.
• Rojen 4. julija, r. Oliver Stone, ZDA, 1989.
Kdaj je popustila napetost hladne vojne
• Dr. No (James Bond), r. Terence Young, ZDA, 1962.
• Lov na rdeči oktober, r. John McTiernan, ZDA, 1990.
• Vohun, ki me je ljubil (James Bond 007), r. Lewis Gilbert, VB, 1977.
• Vohunske spletke, r. Tony Scott, VB, ZDA, 2001.
• Vsi predsednikovi možje, r. Alan J. Pakula, ZDA, 1976.
Kolonije postanejo nove države
• Bitka za Alžir, r. Gillo Pontecorvo, Italija, 1965.
• Dobro jutro noč, r. Marco Bellocchio, Italija, 2003. Opomba: film je primeren le za učitelje.
118

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
• Moč enega, r. John G. Avildsen, ZDA, 1991.
• Zbogom, moja konkubina, r. Chen Kaige, Kitajska, 1993 (prikaz razmer na Kitajskem v prvi polovici 20. stoletja, od buržoazne revolucije, prek vojne proti japonskim
okupatorjem do zmage komunistov)
• Monsunska svatba, r. Mira nair, Indija, 2001.
• Ne brez moje hčere, r. Brian Gilbert, ZDA, 1991.
• Krvava nedelja, r. Paul Greengrass, Velika Britanija, 2002.
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi
• Dobrodošli v Sarajevo, r. Michael Winterbottom, ZDA/VB, 1997.
• Janez Pavel II., r. Herbert Wise, VB, 1984.
• Lepe vasi lepo gorijo, r. Srdjan Dragojević, Jugoslavija, 1996. Opomba: film je primeren za učitelje.
• Mala Vera, r. Vasili Pichul, Sovjetska zveza, 1989.
• Nikogaršnja zemlja, r. Danis Tanović, Slovenija, 2001.
• Očetov angel, r. Davor Marjanović, Kanada, 1999.
• Podzemlje, r. Emir Kusturica, SCG, 1995.
• Popoln krog, r. Ademir Kenović, Bosna in Hercegovina, 1997.
• Pupendo, r. Jan Hrebejk, Češka, 2003.
• Sod smodnika, r. Goran Paskaljević, SCG, 1998. Opomba: film je primeren le za učitelje.
• Andrej Wajda, Železni mož, Poljska, 1982.
• Zbogom Lenin, r. Wolfgang Becker, Nemčija, 2003.
Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja
• Apollo 13, r. Ron Howard, ZDA, 1995.
• Armagedon, r. Michael Bay, ZDA, 1998.
• Dan neodvisnosti, r. Roland Emmerich, ZDA, 1996.
• E.T., r. Steven Spielberg, ZDA, 1982.
• Jurski park, r. Steven Spielberg, ZDA, 1993.
• Izbruh, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 1995.
• Iztrebljevalci, r. Ridley Scott, ZDA, 1982.
• Odiseja 2001, r. Stanley Kubrik, ZDA, 1968.
• Philadelphia, r. Jonathan Demme, ZDA, 1993.
• Rdeči planet, r. Anthony Hoffman, ZDA, 2000.
Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije
• Dobri Willy, r. Simon Wincer, ZDA, 1993.
• Izgubljeno v prevodu, r. Sophia Coppola, ZDA, 2003.
• Masaji, r. Pascal PLisson, Avstralija, 2004.
• Nomadi neba, r. Jaques Perrin, Fracija, 2001.
• Popotovanje cesarskega pingvina, r. Luc Jacquest, Francija, 2005.
• Wall Street, r. Oliver Stone, ZDA, 1987. Opomba: film je primeren za učitelje.
Kako se mešajo kulture v globalni dobi
• Ali, r. Michael Mann, ZDA 2001.
• Bovling za Columbine, r. Michael Moore, ZDA, 2002. Opomba: film je primeren le za učitelje
• Briljantina, r. Randal Kleiser, ZDA, 1978.
• Easy Rider, r. Dennis Huper, ZDA, 1969.
• Hendrix, r. Leon Ichaso, ZDA, 2000.
• Kandahar, r. Mohsen Makhmalbaf, ZDA, 2001.
• Let nad kukavičjim mestom, r. Milos Forman, ZDA, 1975.
• Malcom X, r. Spike Lee, ZDA, 1992.
• Ne brez moje hčere, r. Brian Gilbert, ZDA, 1991.
• Ne pozabite velikanov, r. Boaz Yakin, ZDA, 2000.
• Ray, r. Taylor Hackford, ZDA, 2004.
• Težka noč nekega dne, r. Richard Lester, Velika Britanija, 1964.
• The Doors, r. Oliver Stone, ZDA, 1991.
• The Bride, r. Lüfti Omer Akad, Turčija, 1973.
• To kill a Mokingbird, r. Robert Mulligan, ZDA, 1962.
• Umazani ples, r. Emile Ardolino, ZDA, 1987.
• Upornik brez razloga, r. Nicholas Ray, ZDA, 1955.
• Viva Las Vegas, r. George Sidney, ZDA, 1964.
• Velike ognjene krogle, r. Jim McBride, ZDA, 1989.
119

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
SPLETNE STRANI:
Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna
• www.unicef.si (o Unicefu)
• www.un.org (vse o OZN)
• www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/nuremberg/nuremberg.htm (nürnberški procesi – zapiski, fotografije, video posnetki, pričevanja)
• www.csi.ad.jp/ABOMB (vse o atomski bombi)
• www.worldwar-2.net
• www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/spletna_of/bomba.htm (o razvoju znanosti in atomskega orožja med II. svetovno vojno; tudi o posledicah atomskega orožja.)
Kako je hladna vojna razdelila svet
• www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (vse o hladni vojni, stran posreduje okoli 50 povezav o znanih osebah ter dogodkih v hladni vojni)
• www.Nato.int
• www.spartacus.schoolnet.co.uk/Coldwar.htm
• www.svarog.org/zgodovina/1918/korenine_hladne_vojne.php (vse o hladni vojni)
• www.svarog.org/zgodovina/svet_1945/kgb.php (stran je namenjena sovjetski vohunski organizaciji in je zanimiva predvsem za učence).
• www.batnet.com/mfwright/sputnik.html
• www.cnn.com/SPECIALS/cold.war (o oboroževalni tekmi in vohunskih napravah)
• www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/spletna_of/bomba.htm (spletna stran o razvoju znanosti in atomskega orožja med II. svetovno vojno, prikazuje tudi posledice
atomskega orožja.)
Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi
• www.wall-berlin.org (o berlinskem zidu)
• www.titoville.com (o Titu)
• www.burger.si/MuzejiinGalerije/PokrajinskiMuzejKoper/OddelekNovejšeZgodovine/KM_NovejšaZgodovina_bg.html (stran govori o tržaškem vprašanju. Stran ponuja tudi
virtualni obisk muzeja v Kopru)
• cidc.library.cornell.edu/dof/fathers.htm (o politiki Tita ter Stalina; tudi o drugih pomembnih osebnostih 20. stoletja)
• sl.wikipedia.org/wiki/Vzhodna_Nem%C4%8Dija (opis Vzhodne Nemčije; primerno tudi za medpredmetno povezavo zgodovina-geografija)
• www.berlinwall.net
• www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/znamenitosti/EVROPA/slaus/konec_zidu.htm (o padcu berlinskega zidu ter o posledicah tega)
• www2.arnes.si/~etonkl/nem/ (vse o Nemčiji; primerno tudi pri predmetnem povezovanju z geografijo).
• www.titovo.velenje.org/tito.asp
• www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/2f2002/.../projekt1/naslovnica.htm (o vzrokih in poteku informbirojevskega spora)
Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu
• www.jfklibrary.org/ (vse o predsedniku Kennedyju)
• www.korean-war.com
• www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (krizna žarišča po svetu)
• www2.arnes./~mbiten2/glavna_index.htm (vietnamska vojna)
• revolucija.tripod.com/marxist/ (stran o Che - ju Guevari)
Kdaj je popustila napetost hladne vojne
• www.jfklibrary.org/ (o predsedniku Kennedyju)
• www.stmartin.edu/~dprice/cold.war.html (krizna žarišča po svetu)
• www.americanpresidents.org (o ameriških predsednikih)
• www.whitehouse.gov/history/presidents (o ameriških predsednikih, govori, biografije, posnetki)
• www.cia.gov (o organizaciji CIA)
• www.marxists.org/archive/guevara (o E. Che - ju Guevari)
• www.svarog.org/zgodovina/svet_1945/kgb.php3 (o delovanju KGB)
Kolonije postanejo nove države
• www.anc.org.za/people/mandela.html (o Nelsonu Mandeli)
• www.mkgandhi.org (o Gandhiju)
• www.mahatma.org.in (o Gadhijevem boju za neodvisnost Indije)
• www.nad-plo.org (uradna stran PLO-a; priporočamo, da jo najprej preverijo učitelji)
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi
• www.mikhailgorbachev.org (uradna stran M. Gorbačova)
• www.geocities.com/vojnev/ (o vzrokih in poteku vojn v Jugoslaviji)
• www.un.org/icty (uradna stran sojenja vojnim zločincem na ozemlju nekdanje Jugoslavije)
• www.marxists.org/reference/archive/mao (vse o Mau Zedongu)
• www.sl.wikipedia.org (učenec naj vtipka ime in priimek državnika, o katerem želi zvedeti še kaj več).
Napredek znanosti in tehnologije je razširil človeška obzorja
• www.microsoft.com/billgates/default.asp
• www.dnai.org/
• www.dnaftb.org/dnaftb
• www.nasa.gov
• www.nasawatch.com
• www.mars.jpl.nasa.gov (o odkrivanju Marsa)
120

Svet po drugi svetovni vojni:
graditev boljše prihodnosti
Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni – kje so meje globalizacije
• www.greenpeace.org
• www.ibm.com
• www.ozone-depletion.net (o ozonski luknji)
• www.globalization.net (o globalizaciji)
Kako se mešajo kulture v globalni dobi
• www.athena2.org (o gibanjih za pravice žensk)
• www.imow.org (Mednarodni muzej žensk)
• www.spartacus.schoolnet.co.uk/USAcivilrights.htm (o gibanjih za državljanske pravice v ZDA)
• www.amnesty.si
• www.elvispresley.com
• www.thekingcenter.org.
• www.marilymonroe.com
• www.abbasite.com
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Danijela Brečko, 40 sodobnih učnih metod, SOFOS, Ljubljana, 2002.
• Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Igra vlog in simulacija kot učna metoda, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.
• Jean Michel Lecomte, Teaching about the Holocaust, Svet Evrope, Strasbourg, 2001.
• Dhority Lynn, Ustvarjalne metode učenja, Alpha center, Ljubljana, 1992.
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine: Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje – začetnike, Filozofska fakulteta, Ljubljana,
2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women’s history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE:
Geografija, slovenski jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja , državljanska vzgoja – državljanska kultura, glasbena vzgoja, likovna
vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo, biologija, fizika, kemija.
121

▶
▶
▶
▶
▶
Koliko žrtev je povzročila druga
svetovna vojna
UČNI CILJI
Učenec:
zna navesti ter opisati
posledice II. svetovne vojne,
opiše posledice uporabe
atomskega orožja v vojni,
zna opisati odnos
zmagovalcev do poražencev
in razume pomen delovanja
sodišča za vojne zločince;
navede še kakšen primer
mednarodnega sodišča, ki
deluje še danes,
zna navesti naloge OZN,
oceni pomen delovanja te
organizacije in sklepa o
njeni moči danes; primerja
delovanje Društva narodov
z OZN,
pozna delovanje UNICEF-a.
Opustošenje v Evropi
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija
Učitelj učencem pokaže sliko, ki
prikazuje porušeno Evropo. Lahko
si pomaga s fotografijo v učbeniku,
na strani 114 zgoraj ali fotografijo
v delovnem zvezku na strani 106.
Učenci ugotavljajo, kakšne posledice
druge svetovne vojne fotografije
prikazujejo, kaj je takšno stanje
pomenilo za življenje ljudi …
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje
Opustošenje v Evropi v učbeniku na
strani 114. Izdelajo miselni vzorec, s
katerim ponazorijo posledice druge
svetovne vojne.
Opustoπenje v Evropi
Druga svetovna vojna je bila spopad, ki je prinesel najveË ærtev in uniËenja v zgodovini. Najbolj prizadeti sta
bili Evropa in Japonska.
a) Navedi posledice druge svetovne vojne.
· veliko ærtev med vojaki in civilisti
· genocid nad Judi
· uniËena naselja, industrijski obrati in polja
· prizadeto gospodarstvo
· radioaktivno sevanje zaradi uporabe atomske bombe
· selitve ljudi
Podoba Hiroπime po napadu z atomsko bombo
≈Nemπki narod je krvavo plaËal slepoto, da se je vdal
b) Analiziraj tabelo ob strani in v uËbeniku na str. 114.
gospodovalnim naËrtom Hitlerjeve nacistiËne stranke.
Pribliæno enajst milijonov Nemcev je izgubilo svoje
• Katera dræava je imela najveË vojaπkih ærtev Zakaj
domove in si moralo poiskati nove. /…/ Kar 110 milijonov
moæ je bilo v tej vojni pod oroæjem. 30 milijonov
Sovjetska zveza, ker je do leta 1943 nosila glavno breme bojevanja
jih je izgubilo æivljenja.«
proti NemËiji, saj je branila edino fronto proti NemËiji v Evropi.
(Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1981)
• Katera dræava ni imela civilnih ærtev Zakaj
ZDA, ker so boji potekali zunaj njenega dræavnega ozemlja.
• V Ëem se je prva svetovna vojna razlikovala od druge
Ærtev je bilo veliko veË, zlasti med civilisti.
Druga svetovna vojna je po ocenah terjala od 36 do 53 milijonov
mrtvih in še od 29 do 34 milijonov ranjenih. Že na postdamski
konferenci so se zavezniki odločili, da bodo sodili nacistom, ki
so bili odgovorni za zločine Nemčije. Še pred koncem vojne pa
so ustanovili mednarodno organizacijo, ki naj bi skrbela za mir
v svetu.
vojska civilisti
prva svetovna vojna 95 % 5 %
druga svetovna vojna 33 % 67 %
Ærtve v obeh svetovnih vojnah
c) Mnogi ljudje so se po vojni selili. Navedi dva vzroka, ki sta povzroËila njihove selitve.
· Iskali so boljπe pogoje za æivljenje, saj sta povsod zaradi uniËenja vladali revπËina in lakota.
· Veliko ljudi je iskalo svoje svojce, ki so bili v vojnem Ëasu razseljeni.
· Mnogi ljudje so se selili tudi zaradi spremembe politiËnega sistema v dræavi.
ObraËun z vojnimi zloËinci
Po vojni so zaËela delovati mednarodna vojaπka sodiπËa, ki so imela namen soditi nacistom.
a) Ali na sliki lahko najdeπ Hitlerja
Ne, saj ga ni bilo med obtoæenci (tik pred vdajo Berlina je naredil samomor).
b) Kakπne so bile obtoæbe zaveznikov na sodiπËu v Nürnbergu
Obtoæeni so bili za medvojne zloËine zoper Ëloveπtvo, tudi genocid.
AKTUALNO
V marcu 2003 so enote ZDA in Velike
Britanije napadle naftno zelo bogati
Irak, da bi končale diktaturo Sadama
Huseina. Ameriška vojska je državo
hitro zavzela in vojne operacije so
bile kmalu končane. Večina zavzetih
mest je bila močno poškodovanih,
v posameznih ofenzivah pa so bila
nekatera skoraj povsem uničena (na
primer Faludža, kjer je novembra
2004 potekala močna ofenziva proti
odpornikom). Vendar v Iraku še danes
ni miru in država je še vedno v vojnem
stanju, saj še vedno potekajo manjše
vojaške operacije proti posameznim
odporniškim skupinam. Do avgusta
2005 je vojna v Iraku terjala 26.407
žrtev, med katerimi je bilo največ
civilistov, Iračanov. Med žrtvami je
bilo tudi okoli 2000 ameriških vojakov.
106
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (tabelo)
Učenci si v učbeniku na strani 114
ogledajo tabelo, ki prikazuje število
žrtev vojne v nekaterih državah.
Navedene številke analizirajo:
• Katera država je imela največ žrtev
med vojaki Zakaj
• Katera država je imela najmanj
žrtev med civilisti Zakaj
• Kolikšen je bil delež žrtev med
vojaki in civilisti v Nemčiji glede na
celotno število žrtev
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence sooči s posledicami
druge svetovne vojne v Evropi in
svetu. Kot primer lahko predstavi
tudi posledice kakšne druge vojne (na
primer vojne v Iraku 2003, vojne na
tleh nekdanje Jugoslavije 1991–1995).
Z učenci se pogovori o vojnah in
njihovih posledicah:
• Kakšne posledice vojne prinašajo
za ljudi
• Kako vojne prizadenejo
gospodarstvo
• Ali je zmaga v vojni opravičljiva ob
velikih žrtvah in uničenju
• Kako skušajo ljudje preživeti
obdobje pomanjkanja in uničenja ob
koncu vojne
Obračun z vojnimi zločinci
AKTUALNO
Po svetu potekajo različni sodni
procesi proti resničnim in domnevnim
krivcem zločinov nad človeštvom.
Trenutno je aktualno sojenje proti
iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu,
ki poteka v Iraku. V ZDA je še vedno
aktualno ravnanje z muslimanskimi
osumljenci, ki so zaprti v ameriških
zaporih Gvantanamo na Kubi in jih
ZDA sumijo terorističnega delovanje.
Učitelj poišče članke o zapornikih
v Gvantanamu na Kubi. Učence
spodbudi k razmišljanju naj o tem,
kako ZDA ravnajo z zaporniki. Ali
imajo tudi zaporniki pravice
122

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna
c) Ali so zavezniki ravnali prav, ko so sodili posameznim nacistiËnim voditeljem Utemelji svoj odgovor.
UËenci podajo svoj odgovor, ki pa mora biti utemeljen.
Na primer: Da, ravnali so prav, saj so ti voditelji bili najbolj odgovorni za nacistiËno politiko in se niËesar ni zgodilo
brez njihovega privoljenja.
Novo upanje sveta ∑ Organizacija zdruæenih narodov
Organizacija OZN, katere ustanovitev je predlagal ameriπki predsednik Roosevelt, je za narode sveta
postala novo upanje.
a) Zakaj so dræave ustanovile OZN
OZN naj bi varovala mir in omogoËala mednarodno sodelovanje.
Mirovne enote OZN so posredovale v vojni v Bosni in Hercegovini
1992.
b) Kakπno nalogo ima OZN danes
· Ohranjati mir na svetu in prepreËevati vojne spopade.
· Spodbujati politiËno, gospodarsko in kulturno sodelovanje med
narodi.
· Spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin.
c) Ali OZN deluje bolje od Druπtva narodov Pojasni svoj odgovor.
Da, deluje bolje. Organi OZN imajo danes veË veljave, kot jo je imelo Druπtvo narodov. V OZN so vkljuËene vse dræave,
v Druπtvu narodov pa nekaterih velikih sil (ZDA, izstop NemËije ...) ni bilo. Poleg tega ima OZN svoje mirovne Ëete,
s katerimi lahko posreduje na obmoËjih spopadov med dræavami, DN pa svojih Ëet ni imelo.
Ë) OZN ima 6 glavnih organov. S Ërtami poveæi njihova imena s pravilnimi razlagami.
Generalna skupπËina
Nadzoruje podroËja pod skrbniπtvom OZN.
Sekretariat
Poravnava mednarodne spore in doloËa sankcije dræavam, ki ogroæajo mir.
Varnostni svet
Predstavlja Ëlanice OZN.
Ekonomsko-socialni svet Razsoja v mednarodnih pravnih sporih.
Mednarodno sodiπËe
Vodi ga generalni sekretar.
Skrbniπki svet
Deluje na podroËju socialnih vpraπanj, izobraæevanja in zdravstva.
d) Kako se imenuje organizacija OZN, ki skrbi za otroke po svetu Ali si æe kdaj prispeval denar za to
organizacijo
Unicef.
e) Na spletni strani www.unicef.si poiπËi in zapiπi, s Ëim se trenutno ukvarja ta organizacija v Sloveniji.
· Projekt Spoznavajmo otroke sveta: namen projekta je uËiti otroke v vrtcu, kako sprejemati razliËnost, jih uËiti
strpnosti, medsebojne pomoËi in solidarnosti;
· projekt PunËka iz cunj: namen projekta je spodbujanje solidarnosti pri otrocih v vrtcu ter uËenje odgovornosti do
drugega;
· projekt Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto: projekt spodbuja mesta, da postajajo bolj prijazna do otrok, da
πirijo UNICEF-ove projekte in zbirajo finanËna sredstva pri podjetjih in posameznikih za programe v korist otrok;
· UNICEF zbira prispevke, s katerimi pomaga zgraditi vodnjake in namestiti vodne Ërpalke za otroke, ki trpijo zaradi
pomanjkanja vode.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.law.umkc.
edu/faculty/projects/ftrials/
nuremberg/nuremberg.htm si
učenci ogledajo zapise in fotografije
v Nürnbergu. Zapišejo svoj komentar
o sojenju.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenec se skuša vživeti v sodnika, ki
vodi proces na nürnberškem sodišču.
Katere točke iz obtožnice, bi še
posebej izpostavil Za kakšno kazen
bi se odločil Kako bi utemeljil svojo
odločitev za višino kazni (smrtno
obsodbo, dosmrtni zapor …)
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(nevihta možganov)
Učitelj na tablo napiše reklo:
»ZMAGOVALCI PIŠEJO ZGODOVINO«.
Učenci zapišejo asociacije/ideje/
pregovore, ki jim pridejo na misel ob
tej povedi ter se o njih pogovorijo z
učiteljem.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmislijo o kaznih, ki so
bile določene vojnim zločincem, na
nürnberškem sodišču. Razmislijo o
naslednjih vprašanjih:
• Kako zmagovalci ravnajo s
poraženci in zakaj tako
• Ali je bil nürnberški proces
korekten Svoj odgovor utemeljijo.
• Ali je bila za nemške zločine
odgovorna le peščica posameznikov
Kolikšna je bila odgovornost
nemškega naroda, ki je podprlo
Hitlerjevo politiko
107
Novo upanje sveta – Organizacija združenih narodov
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
pisno-grafi čnih izdelkov
Učenci z grafičnim diagramom predstavijo
OZN in njene organe. Dopišejo
delovanje posameznih organov v OZN.
VEČ O …
Prvič je bila ustanovitev mednarodne
organizacije leta 1942 omenjena v
atlantski listini. OZN je bila ustanovljen
junija 1945, uradno pa deluje
od 24. oktobra 1945, najprej v San
Franciscu, danes v New Yorku. Prvi
generalni sekretar OZN je bil Trygve
Lie iz Norveške. Uradni jeziki OZN so
angleški, francoski, ruski, španski,
arabski, kitajski. OZN se financira
iz članarin članic in donacij. Vsaka
članica ima en volilni glas v generalni
skupščini. V skupščini se odloča
o vseh pomembnih vprašanjih
svetovnega miru. O vseh zadevah se
odloča z glasovanjem – da so sprejete
mora zanje glasovati 2/3 članic
– ob sprejemanju resolucij. Redna
zasedanja generalne skupščine so
vsako leto z začetkom v septembru,
izredna pa se izvedejo na zahtevo
Varnostnega sveta ali večine članic.
Delo generalne skupščine poteka v
6 odborih: odbor za razorožitev in
mednarodno varnost, odbor za ekonomijo
in finance, odbor za družbeno,
humanitarno in kulturno področje,
odbor za posebno politiko in dekolonizacijo,
odbor za administracijo in
proračun, odbor za pravne zadeve.
RAZISKOVALEC
Danes v Haagu (Nizozemska) v imenu
OZN delujeta dve mednarodni sodišči,
eno za vojne zločine v Ruandi in
drugo za vojne zločine v Jugoslaviji.
Učenci poiščejo časopisne članke o
sojenju zločincem na tleh nekdanje
Jugoslavije, na primer Slobodanu
Miloševiću … Skušajo poiskati
odgovore na vprašanja: zakaj so ti
ljudje obtoženi, kako se branijo ali so
kakšni zapleti okoli sojenja, kakšne
kazni jim grozijo …
Priporočamo tudi ogled spletne
strani: www.un.org/icty/index.
html.
123

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran organizacije
OZN: www.un.org. Poiščejo podatke o
članicah OZN ter stalnih in desetih nestalnih
članicah Varnostnega sveta. Poiščejo ime
slovenskega diplomata, ki predstavlja
Slovenijo v OZN-u.
AKTIVNOST: terensko delo
(anketiranje)
Učenci naredijo anketo med sošolci, s
katero bodo ugotovili:
• Koliko sošolcev ali njihovih staršev je
že darovalo denar za Unicef Katere akcije
Unicefa so podprli
• Katere akcije organizacije OZN najbolj
poznajo
• Kdaj je Republika Slovenija postala
članica OZN
• Kaj anketirani predlagajo, bi bilo
mogoče narediti za večjo obveščenost in
prepoznavnost OZN v Sloveniji
Svoje rezultate predstavijo v razredu in se o
njih pogovorijo.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igre vlog)
Učenci z igro vlog predstavijo delovanje
Varnostnega sveta. Pri tem si razdelijo
vloge predstavnikov posameznih držav,
stalnih in nestalnih članic. Za primer lahko
vzamejo resničen svetovni problem ali pa si
problematično situacijo izmislijo. Zaigrajo
lahko tudi pravico veta …
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci na zemljevidu sveta (učitelj pripravi
kopije teh zemljevidov ali pa uporabijo
zemljevid v učbeniku na strani 1112/113) z
različnimi barvami označijo države:
• v katerih so že delovale modre čelade,
• v katerih delujejo modre čelade danes,
• kjer trenutno potekajo medetnični
spopadi ali državljanske vojne.
Priporočamo ogled spletne strani: www.
un.org
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci presodijo delovanje OZN danes.
• Ali ima kakšna država še poseben vpliv
na OZN Kaj ji zagotavlja ta vpliv
• Kako pravično je določilo, da imajo
stalne članice Varnostnega sveta pravico
veta
• Kakšna je vloga majhnih držav v OZN, na
primer Slovenije
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
informacije o različnih programih in organizacijah
OZN. Ena izmed njih (Unicef) je
predstavljena v učbeniku na strani 116. Na
podoben način učenci predstavijo izbrani
program ali organizacijo.
VEČ O …
Pravica veta je pravica, ki jo imajo le
stalne članice v Varnostnem svetu
OZN. To so: ZDA, Velika Britanija, Ruska
federacija, Kitajska in Francija. S to pravico
lahko država prepreči izglasovanje sklepa.
Podobno pravico so poznali že Rimljani
(pravica veta ljudskega tribuna v seNatu).
Skrb za mednarodni mir in varnost je
glavna odgovornost Varnostnega Sveta, ki
priporoča vpletenim stranem mirno rešitev
sporov, preiskuje, določa pogoje za mirno
rešitev konfliktov, končuje spopade, lahko
na konfliktno območje pošilja vojaške
opazovalce ali mirovne čete, odloča o
Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da se piπe
leto 1945 in OZN te je
zaprosila, da nariπeπ plakat z
naslovom ≈Nikoli veË«, ki bi
ljudi za vedno spominjal na
strahote druge svetovne
vojne. Morda æeliπ, da bi s
plakatom πokiral svet. Morda
se ti zdi bolje, da bi bil plakat
manj kriËeË in bi bolj
poudarjal vsebino. OdloËi se
in nariπi plakat v prazno
polje.
108
ZANIMA ME:
Dogajanje na nürnberπkem procesu prikazuje istoimenski
film (1958).
PONOVIMO
ZANIMA ME:
Na naslovu www.worldwar-2.net lahko izveπ veË o posledicah
druge svetovne vojne.
OBRA»UN Z VOJNIMI
ORGANIZACIJA
ZLO»INCI
ZDRUÆENIH NARODOV
KOLIKO ÆRTEV
Kje
JE POVZRO»ILA
Kdaj
sodiπËe v Nürnbergu (NemËija) DRUGA SVETOVNA Ustanovljena 24. junija 1945
VOJNA
Zakaj
Sedeæ
Zaradi genocida in zloËinov proti
v New Yorku
Ëloveπtvu, za katere so bili odgovorni
med vojno.
embargu in drugih ekonomskih sankcijah,
odloča o uporabi vojaške sile, je ustanovitelj
mednarodnega sodišča za vojne zločince
(v bivši Jugoslaviji in v Ruandi). Delo OZN
za mir poteka na več načinov: a) DELO ZA
MIR V SVETU (PEACEMAKING): uporaba
diplomacije, da bi vpletene strani prepričali
v prijateljsko in mirno reševanje konflikta
– »PREVENTIVNA DIPLOMACIJA« - akcija, da
se prepreči poglobitev sporov, še preden
preidejo v resen konflikt;
b) DELO ZA OHRANJANJE MIRU (PEACEKEEP-
ING): operacije, ki so ključnega pomena
za mednarodni mir in varnost in lahko
vključujejo policijske in vojaške enote ter
civiliste (vojaške opazovalce ali mirovne
čete ali kombinacijo obojega);
OPUSTO©ENJE V EVROPI
· uniËena mesta in naselja
· uniËeno gospodarstvo
· uniËene ceste in æelezniπke
povezave
· veliko ærtev med vojaki in civilisti
· mnogi otroci so osiroteli
· πtevilni begunci
c) VSILJEVANJE (ENFORCEMENT): vsiljevanje
nekih meril, da se vzdržuje ali obnovi mednarodni
mir: EMBARGO in SANKCIJE (bivša
Jugoslavija, Irak), vojaške akcije (Kuvajt
1991, državljanska vojna v Somaliji 1992);
č) IZGRADNJA MIRU (PEACE-BUILDING):
akcije, ki podpirajo strukture, ki okrepijo
in izgrajujejo mir (skrb za vojaško varnost,
civilno pravo in red, človekove pravice,
volitve, pomoč lokalni administraciji pri
izvedbi zdravstvenih ali izobraževalnih
reform, obnovitvenih gradbenih del); d)
RAZOROŽITEV (DISARMENT): zmanjšati
količino orožja za masovno uničevanje
– kemično in biološko orožje, dvostranski in
večstranski sporazumi o jedrskem orožju,
pozornost konvencionalnemu orožju.
POMEN
· varovati mir na svetu
· uresniËevati mednarodno sodelovanje
· spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih
pravic na svetu
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v
naslovu poglavja »Koliko žrtev je povzročila
druga svetovna vojna«
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako so zmagovalci ravnali s poraženci
• Ali poznaš še kakšen podoben primer iz
zgodovine
• Kako se imenuje organizacija za mir, ki
je bila ustanovljena po II. svetovni vojni
• Kaj so slabosti današnjega delovanja
OZN
• Kako se imenuje organizacija, ki deluje
pod okriljem OZN in skrbi za pomoč otrokom
po svetu
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 108.
124

Nesoglasja med ZDA in SZ so izvirala še izpred vojnih časov,
a jih je vojna potisnila v ozadje. Znova so izbruhnila po koncu
vojne in svet se je zaradi tega razdelil na dva bloka. Začelo se
je dolgo obdobje, ko ni bilo ne vojne in ne miru.
Kdaj se je zaËela hladna vojna
a) Razloæi, zakaj so na
zemljevidu dræave
oznaËene z dvema
barvama.
Z vijoliËasto barvo so
oznaËene kapitalistiËne
in (demokratiËne) dræave.
Z rdeËo barvo pa so ozna-
Ëene komunistiËne dræave.
b) PreuËi zemljevid Evrope
leta 1945 in preglednico
dopolni tako,
da vpiπeπ imena dræav,
ki pripadajo
posameznemu bloku.
VZHODNI BLOK
Ime druæbene ureditve, ki je zaznamovala
vzhodni blok: socializem (komunizem)
Zemljevid Evrope po koncu druge svetovne vojne.
Sovjetska zveza, Madæarska, Poljska,
»eπkoslovaπka, Romunija, Bolgarija, Albanija,
Vzhodna NemËija (Nemπka demokratiËna republika),
do leta 1948 tudi Jugoslavija
ZAHODNI BLOK
Francija, Velika Britanija, Italija, ©panija (kapitalistiËna,
a do leta 1975 diktatura),
Avstrija, Zahodna NemËija (Zvezna republika
NemËija), Norveπka, ©vedska, Danska, dræave
Beneluksa, Irska, Portugalska
zahodni blok: kapitalizem (demokracija)
Kako je hladna vojna
razdelila svet
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
zna razložiti pojem
hladna vojna in pojasni
okoliščine, zaradi
katerih je prišlo do nje,
zna našteti države
članice vzhodnega in
zahodnega bloka,
primerja oba bloka
in zna navesti glavne
razlike med njima,
zna razložiti pojem
železna zavesa,
zna razložiti pojem Nato
ter opiše okoliščine, ki
so povzročile nastanek
Nata in Varšavskega
pakta,
loči med Trumanovo
doktrino in
Marshallovim načrtom
ter zna pojasniti njun
namen,
pojasni pojem
oboroževalna tekma in
razloži, kako je potekalo
oboroževanje obeh
strani,
kritično opiše razvoj
oboroževalne tekme za
človeštvo.
c) Posebno ime za mejo med obema blokoma je prvi uporabil politik
Winston Churchill v govoru leta 1946.
• Kako je Churchill poimenoval to mejo
æelezna zavesa
• Zakaj je uporabil ta izraz
Z izrazom je æelel poudariti delitev in razlike med obema blokoma (moËno zavarovano mejo, ohlajene odnose, razlike
v druæbenem sistemu).
AKTIVNOST: kviz
Učenci si ogledajo zemljevid v delovnem zvezku, na strani 109 in naštetim državam
dopišejo številko 1 ali številko 2. Nalogo izvedejo v obliki kviza.
1……… zahodni blok 2……… vzhodni blok
………. Japonska …………. Italija ………… Francija
………. Poljska …………. Madžarska ………... Kanada
…….… Romunija …………. Velika Britanija ………… Sovjetska zveza
AKTIVNOST: metoda slikovno-grafi čnih izdelkov
Winston Churchill je bil prvi, ki je uporabil pojem železna zavesa. Učenci narišejo
železno zaveso kot pojem ločevanja med zahodom in vzhodom. V pomoč jim je
lahko ilustracija v delovnem zvezku na strani 110.
≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trsta ob Jadranu
se je spustila Ëez celino æelezna zavesa. Za njo so ostale
vse dræave srednje in vzhodne Evrope. Kljub maloπtevilËnosti
so priπle na oblast komunistiËne partije in povsod
uvajajo totalitarni reæim.«
109
VEČ O …
Pojem železna zavesa, ki ga je uporabil
W. Churchill za delitev Evrope,
izhaja iz gledališkega sveta. Železna
zavesa v gledališču je zaščitna pregrada,
narejena iz negorečih materialov,
ki jo uporabijo v primeru izbruha
požara na odru. Z njeno uporabo
preprečijo razširitev ognja v dvorano,
s čimer zaščitijo gledalce. W. Churchill
je pojem železna zavesa prvič uporabil
v svojem govoru marca 1946 v Westminster
Collegeu v Fultonu, ameriški
zvezni državi Missouri. Govor je izzval
ostre reakcije Sovjetske zveze in
vzhodnega bloka.
Kdaj se je začela hladna vojna
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija
Učenci si ogledajo fotografijo v
učeniku na strani 117 (veliki trije
na Jalti). Ob sliki v učbeniku učenci
ponovijo, v kakšnih odnosih so bili
veliki trije na Jaltski konferenci.
Ugotavljajo glavne vzroke za
nesoglasja.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci v učbeniku na strani 117
preberejo govor W. Churchilla.
Besedilo analizirajo:
• Iz besedila skušajo razbrati, kaj
je Churchill misli s pojmom železna
zavesa.
• Kaj je bila značilnost držav, ki so
ostale za železno zaveso
• Ali je bil Churchill navdušen nad
pojavom železne zavese
125

Zakaj je bila ustanovljena zveza Nato
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletnih straneh www.
nato.int naredijo raziskavo o Natu: v
katerih državah je posredoval Nato,
koliko članic ima Nato, kje je nam
najbližja vojaška baza Nata, koliko
vojaških baz ima Nato po vsem svetu
… Poiščejo države v Evropi, ki niso
članice Nata. Razmislijo, zakaj so
odklonile članstvo Nata.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo karikaturo, ki
prikazuje sovjetski pogled na širjenje
vpliva ZDA v svetu. V pomoč jim je
lahko karikatura na strani 117.
BODIMO KREATIVNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenec se skuša vživeti v vlogo
Stalina. Zapiše njegovo mnenje o ZDA,
njihovih prizadevanjih, da bi omejile
vpliv Sovjetske zveze ter opiše
njegov pogled na zahodni svet. Svoje
poglede lahko Stalin predstavi kot
dnevniški zapis, pismo predsedniku
komunistične države, pismo
vojaškemu generalu ali vodji ….
AKTUALNO
Od 29. marca 2004 je Republika
Slovenija članica Nata. Slovenska
pot vključitve v Nato se je začela
leta 1993, ko je Državni zbor sprejel
Resolucijo o izhodiščih zasnove
nacionalne varnosti, na podlagi
katere se je Slovenija vključila
v Partnerstvo za mir in postala
pridružena članica v Severnoatlantski
skupščini. Aprila 1996 je Državni zbor
sprejel sklep, s katerim je podprl
članstvo Slovenije v Natu, leto pozneje
pa Deklaracijo o vključevanju v Nato.
23. marca 2003 je bil v Sloveniji
izveden referendum o priključitvi
k Natu, na katerem so državljani
Slovenije pristop k Natu podprli s
66,08 %. Državni zbor Republike
Slovenije je 24. februarja 2004 sprejel
zakon o ratifikaciji Severnoatlantske
pogodbe o pristopu, 29. marca 2004
pa je Slovenija postala polnopravna
članica Nata. V skladu z obveznostmi
so se slovenski vojaki pridružili
vojakom iz drugih držav, članic
Nata na nekaterih konfliktnih
območjih, v Bosni in Hercegovini
(173 pripadnikov), na Kosovem (34
pripadnikov) in v Afganistanu (29
pripadnikov). Slovenija je zelo aktivna
članica Nata: od 27. do 31. maja 2005
je gostila zasedanje parlamentarne
skupščine Nato, od 28. junija do 1.
julija 2005 pa je v Ljubljani potekala
konferenca med svetom Nata in
Rusijo na temo terorizma.
Kako je hladna vojna razdelila svet
Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo
na sliki.
meja je bila zavarovana z
betonskimi pregradami in
bodeËo æico, ki so oteæevale
prehod
AKTIVNOST: metoda dela slikovnim
gradivom (karikatura)
Učenci si ogledajo karikaturo Stalina
kot hobotnice v učbeniku na strani
117. Analizirajo vsebino in sporočilo
karikature:
• Po katerih znakih vemo, da
hobotnica predstavlja Stalina
• Kam naj bi po mnenju zahoda
Stalin širil svoj vpliv
• Zakaj sta obe velesili želeli premoč
v svetu
• V čem sta si bili politiki SZ in ZDA
podobni
vojaπke utrdbe, ki varujejo
mejo in nadzirajo dogajanje
ob meji
Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO
Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev.
a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine
Ameriπki predsednik Truman je spodbudil program pomoËi
dræavam, v katerih je bil po vojni ogroæen veËstrankarski sistem.
b) Kaj je bil namen Marshallovega plana
Jedrsko oroæje: medcelinske rakete, jedrske podmornice, rakete z vodenimi bojnimi glavami ...
110
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
O novi vlogi Nata, na katero vpliva
konec hladne vojne, obstaja veliko
ugibanj in načrtov. Učitelj učence
povpraša:
• Ali svet danes potrebuje
organizacijo kot je Nato
• Ali se jim zdi, da imajo določene
države, članice Nata, še poseben vpliv
v tej organizaciji
• Zakaj RUSIJA ni članica Nata
• Kakšna naj bi bila vloga Nata v
prihodnosti
BerlinËani
obnavljajo
mesto ob pomoËi
Marshallovega
mejo so neprekinjeno nadzorovali
tudi vojaki
plana.
Ameriπki zunanji minister Marshall je oblikoval program, ki je predvideval
finanËno in materialno pomoË v vojni prizadetim dræavam, ki so se
odpovedale komunistiËnemu sistemu.
c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila
najveË pomoËi.
Velika Britanija in Francija.
Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË Odgovor lahko najdeπ v
preglednici v uËbeniku (str. 118).
Jugoslavija, ki je bila takoj po vojni v tesnih stikih s SZ, je pomoË najprej odklonila. Po sporu s SZ (spor z informbirojem)
pa je v okviru Marshallovega plana dobila nekaj pomoËi.
d) Pojasni navedene pojme.
NATO: Severnoatlantska zveza (ustanovljena 1949) si prizadeva za skupno vojaπko obrambo in ohranitev miru
Informbiro: zveza komunistiËnih partij pod vodstvom Moskve, v vzhodni Evropi, Italiji in Franciji
Varπavski pakt: vojaπko zavezniπtvo (ustanovljeno 1955) Sovjetske zveze in komunistiËnih dræav v vzhodni Evropi
Oboroæevalna tekma
Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju.
a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma
Tekmovanje ZDA in SZ v oboroæevanju. Obe dræavi sta æeleli Ëim hitreje priti do izpopolnjenega
oroæja (atomske in vodikove bombe, novih raket, tipov letal ...).
b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci navedejo prednosti in
pomanjkljivosti socializma in
kapitalizma ter svoje ugotovitve
zapišejo v preglednico.
prednosti
pomanjkljivosti
socializem
kapitalizem
VEČ O …
Informacijski biro komunističnih in
delavskih partij ali informbiro je
bil ustanovljen na predlog sovjetske
komunistične partije leta 1947.
Do sredine leta 1948 je bil sedež v
126

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi.
Z vohunjenjem sta velesili zbirali podatke o razvoju novega
oroæja in njegovem nameπËanju na ozemlju druge velesile
oziroma njenih zaveznic.
Beogradu, potem pa v Bukarešti. Poleg
komunističnih partij vzhodnoevropskih
komunističnih držav sta se informbiroju
pridružili še komunistični stranki iz Italije
in Francije. Nastanek informbiroja je bil
povezan z nasprotji med SZ in zahodom.
Predstavniki komunističnih partij so
se dogovorili, da bodo usklajevali svoje
poglede na blokovsko delitev sveta ter
preprečevali širjenje zahodnega vpliva.
Partijam v posameznih vzhodnih državah
naj bi informbiro omogočil izmenjavo
mnenj, izkušenj ter nasvetov. V resnici
pa sta vodstvo sovjetske partije in Stalin
v informbiroju videla le sredstvo za
uresničevanje lastne politike, saj sta ga
spremenila v institucijo za nadzorovanje
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(premetanka)
Učenci premečejo črke in dobili bodo
naslednje pojme: ŽELEZNA ZAVESA,
Nato, VARŠAVSKI PAKT, STALIN, TRUMAN,
SOCIALIZEM.
MNUART ………. TNAO ………..
VVAARKISŠ TAKP ………. TLNISA ………..
MZLIOCSAE ………. A E A Z V S LNAZEEŽ ………..
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(iskanje napak)
Učenci v besedilu poiščejo 5 napak.
Kako je hladna vojna razdelila svet
RADOVEDNEÆ
V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana
z oboroæevalno tekmo.
1949 1952 1953 1957 1958
SZ izdela ZDA izdelajo SZ izdela vodikovo SZ poπlje v vesolje ZDA poπljejo
atomsko bombo vodikovo bombo bombo satelit Sputnik v vesolje svoj
satelit
ZANIMA ME:
Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko
ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.
ZAVEZNI©TVA
To pomeni, da sta velesili
iskali zaveznike po svetu.
Tako se je svet razdelil na dva tabora:
zahodni in vzhodni blok.
ZANIMA ME:
Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno
prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu,
agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.
PONOVIMO
HLADNA VOJNA
Karikatura prikazuje
sovjetski pogled na uporabo
ameriπkih letal U-2.
NE VOJNA IN NE MIR
To pomeni, da
sta bili ZDA in SZ ves Ëas na robu spopada: oboroæevali
sta se in si grozili. Glavni vzrok sovraπtva je bilo
nasprotje v ideologiji: zahod je bil demokratiËen in kapitalistiËen,
vzhod pa komunistiËen.
Vodilna sila Sovjetska zveza Zdruæene dræave Amerike
Druæbena ureditev komunizem (socializem) kapitalizem in demokracija
Vojaπki pakt Varπavski pakt Severnoatlantski pakt (NATO)
Gospodarska pomoË Svet za vzajemno gospodarsko pomoË Trumanova doktrina, Marshallov plan
partij v drugih državah in določanje
zunanje politike vseh socialističnih držav.
Po Stalinovi smrti je informbiro razpadel
in bil 1956 razpuščen.
111
Izpišejo jih ter jih popravijo.
Napake in popravki so: dobrih odnosov
– slabih odnosov, Bolgariji – Potsdamu,
Velika Britanija – ZDA, severni – vzhodni,
še ni njena članica – je njena članica od
leta 2004)
Ob koncu II. svetovne vojne se je zaradi
dobrih odnosov med velikimi tremi
začela hladna vojna. Ti odnosi so se
pokazali že na konferenci v Bolgariji
leta 1945. Največji nasprotnici v hladni
vojni sta bili Velika Britanija in Sovjetska
zveza. Svet se je razdelil na dva bloka:
zahodni in severni. Zahodni blok je
ustanovil vojaško zvezo Nato. Slovenija
še ni njena članica.
Oboroževalna tekma
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (karikatura)
Učenci si ogledajo karikaturo dveh bomb
v učbeniku, na strani 119 in jo analizirajo:
• Zakaj se obe bombi lovita
• Kaj je pomenil predstavljeni lov za
svet
• Kako bi razložil figuro, ki leži na tleh
Koga predstavlja
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom in metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci naj ob besedilu in sliki v učbeniku,
na strani 119 ugotovijo:
• Katera velesila je bila hitrejša v
raziskovanju vesolja
• Kateri dogodek štejemo kot njeno
trenutno zmago
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo strip na temo vohunjenje
med ZDA in SZ. V pomoč so jim lahko filmi
o agentu 007, Jamesu Bondu.
RAZISKOVALEC
Učenci ob uporabi knjige Največji
vohuni vseh časov naredijo raziskavo o
vohunjenju med hladno vojno. Predstavijo
metode vohunjenja, največje vohune in
njihove usode …
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence spodbudi k razmišljanju o
naslednjih vprašanjih:
• Zakaj vodikova bomba pomeni
nadaljevanje atomske bombe
• Kakšne posledice za človeštvo ima
lahko kopičenje jedrskega orožja
• Nekatere države že imajo atomsko
orožje (Rusija, ZDA, Kitajska, Francija,
Velika Britanija, Izrael), nekatere pa niso
več daleč od njega (Indija, Iran, Severna
Koreja). Kaj pomeni tekma v jedrskem
oboroževanju za varnost v svetu
• Zakaj nimajo atomskega orožja vse
države sveta
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran
www.2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/
spletna_of/bomba.htm, ki vsebuje
informacije o razvoju znanosti in
atomskega orožja med II. svetovno vojno.
Stran prikazuje tudi posledice uporabe
oziroma proizvodnje atomskega orožja.
Učenci lahko izdelajo poročila, referate ali
eseje na temo jedrskega orožja.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacija)
Učenci si predstavljajo, da so vohuni in
sodelujejo v vohunski spletki. Lahko si
predstavljajo vohuna, ki išče informacije
o novem orožju, ali pa takšnega, ki
išče informacije o razvoju novega
računalniškega programa … Učenci
napišejo scenarij, kako bi se vohunska
zgodba odvila, pri čemer so pozorni na
okoliščine delovanja vohuna, nevarnosti,
njegove povezave …
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovu poglavja in podpoglavij »Kako je
hladna vojna razdelila svet«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kaj pomeni oboroževalna tekma
• Kakšno orožje sta razvijali velesili
• Kakšne so bile posledice razvijanja
jedrskega orožja
• Zakaj pravimo, da se je oboroževalna
tekma prenesla tudi v vesolje
• Kakšno vlogo so med hladno vojno
odigrali vohuni
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 111.
127

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kakšne so bile posledice hladne
vojne v Evropi
UČNI CILJI
Učenec:
navede krizna žarišča v
Evropi ter na konkretnem
primeru opiše posledice
blokovske delitve sveta,
pojasni posledice, ki so jih
prinesle spremembe pri
razreševanju kriznih žarišč,
opiše življenje v obeh
Nemčijah, ju zna primerjati
med seboj ter navede razlike
med njima,
pojasni pojem »nemški
gospodarski čudež«,
pojasni pomen spora
Jugoslavije z informbirojem
ter navede posledice spora,
primerja življenje in
politično delovanje
Jugoslavije z drugimi
državami vzhodnega bloka.
Krizna æariπËa v Evropi
Ob æelezni zavesi so nastala tri krizna æariπËa, ki so v 50. letih povzroËala veliko napetosti v Evropi.
a) Med æariπËi se je znaπlo tudi danaπnje slovensko ozemlje. Katero krizno æariπËe je to bilo
Træaπko vpraπanje ∑ vpraπanje, kateri od dræav (Italiji ali Jugoslaviji) bo pripadlo ozemlje Goriπke in Træaπkega.
b) Kaj pomeni napis ≈Tujega noËemo, svojega ne damo«
Jugoslavija in Slovenci so bili prepriËani, da mora ozemlje
Goriπke in Træaπke pripasti Jugoslaviji, saj je bilo to slovenso
narodno ozemlje.
c) Kdaj in kako so se napetosti na tem obmoËju dokonËno uredile
A. z londonskim memorandumom 1954
B. z mirovno konferenco v Parizu 1945
C. z osimskimi sporazumi 1975
Hladna vojna je Evropo razdelila na dva bloka, med katerima so
nastajala krizna žarišča. Najdlje je ostalo nerešeno vprašanje
razdelitve Nemčije. Posebno mesto v Evropi pa je dobila
Jugoslavija, prva država, ki se je uprla Stalinovemu nadzoru.
Ë) Dopolni z besedami v spodnjem okviru.
Avstrijsko vpraπanje se je reπilo leta 1955, ko je bila z avstrijsko DRÆAVNO POGODBO ustanovljena Republika
AVSTRIJA. Obdræala je PREDVOJNE meje in se zavezala, da bo varovala pravice hrvaπke in SLOVENSKE manjπine.
Krizna žarišča v Evropi
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže fotografijo
demonstracij Slovencev v Trstu 1945
(v učbeniku na strani 120) in učence
povpraša o Trstu:
• Kaj vedo povedati o Trstu Je bil Trst
kdaj slovenski Zakaj danes Trst ni v
Sloveniji
• Kaj so pomenila določila rapalske
pogodbe (1920) za Slovence
VEČ O …
Jugoslovanska komunistična oblast
je po drugi svetovni vojni zagovarjala
različne rešitve tržaškega vprašanja.
Najugodnejša naj bi bila tista, ki bi
sicer Trst dodelila Italiji, preostali
del cone A (skupaj s cono B) pa naj bi
dobila Jugoslavija. Kardelj, voditelj
jugoslovanske delegacija na pariški
mirovni konferenci, je v prepričanju, da
je treba na začetku zahtevati čimveč,
omenjal celo Škedenj, Žavlje in Milje z
Dolino in Bazovico vred. Že kmalu pa
je postalo jasno, da jugoslovanskemu
predlogu zahodni zavezniki močno
nasprotujejo. Kljub zavzemanju Kardelja
in Slovencev za priključitev tržaškega
zaliva Jugoslaviji, je Tito nazadnje sprejel
predlog zaveznikov, da glavnina cone
A pride pod Italijo, hkrati pa je zavrgel
kakršnokoli možnost, da Jugoslavija Italiji
odstopi Koper, Izolo in Piran. Američani
so bili zato Jugoslaviji pripravljeni
finančno pomagati k izgradnji pristanišča
in železnice, ki bi ga povezovala z
notranjostjo. Tako so bili leta 1957,
dobra tri leta po podpisu londonskega
sporazuma, izdelani načrti za izgradnjo
pristanišča Koper.
slovenske Avstrija 1955 dræavno pogodbo predvojne
d) Ob koncu vojne so na potsdamski konferenci (1945) zavezniki doloËili usodo NemËije:
Kakπna je bila usoda NemËije
≈Najviπja oblast v NemËiji so glavni poveljniki sil
NemËija je bila razdeljena na πtiri okupacijske cone, ki so jih dobile v ZDA, SZ, Zdruæenega kraljestva in Francije, ki vladajo
vsak na svojem zasedenem obmoËju, pri zadevah
upravljanje ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija.
NemËije kot celote pa skupno kot Ëlani nadzornega
sveta.«
Dve NemËiji v eni Evropi
Zaradi nesporazuma med zahodnimi zavezniki in SZ je bila NemËija
razdeljena na dve NemËiji.
a) V prvi berlinski krizi (1948) so zavezniki prebivalcem zahodnega
Berlina pomagali z zraËnim mostom. Pojasni pojem ≈zraËni most«.
Zavezniki so prebivalcem zahodnega Berlina, ki jim je sovjetska vojska
prepreËila vse stike s svetom, æivila dostavljali po zraku, z letali.
112
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učitelj učence razdeli v tri skupine. Vsaka
ob uporabi učbenika naredi povzetke
o kriznih žariščih v Evropi. Skupine
predstavijo svoja poročila. Učitelj lahko
z dodatno strokovno literaturo pripravi
besedila o kriznih žariščih in dopolni delo
učencev.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci se sprehodijo po virtualnem
muzeju na spletni strani www.
burger.si/MuzejiinGalerije/
PokrajinskiMuzejKoper/
OddelekNovejšeZgodovine/KM_
NovejšaZgodovina_bg.html in naredijo
časovno razpredelnico o tržaški krizi.
Zavezniπki piloti
pripravljajo
pomoË za
BerlinËane.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence spodbudi k razmisleku o tem:
• Zakaj je avstrijska državna pogodba
pomembna za Slovenijo
• S kakšnimi težavami se danes
sooča slovenska narodna manjšina na
Koroškem
• Kakšen je odnos Republike Slovenije do
slovenskih manjšin
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(asociacije)
Učenci v delovnem zvezku preberejo
napis na reklamnem plakatu na strani
112. Zapišejo asociacije na geslo: »Tujega
nočemo, svojega ne damo«.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(besednica)
Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo
smiselne povedi.
•
•
•
•
•
•
•
•
KRIZNO ŽARIŠČE …………………………
OKUPACIJSKA CONA ………………….…
»TRST JE NAŠ« ………………………….…
LONDONSKI SPORAZUM ………………..
NEMŠKA DEMOKRATIČNA DRŽAVA ……
BERLINSKI ZID ……………………………
AVSTRIJA ……………………………..……
ZRAČNI MOST ………………………..……
128

) Dopolni preglednico s podatki, ki opisujejo znaËilnosti obeh NemËij.
Glavno mesto
Bonn
Zahodna NemËija
Druæbena ureditev
demokratiËen, veËstrankarski
sistem
Gospodarstvo
træno kapitalistiËno
Æivljenjski standard
visok, razvoj potroπniπke druæbe
PolitiËne pravice
veËstrankarske, demokratiËne
volitve
1945: ≈Brat!«
1955: ≈Moj dragi sorodnik!«
1965: ≈Ah, ja ∑ v tujini imamo daljnega sorodnika!«
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Ob obisku spletne strani www.berlinwall.
net učenci izdelajo plakat ali referat o
varovanju meje v Berlinu ali o prebegih
vzhodnih Nemcev na zahod …
Glavno mesto
Berlin
Vzhodna NemËija
Druæbena ureditev
komunizem, enopartijski sistem
Gospodarstvo
plansko
Æivljenjski standard
nizek, pomanjkanje osnovnih
potrebπËin
PolitiËne pravice
omejene, dræavljani so nadzorovani,
deluje le ena stranka
Kakπen namen je imela ograja z bodeËo æico Razdeliti NemËijo na dva svetova, med katerima ni stikov.
Kako jo imenujemo Berlinski zid (zgrajen 1961).
Jugoslavija ∑ iskanje samostojne poti
KomunistiËna Jugoslavija, ki jo je vodil Josip Broz ∑ Tito, in SZ sta bili ob koncu vojne veliki zaveznici. Svet je
bil zelo preseneËen, ko je med njima leta 1948 priπlo do spora.
a) Oglej si posnetka πt. 13 in 14 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazujeta Titovo æivljenje. Predstavi Tita tako, da
v kvadrate vpiπeπ podatke o njegovem æivljenju, ki jih boπ naπel na posnetku.
Kraj rojstva, otroπtvo
· rojen v Kumrovcu (Hrvaπka)
· mati Slovenka, oËe Hrvat
· revna druæina, teæko otroπtvo
· izπolal se je za kljuËavniËarja
Preæivljanje prostega Ëasa
· bil je strasten kadilec havank in
lovec
· uæival je v pozornosti medijev
· rad se je druæil s filmskimi zvezdami
Jugoslavija – iskanje samostojne poti
RAZISKOVALEC
a) Učenci v literaturi poiščejo podatke o
življenju Tita. Predstavijo jih s plakatom.
b) Učenci povprašajo svoje starše/stare
starše o njihovem doživljanju Tita.
Naredijo referat na temo Moji starši
in Tito.
c) Učenci s svojimi starimi starši/
starši opravijo intervju, v katerem
jih povprašajo o njihovem življenju v
Jugoslaviji: kako so preživeli mladostne
dni, kakšne spomine imajo na JLA, …
Funkcija
· dosmrtni predsednik Jugoslavije
· med ljudmi zelo priljubljen
· dræavo je vodil kot diktator
· mediji so zgradili njegov kult
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci primerjajo zemljevid razdeljene
Nemčije z današnjo (po združitvi).
Ugotavljajo razlike:
• Kje je bilo glavno mesto nekoč in kje je
danes
• Za koliko je združena Nemčija večja od
Zahodne Nemčije
• Na katere države je mejila Zahodna
Nemčija in na katere meji združena
Nemčija
Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi
Vloga v gibanju neuvrπËenih
· eden od ustanoviteljev gibanja
· prva konferenca neuvrπËenih v
Beogradu 1961
Ugled po svetu, njegova potovanja
· prepotoval je ves svet (v celoti naj
bi opravil veË kot 130 potovanj)
· priljubljen in pogost gost v dræavah
Ëlanicah gibanja neuvrπËenih
113
VEČ O …
Dne 17. avgusta 1962 je Peter Fechter,
18-letni zidar, skušal preplezati berlinski
zid, da bi se pridružil svoji sestri v zahodnem
Berlinu. Vzhodnonemški policaj, ki je
stražil zid, ga je ustrelil, ko je plezal po
vrvi na vzhodni strani zidu. Padel je na tla
ravno na meji med zahodnim in vzhodnim
Berlinom. Od meje z zahodnim Berlinom je
bil oddaljen le 300 metrov. Množica, ki se
je zbrala na strani zahodnega Berlina, je
prosila ameriške vojake, naj mu pomagajo
in ga rešijo. Vendar ameriški vojaki niso
posredovali. Medtem ko je umiral, je bilo
mogoče na obeh straneh zidu slišati Petrove
klice na pomoč in ime njegove sestre, po
kateri je klical. Stražarji na vzhodni strani
zidu so Nato odnesli njegovo truplo.
Dve Nemčiji v eni Evropi
AKTIVNOST: terensko delo
(opazovanje) in metoda razgovora
Učitelj gre skupaj z učenci na parkirišče
pred šolo. Učenci v 10 minutah zapišejo,
katere nemške znamke avtomobilov so
parkirane pred poslopjem. Ko se vrnejo
v razred (ali pa se doma pogovorijo s
starši), lahko učenci naštejejo še nekaj
nemških znamk gospodinjskih aparatov,
strojev … Učenci lahko poiščejo reklamne
letake o nemških izdelkih, avtomobilih …
Učencem učitelj zastavi vprašanje:
• Čemu pripisujejo nemški gospodarski
čudež
• Kako si je Zvezna republika Nemčija
tako hitro opomogla po opustošenju ob
koncu druge svetovne vojne
Učitelj lahko učencem pomaga z
navajanjem stereotipov o Nemcih – so
Natančni, marljivi in delavni.
RAZISKOVALEC
Športniki iz Vzhodne Nemčije so bili na
mednarodnih tekmovanjih zelo uspešni.
Učenci na podlagi spletnih strani in
literature naredijo referat o dosežkih
športnikov vzhodno nemških.
AKTUALNO
Komunistična preteklost Nemce
v vzhodnem delu države še vedno
preganja. Cia je Berlinu leta 2005 izročila
380 zgoščenk s podatki o agentih
vzhodnonemške službe Stasi. Dosje se
imenuje Rosenholz in je na mikrofilmih.
Cia ga je po padcu Berlina pretihotapila
v ZDA. Dosje je imel oznako tajno vse do
današnjih dni. V dosjeju so kartoteke in
statistike za okoli 230.000 ljudi.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci narišejo dve sliki: ena predstavlja
življenje v Zahodni, druga pa življenje v
Vzhodni Nemčiji.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci v tabelo zapišejo značilnosti
Zahodne in Vzhodne Nemčije.
Vzhodna
Nemčija
Zahodna
Nemčija
značilnosti
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se ob pomoči leposlovnega dela
Predor v svobodo (Učila, Tržič, 2002)
vživijo v občutke takratnih vzhodnih
Nemcev, ki so skušali pobegniti na zahod.
Svoje občutke opišejo.
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Zbogom Lenin
(Nemčija, 2003) in ga analizirajo:
• Kakšno je bilo življenje v Vzhodni
Nemčiji Pri svojem opisu so pozorni na
blago široke potrošnje, modo …
• S kakšnimi težavami so se soočali
prebivalci Vzhodne Nemčije
• Kako je potekalo praznovanje državnih
praznikov
• Kaj nam film govori o kultu osebnosti
ANEKDOTA
Josip Broz Tito je bil kljub svoji skromni
izobrazbi (izučen je bil za ključavničarja)
velik kavalir. Na nekem sprejemnem
večeru v Londonu, je kraljica Elizabeta
II. izjavila: »Ta človek ne more biti
ključavničar.«
129

AKTIVNOST: motivacijski tehniki
(glasba in zapisovanje zamisli)
Učitelj predvaja eno izmed popularnih
jugoslovanskih pesmi (na primer pesem
Zdravka Čolića Druže Tito mi ti se
kunemo), katerih vsebina se nanaša na
Josipa Broza Tita. Učenci zapisujejo svoje
zamisli o Titu in Jugoslaviji.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci zaigrajo šolsko uro iz časa
komunistične Jugoslavije. Tako kot nekoč
reditelj in učitelj pozdravita svoje sošolce
s pozdravom »Smrt fašizmu – svoboda
narodu«. Na steni visi slika Tita. Šolska
ura se nanaša na uro zgodovine, v kateri
učenci izvedo o Titovi preteklosti in
njegovih »junaških« dejanjih. Učitelj je
pozoren na to, da uporablja izraze, ki
so jih uporabljali takrat. Svoje občutke
učenci zapišejo.
VEČ O …
Jugoslovanska oblast je po sporu z
informbirojem zaradi bojazni pred
državnim udarom obračunala s tako
imenovanimi stalinisti, torej tistimi
komunisti, ki so menili, da ima v sporu
prav Stalin, in ne Tito. Večina od njih so
bili stari komunisti, ki so delovali še v
Kraljevini Jugoslaviji. Množično so jih
zapirali v koncentracijsko taborišče
na Goli otok v Kvarnerskem zalivu.
Tja so zapirali tudi ljudi, ki jih je služba
državne varnosti (Udba) imela za državne
sovražnike. Goli otok je dobil svoje ime
po glavni značilnosti – otok je bil povsem
kamnit in na njem skoraj ni raslo nič.
Zapornike so pretepali, mnoge tudi do
smrti. Opravljali so prisilno delo, saj so
morali razbijati kamne ter pogozdovati
otok. Mnogi zapora na Golem otoku niso
preživeli. Goli otok je danes zapuščen in
ga obiskujejo le občasni turisti. Podobno
je bilo z otokom Sv. Grgurja, kjer je bil
zapor za ženske.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci naredijo referat o Titu na podlagi
spletne strani www.titoville.com.
Dejstva, ki jih najdejo na tej spletni strani,
lahko primerjajo z zapisi v literaturi.
Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi
RADOVEDNEÆ
Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezen pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.
»eπkoslovaπki voditelj, ki je leta 1968 uvedel reforme. 3 B DUB»EK Bonn
Vas, v kateri je bil rojen Tito. 7 E Kumrovec πtiri
Leta 1948 se je v Berlinu zgodila prva _____ kriza. 3 R berlinska komunistiËna
Træaπka kriza se je konËala z _____ memorandumom. 1 L londonskim Zvezna republika NemËija
Berlin je bil razdeljen na __________ cone. 5 I πtiri Madæarska
Glavno mesto Zahodne NemËije. 4 N Bonn Informbiro
Voditelj SZ, s katerim je bil v sporu Tito. 1 S Stalin DubËek
Druæbena ureditev v Jugoslaviji po drugi sv. vojni. 1 K komunistiËna Kumrovec
Most, ki so ga zavezniki vzpostavili leta 1948 v Berlinu. 6 I zraËni londonskim
Uradno ime za Zahodno NemËijo. 1 Z ZRN zraËni
Zveza komunistiËnih strank pod vodstvom SZ. 8 I Informbiro Stalin
Dræava, v kateri je leta 1956 priπlo do upora zoper SZ. 3 D Madæarska berlinska
ZANIMA ME:
Na naslovu www.berlinwall.net si lahko ogledaπ slike
berlinskega zidu.
ZANIMA ME:
ResniËno zgodbo o prebegu pod berlinskim zidom v Ëasu
æelezne zavese si lahko prebereπ v delu Predor v svobodo
(2002).
PONOVIMO
Dopolni prazne prostore tako, da zapiπeπ imena glavnih æariπË hladne vojne v Evropi ali imena v tistem Ëasu
Berlinska kriza: izstopajoËih dræav.
1948 prva (zraËni
most)
1961 druga (berlinski
zid)
Avstrijsko vpraπanje:
Avstrija je bila leta 1955
obnovljena s predvojnimi
mejami (dræavna pogodba)
Nemπko vpraπanje:
delitev na πtiri cone,
nato na dve NemËiji,
Zahodno in Vzhodno
VEČ O …
Ena od posledic spora z informbirojem je
bila tudi krepitev Jugoslovanske ljudske
armade (JLA), saj se je Jugoslavija
počutila ogroženo. JLA je bila po ustavi
skupna oborožena sila vseh narodov in
narodnosti. Razvijati se je začela med
drugo svetovno vojno, leta 1945 se je
imenovala Jugoslovanska armada, leta
1951 pa je dobila naziv JLA. JLA je bila
razdeljena na kopensko vojsko, vojno
mornarico in vojno letalstvo. Z zakonom o
splošni vojaški obveznosti je bila uvedena
splošna vojaška obveznost od 20. do
40. leta ter rezervna obveznost od 40.
do 55. leta. V 50. letih se je organizacija
JLA spremenila, med drugim je bila do
konca leta 1964 izoblikovana operativnoteritorialna
vojaška organizacija
(Teritorialna obramba). Vojaški rok v
kopenskih silah je bil s 5 oziroma 3 let
skrajšan na 2 leti oziroma 18 mesecev.
Konec 60. let je bil vojaški rok skrajšan
na 12 mesecev. Od leta 1980 je bil
vrhovni organ poveljstva oboroženih
sil Predsedstvo SFRJ, pred tem pa je to
funkcijo opravljal predsednik Tito.
130
Træaπko vpraπanje:
spor med Italijo in
Jugoslavijo, reπitev:
1954 londonski memorandum
114
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci se seznanijo s jugoslovanskim
sporom z informbirojem ter negativnimi
posledicami tega spora za Jugoslavijo,
zlasti kako je Jugoslavija ravnala z
nasprotniki v državi. Učitelj učence
pozove k razmisleku:
• Ali so jugoslovanske oblasti ravnale
prav, ko so zaprle mnoge staliniste
• Ali je s takim ravnanjem
jugoslovanska oblast pokazala, da je
demokratična ali da je totalitarna država
• Zakaj je zahodni svet kljub takšnemu
ravnanju, podprl jugoslovansko oblast
Spor z informbirojem:
Jugoslavija se 1948 spre s
SZ in odloËi za svojo pot v
komunizmu
ANEKDOTA
Uradno ime Jugoslavije je bilo sprva
FNRJ – Federativna narodna republika
Jugoslavija. Mnogi so kratico pojasnili
kot: »Francelj nau jedu repe«, kar se je
nanašalo na to, da je komunistična oblast
v Jugoslaviji obljubljala, da se bo socialni
položaj izboljšal, in ljudem ne bo treba
jesti repe, ampak si bodo lahko privoščili
tudi kaj boljšega.
(vir: Leksikon YU mitologije, Rende,
Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004,
str. 141)
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci na podlagi besedila v učbeniku
na strani 122 v obliki miselnega vzorca
zapišejo dejstva o sporu z informbirojem.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v naslovu poglavja »Kakšne so bile
posledice hladne vojne v Evropi«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Pojasni pojem »gospodarski čudež
Nemčije«.
• Primerjaj življenje v Zahodni Nemčiji z
življenjem v Vzhodni Nemčiji.
• Kakšen pomen je imel berlinski zid za
Vzhodne Nemce ter za celotno Evropo
Zakaj je bil zgrajen Zakaj pomeni padec
berlinskega zidu tudi konec hladne vojne
• Zakaj je prišlo do spora Jugoslavije s
Sovjetsko zvezo
• Kakšne so bile posledice
informbirojevskega spora
• Kaj označuje pojem »praška pomlad«
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 114.

Hladna vojna je na dva bloka razdelila tudi svet, kjer so se
pojavila številna krizna žarišča. Najbolj odmevni sta bili
korejska in vietnamska vojna. Interesi velesil pa so bili močni
tudi v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu.
Kaj se je dogajalo v Koreji
Korejski polotok, ki je po koncu druge svetovne vojne ostal razdeljen, se je v 50. letih znaπel v vojni med pripadniki
komunizma na eni strani in pripadniki zahodnega sveta na drugi strani.
a) Kdo se je bojeval v korejski vojni
Severnokorejska vojska pod vplivom SZ in Kitajske ter juænokorejska vojska pod
vplivom ZDA.
b) Kako je vojna prizadela civiliste
V korejski vojni je æivljenje izgubilo skoraj 5 milijonov civilistov. ©tevilni so izgubili
svoj dom.
c) Kakπen je bil rezultat triletnega bojevanja
Med Juæno in Severno Korejo se je meja vzpostavila na 38. vzporedniku. Juæna
Koreja je uveljavila træni parlamentarni sistem, Severna Koreja pa enopartijski
komunistiËni sistem.
Podoba korejske vojne
Ë) Kdo je bil zmagovalec vojne v Koreji Obrazloæi svoj odgovor.
Obe strani, saj sta dobili vsaka svojo dræavo.
Kakšne so bile posledice
hladne vojne v svetu
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede krizna žarišča v
svetu ter na konkretnem
primeru opiše posledice
blokovske delitve sveta,
opiše značilnosti
dogajanja v Koreji in
posledice korejske vojne,
opiše značilnosti
vietnamske vojne in
njene posledica za
življenje v ZDA ter za
hladno vojno v svetu,
primerja svetovna
krizna žarišča ter navede
podobnosti in razlike
med njimi,
navede posledice obstoja
svetovnih kriznih žarišč
v Latinski Ameriki in na
Bližnjem vzhodu.
Zakaj je bil Vietnam trn v peti AmeriËanov
ZDA so leta 1961 poslale v Juæni Vietnam svoje opazovalce, ki naj bi pomagali zaduπiti komunistiËno gibanje. Iz
tega se je razvila muËna in dolga vojna, ki so jo ZDA izgubile.
a) Oglej si posnetek πt. 15 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazuje dogajanje v vietnamski vojni.
• Zakaj je ameriπka vojska ≈Ëistila« vietnamske dæungle Kaj je æelela doseËi s tem ravnanjem
V dæunglah so se skrivali pripadniki vietnamskih komunistiËnih gverilskih sil. S ≈ËiπËenjem« dæungle je ameriπka
vojska æelela uniËiti skrivaliπËa vietnamske gverilske vojske.
• Kakπno oroæje so AmeriËani uporabljali v vojni
AmeriËani so uporabljali napalmske bombe, helikopterje za prevoz vojakov in ranjencev, razliËno strelno in kemiËno
oroæje.
• Kako so AmeriËani ravnali z domaËini
DomaËe prebivalce, ki so podpirali odporniπko gibanje, so ustrahovali, pretepali, muËili in pobijali. V vojni je bilo
zagreπenih veË vojnih zloËinov.
Ë) Oglej si πe posnetek πt. 16, ki prikazuje odzive ameriπke javnosti ob vietnamski vojni.
• Kdo so bili demonstranti Kako so potekale demonstracije
Demonstranti so bili predvsem mladi, πtudentje. Demonstracije so bile v glavnem nenasilne, kljub temu pa je policija
z demonstranti pogosto zelo ostro ravnala.
• Kaj so demonstranti zahtevali
Zahtevali so konec vojne v Vietnamu, vrnitev ameriπkih vojakov domov ter mir v svetu.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci poiščejo odgovor na vprašanje: Ali
je bila korejska vojna uspeh za politiko
»zadrževanja« ZDA Svoje ugotovitve
strnejo v preglednico.
Problem
Katere
metode so
Američani
uporabili
S katerimi
problemi so
se soočili
Kakšen je
bil rezultat
ameriških
akcij
VEČ O …
V korejski vojni so enotam Južne Koreje
pomagale enote OZN, ki so jih sestavljali
vojaki iz ZDA, Velike Britanije, Francije,
Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Belgije,
Kolumbije, Etiopije, Grčije, Filipinov, Južne
Afrike, Tajske, Turčije, Luksemburga,
Italije, Švedske in Norveške. Kitajskih
prostovoljcev, ki so ameriške enote
napadli oktobra 1950, je bilo okoli
200.000. Vojna je povzročila številne
žrtve, saj je življenje izgubilo okoli
400.000 Južnih Korejcev (okoli 400.000
pa je bilo ranjenih) in 30.000 Američanov
(okoli 100.000 ranjenih). Število žrtev
v Severni Koreji ni znano, po zahodnih
virih pa naj bi bil ubit vsak deveti Severni
115
Korejec. Korejska vojna je bila tudi
poligon za preizkušanje novih orožij.
Američani so prvič uporabili helikopterje
za prevoz čet na bojišče, prvikrat so
požigali z napalmskimi bombami. Sovjeti
pa so prvič uporabili letalo Mig-15.
AKTIVNOST: metoda debatnega
razgovora
Učitelj razdeli razred na dve skupini.
Prva predstavi generala MacArthurja
in njegove argumente za uporabo
atomskega orožja v Koreji. Druga skupina
predstavi ameriškega predsednika
Trumana in njegove argumente proti. Obe
skupini soočita svoje argumente.
Kaj se je dogajalo v Koreji
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo besedilo v učbeniku na
strani 123 (Izjava ameriške vlade leta
1950) in ga analizirajo:
• Kaj lahko razberejo o stanju v Koreji na
podlagi prebranega
• Zakaj Koreja ne sme pasti pod vpliv
Sovjetske zveze
• Kaj je bil namen izjave ameriške
vlade
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na podlagi podatkov, ki jih
poiščejo na spletni strani www.
stmartin.edu/~dprice/cold.war.html
naredijo referat ali plakat o korejski vojni.
Opišejo orožje, ki je bilo uporabljeno,
potek bojevanja in končni rezultat
bojevanja.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci ob zemljevidu v učbeniku na strani
123 ponovijo snov o korejski vojni:
• Do kam so prišle ameriške in
južnokorejske čete
• Do kam so napredovale
severnokorejske čete
• Katere vojaške enote so napadle
ameriške in južnokorejske enote s
severa
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(nevihta možganov)
Med korejsko vojno je ameriški general
MacArthur predlagal, da ameriški
predsednik odobri uporabo atomske
bombe. Učenci naj pomislijo:
• Kaj bi se zgodilo, če bi ameriški
predsednik sprejel ta predlog in se odločil
uporabiti atomsko bombo nad Korejo
Kakšne posledice bi to dejanje lahko
imelo
131

Zakaj je bil Vietnam trn v peti
Američanom
AKTIVNOST: delo v dvojicah
En učenec opiše (ob uporabi učbenika)
gverilski način bojevanja, drugi učenec
pa svojemu sošolcu predstavi ameriški
način bojevanja in vojaške novosti.
Skupaj ugotavljata, kateri način je imel
prednosti in zakaj. Učitelj ob koncu
pozove vse dvojice, da predstavijo svoja
razmišljanja.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci poiščejo podobnosti in razlike
med vietnamsko in korejsko vojno ter jih
predstavijo s preglednico.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenec oživi mladega, 20-letnega
Američana, ki odhaja v Vietnam. Zapiše
svoje vtise, občutke, želje, strahove …
V pomoč učencem je lahko pisni vir v
učbeniku na strani 124 spodaj.
AKTIVNOST: metoda reševanja
problemov in metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učitelj učencem zastavi problemsko
vprašanje:
• Zakaj ameriški vojski ni uspelo
poraziti komunističnega odpora v
Vietnamu
Svoje ugotovitve in zaključke učenci
predstavijo s preglednico.
Značilnosti uspešne
vojske
Izurjeni vojaki
Dobra tehnologija
Dobra oskrba in
oprema
Uspešna taktika
Podpora Vietnamcev
Motivirani in predani
vojaki
Drugo
Ameriška
vojska
Vietnamske
komunistične
sile
AKTUALNO
Ob prihodu Fidela Castra na oblast, se
je iz Kube v dveh letih izselilo več kot
400.000 Kubancev. Večina Kubancev je na
novo zaživelo ZDA. Danes predstavljajo
več kot 65 % prebivalcev mesta Miami
(Florida).
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Vietnamska vojna je bila vojna, v kateri so
pomembno vlogo odigrali mediji. Učenci
razmišljajo o vlogi medijev v vojni.
• Kako in koliko vplivajo mediji na
ozaveščenost ljudi
• Ali ima oblast pravico prikrivati
informacije o dogajanju v vojni Učitelj
učence lahko opozori na nadzorovanje
informacij med vojno v Iraku (2003).
• Kako lahko prebivalci poskrbijo, da
niso odvisni le od informacij, ki jim jih
posreduje oblast
Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu
• Kako je policija ravnala z demonstranti
Policija je demonstrante razgnanjala, pretepala in zapirala.
d) Kakπne posledice je povzroËila vietnamska vojna Obkroæi nepravilne odgovore.
A. Uporaba kemiËnega oroæja je uniËila rastlinje in zastrupila vode, kar je povzroËilo pomanjkanje hrane in tekoËe
vode.
B. Ameriπka zmaga je dvignila ponos ameriπkim vojakom.
C. Gverilska taktika vietnamskih komunistov je med ameriπkimi vojaki povzroËila zmedenost in obup.
». Mnogi ameriπki vojaki so po vrnitvi domov zboleli za ≈vietnamskim sindromom«.
D. Okoli 5 milijonov AmeriËanov se je preselilo v Vietnam.
E. Vojna je povzroËila mnoæice beguncev, saj so bila mesta in vasi uniËena od bombardiranja.
F. Vojna je Vietnamu prinesla dober zasluæek in dræava se je uspeπno gospodarsko razvila.
Hladna vojna v Latinski Ameriki in na Bliænjem vzhodu
Na Kubi v bliæini ZDA je Fidel Castro leta 1959 pregnal diktatorja Batista in se povezal s Sovjetsko zvezo.
a) Mladi Fidel Castro je izvedel vrsto reform. Kaj je æelel z njimi doseËi
Æelel je preseËi kubansko zaostalost in odvisnost od ameriπkega kapitala.
b) Katere novosti so prinesle njegove reforme
A. zdravstveno oskrbo za vse dræavljane
B. boljπi poloæaj æensk
C. poveËanje tujega kapitala na Kubi
». komunistiËno druæbeno ureditev
c) Zakaj je Castro prestraπil AmeriËane
Na Kubi je uvedel komunistiËno ureditev. Poleg tega se je zaËel povezovati s
Sovjetsko zvezo.
Ë) Med najbliæjimi Castrovimi sodelavci je bil argentinski zdravnik Ernesto Che Guevara.
Preberi njegov portret v uËbeniku na str. 125 in izpiπi tri pomembne podatke o njem.
116
1. Rojen je bil v premoæni argentinski druæini. Po poklicu je bil zdravnik.
d) O Cheju Guevari je angleπki Ëasopis na dan njegove smrti poroËal takole:
V Ëem je bil pomen delovanja Cheja Guevare
≈Odkar je izginil v skrivni operaciji pred dvema letoma, se
Prizadeval si je za razπiritev komunistiËne revolucije in socialno je pojavilo mnogo napaËnih poroËil o njegovi smrti. Regis
praviËnost v Juæni Ameriki. Uspeπno je uveljavil gverilsko bojevanje,
ki je delovalo tudi proti vojaπkim vladam v juænoameriπkih Guevaro v tem letu videl v Boliviji. /…/ Leta 1965 je odπel
Debray, francoski pisec, proti kateremu poteka sodni proces
zaradi pomoËi podzemnim skupinam, je priznal, da je
dræavah.
s Kube, da bi organiziral gverilske skupine v Latinski Ameriki.
Njegova smrt bo smrtni strel za gverilske skupine na
celini.«
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek št. 16
(protivojne demonstracije v ZDA) in ga
analizirajo:
• Naštejejo glavne vzroke za tovrstne
proteste.
• Opišejo vzdušje, ki ga posnetek
prikazuje. Opišejo tudi svoje občutke ob
gledanju posnetka.
• Ocenijo vlogo policije na posnetku.
• Razmislijo, ali so še kdaj pozneje
potekale podobne demonstracije.
VEČ O …
Ravnanja ameriških vojakov v
Vietnamu, ki je pogosto kršilo človekove
pravice, je raziskovalo tudi sodišče. Eden
od vojakov je pred Russllovim sodiščem
pričal o eni bojnih akcij: »S helikopterji
so nas spustili v vas. Tam naj bi bila
vietkongovska bolnišnica. Domačine
smo povprašali, kje je Natančno. Šele
po dolgotrajnem mučenju so priznali,
da je pod zemljo. Ko smo je našli, je
bilo tam nekaj ranjencev, ki smo jih
pobili ter ena sestra, ki jih je negovala.
Bolničarko smo po vrsti posilili ter jo
zažgali«.
Castro s svojimi privræenci leta 1959
2. S Castrom je izvedel komunistiËno revolucijo na Kubi. Komunizem je æelel razπiriti po Juæni Ameriki.
3. Med gverilskim bojevanjem v Boliviji je bil ubit. Postal je simbol boja proti kapitalizmu.
RAZISKOVALEC
Učenci raziščejo življenje Cheja Guevare,
njegovo revolucionarno pot ter smrt.
Svoja odkritja predstavijo s plakatom.
Skušajo odgovoriti, zakaj je še danes Che
simbol številnih mladih.
AKTIVNOST: metoda reševanja
problemov in metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učitelj učencem zastavi vprašanje:
• Zakaj je komunistično gibanje v
Vietnamu uporabilo gverilsko taktiko
bojevanja
Učenci poiščejo odgovore in jih
utemeljijo. Odgovore Nato zapišejo v
obliki miselnega vzorca.
132

RADOVEDNEÆ
V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh
in med Ërkami boπ naπel skrite besede.
Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(dopolnjevanka)
Učenci dopolnijo tabelo, tako da vanjo
vnesejo naslednje pojme: CHE GUEVARA,
NAPALMSKE BOMBE, 38. VZPOREDNIK, HO
ŠI MINH, VIETKONG, FIDEL CASTRO;
vietnamska
vojna
VZROK
kubanska
revolucija
ZANIMA ME:
Vietnamsko vojno in dogodke, povezane z njo, prikazuje
veliko filmov: Apokalipsa zdaj (1979), Lovec na jelene
(1978), Vod smrti (1986), Dobro jutro, Vietnam (1987), Rojen
4. julija (1989), Forrest Gump (1994).
korejska vojna
KRIZNA ÆARI©»A
V SVETU
PONOVIMO
KATERA
POSLEDICE
AKTUALNO
Afganistan, kjer mir varujejo enote Nata,
danes pridela devetdeset odstotkov
vsega surovega opija na svetu. Makova
polja so se leta 2004 razširila za 64 % in
pokrivajo že 131.000 hektarov. Zmaga
Američanov proti talibanom (1996)
je namreč afganistanskim kmetom
omogočila, da v miru pridelujejo opij, saj
za red v državi skrbijo tuje varnostne sile.
Pri tem vojaki sil Nata lahko le nemočno
opazujejo gojenje opija, saj ne smejo
posredovati proti tej pridelavi. In to kljub
temu, da večina predelanega opija v
obliki heroina konča v njihovih državah in
povzroča porast odvisnosti od trdih drog.
Naloga sil Nata je namreč ohranjanje miru
Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu
e) Kako sta si nasprotovali velesili v Afganistanu
V Afganistanu je v 50. letih naraπËal vpliv SZ. V vojno, ki je sledila, so se vpletle tudi ZDA. Podpirale so sovjetske
nasprotnike (mudæahedine). Vojna je trajala do konca 80. let.
J N F T Z U I O O P © Æ
A N J O V A N D A L H »
H P F K K J I L O O P L
E O U J N F C R T F © K
W B Z U D P J A Z B M J
A I U Y S D N T N M G G
D I Z I K S N I L R E B
HLADNA VOJNA: stanje tekmovanja med ZDA in SZ po drugi svetovni vojni, ne vojna in ne mir
JFK: John F. Kennedy, priljubljeni ameriπki predsednik v Ëasu hladne vojne
KUBA: dræava v Karibskem morju, kjer je leta 1959 F. Castro izvedel komunistiËno revolucijo
BERLINSKI ZID: zid, ki je razdelil nemπki Berlin na dva dela, vzhodnega in zahodnega
nasprotje med ZDA
in SZ:
· hladna vojna
· tekma za vpliv v
svetu
ZANIMA ME:
Na naslovu www.koreanwar.org si lahko ogledaπ veË
o korejski vojni. VeË o Cheju Guevari pa najdeπ na naslovu
www.che-lives.com.
v Aziji
Koreja, Vietnam,
Afganistan
v Latinski Ameriki
Kuba, Gvatemala, Bolivija,
»ile
na Bliænjem vzhodu
Palestina, Iran
v Aziji
vojne, civilne ærtve,
delitev Koreje,
komunizem v Vietnamu
v Latinski Ameriki
komunizem na Kubi,
gverilska gibanja
na Bliænjem vzhodu
iranska revolucija,
spopadi med Izraelci in
Palestinci
117
v državi, kar naj bi omogočilo stabilen
razvoj v državi. Spopad s pridelovalci
opija pa bi privedel do neizogibnih
sporov z domačini in bi ogrozil vse, kar
je zahod dosegel doslej v prizadevanjih
za demokratizacijo in stabilnost
Afganistana. Zmaga nad talibani v
Afganistanu je tako pomenila poraz
proti trgovini z mamili. Heroin potuje iz
Afganistana čez Turčijo (kjer trgovino
nadzorujejo kurdski klani) in Bolgarijo (ali
Italijo) v zahodno Evropo.
Hladna vojna v Latinski Ameriki in na
Bližnjem vzhodu
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci si na strani www.marxists.
org/archive/guevara preberejo
marsikatero zanimivost o življenju
velikega upornika. Stran je v angleškem
jeziku.
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učitelj učencem razdeli delovni list,
na katerem je miselni vzorec na temo
posledic hladne vojne v svetu. Miselni
vzorec ni dokončan, temveč podaja le
glavna dejstva. Učenci delajo v skupinah,
pri čemer vsaka skupina dopolni le en del
manjkajočega miselnega vzorca.
VEČ O …
Oblast iranskega šaha Reze Pahlavija in
njegovo povezovanje z ZDA je povzročilo
odpor med pravovernimi muslimani v
državi in izgnanstvu. Konec leta 1978
so v državi izbruhnile demonstracije
in upori zoper oblast šaha. Šah je na
začetku leta 1979 zapustil državo, v
katero se je zatem iz izgnanstva vrnil
ajatola Homeini. Skupina islamskih
revolucionarjev je celo napadla ameriško
ambasado in zajela okoli 60 talcev.
Zahtevali so, da se šah vrne v državo, da
bi mu sodili. Ameriške talce so zadrževali
444 dni in jih izpustili šele januarja 1981.
Homeini je podpiral strogo muslimansko
državo in želel združiti vse muslimane.
Njegova politika je povzročila napetosti s
sosednjim Irakom, ki ga je vodil diktator
Sadam Husein, ki se je zavzemal za
sekularizirano državo. Iran je bil pretežno
šiitska, medtem ko je bil Irak večinoma
sunitska država. Leta 1980 je med država
izbruhnila vojna, ki je trajala osem let.
ZDA so, da bi osvobodile svoje talce,
skrivaj prodajale orožje Iranu. OZN je
uspelo doseči premirje šele leta 1988.
V vojni je življenje izgubilo okoli milijon
Irancev in Iračanov.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci na zemljevidu sveta (v učbeniku
na stran 112/113 vrišejo krizna žarišča.
Ob posameznem žarišču navedejo tudi
osnovne podatke: letnica, vpletene
osebnosti, zanimivosti …
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovu poglavja in podpoglavij »Kakšne
so bile posledice hladne vojne v svetu«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako je korejska vojna prispevala k
razširitvi hladne vojne v svetu
• Kaj je vietnamska vojna pomenila za
politiko »zadrževanja« ZDA
• Kako uspešna je bila kubanska
revolucija
• Kako se je hladna vojna pokazala na
Bližnjem vzhodu
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 117.
133

▶
▶
▶
▶
Kdaj je popustila napetost
hladne vojne
UČNI CILJI
Učenec:
navede glavne vzroke in
značilnosti kubanske krize,
navede posledice kubanske
krize v svetu,
pojasni pojem detanta in zna
opisati posledice detante za
svet in Evropo,
navede glavne vzroke in
cilje gospodarskega in
političnega povezovanja v
svetu in v Evropi.
Kubanska kriza — vrh hladne vojne
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (karikatura)
Učenci si ogledajo karikaturo
v učbeniku na strani 126 in jo
analizirajo:
• Opišejo prizor, ki ga karikatura
prikazuje.
• Ali je karikaturo narisal ameriški
ali sovjetski avtor Po čem je mogoče
to ugotoviti
• Kakšno je sporočilo karikature
Kubanska kriza ∑ vrh hladne vojne
Ko je SZ oktobra 1962 zaËela na Kubi nameπËati jedrske rakete, je izbruhnila najveËja kriza v vsem obdobju hladne
vojne ∑ kubanska kriza.
Ko je ameriπko vohunsko letalo odkrilo
baze za namestitev jedrskih raket na Kubi,
je minister Robert Kennedy, brat predsednika
J. F. Kennedyja, 18. oktobra 1962 obvestil
javnost:
≈Ocenjeno je bilo, da znaπa moË jedrskega
polnila v raketah polovico vse jedrske raketne
moËi SZ. Fotografije nakazujejo, da
bodo rakete usmerjene proti ZDA. Ocenjeno
je, da bi samo nekoliko minut po njihovi
izstrelitvi umrlo 80 milijonov AmeriËanov.«
a) Zakaj, meniπ, je SZ nameravala na Kubi namestiti jedrske rakete
Da bi ogrozila ZDA in ji dokazala, da je moËnejπa od nje.
b) Zakaj je sovjetski naËrt za namestitev jedrskih raket na Kubi prestraπil ZDA
Ocenili so, da obstaja moænost neposrednega sovjetskega napada na
ameriπko ozemlje. Po ocenah naj bi napad povzroËil okoli 80 milijonov ærtev.
c) O Ëem priËa podatek, da je baze za jedrske rakete odkrilo vohunsko letalo
PriËa o zelo razvitem sistemu vohunjenja in njegovem velikem pomenu v hladni
vojni.
Ë) V Ëasu kubanske krize je ZDA vodil J. F. Kennedy, najmlajπi predsednik v zgodovini ZDA. Sovjetsko zvezo pa je vodil
Nikita HruπËov, ki je nasledil Stalina. V prazne oblaËke vnesi misli, skrbi ali æelje obeh predsednikov v Ëasu reπevanja
kubanske krize.
Moja skrb
omejiti sovjetski
vpliv na ameriπki
celini; nevarnost
napada
ZDA niso bile zadovoljne s Castrovo oblastjo, saj je Kuba, ki leži v
neposredni bližini ZDA, postala komunistična država. Ko pa se je
Kuba vojaško povezala s SZ, je izbruhnila napeta kubanska kriza,
v kateri je skoraj prišlo do spopada med ZDA in SZ. Napetost med
velesilama je začela popuščati v 70. letih.
KDAJ
oktobra 1962
Moja skrb
kako pomagati
Kubi in premagati
ZDA
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se razdelijo v skupine. Vsaka
skupina se vživi v vlogo svetovalca
ameriškega predsednika J. F.
Kennedyja. Razmislijo o možnostih,
kako naj predsednik odgovori oziroma
reagira na sovjetsko namestitev
jedrskih raket na Kubi. Svetovalec
in predsednik ugotovita, da imata
naslednje možnosti:
• predsednik Kennedy naj ne naredi
ničesar;
• predlaga naj zračni napad na
nahajališča jedrskih raket na Kubi;
• izvede naj zračno in pomorsko
invazijo na Kubo;
• doseže naj, da se bo z reševanjem
krize ukvarjal tudi OZN in njegovi
organi;
• izda naj ukaz za blokado sovjetskih
oporišč na Kubi.
Vsaka skupina preuči le eno od
možnosti in pripravi utemeljitve o
razlogih, ki podpirajo in nasprotujejo
izbrani možnosti.
VEČ O …
Po kubanski revoluciji so ZDA
podpirale Kubance, ki so živeli v
izgnanstvu. CIA je med temi Kubanci
ustanovila predstavništvo, ki je
pripravilo načrt za zrušitev Castrove
oblasti na Kubi. Med tem je CIA v
Gvatemali vojaško urila Kubance,
nasprotnike Castrovega režima.
Predsednik Kennedy se je aprila 1961
Moje æelje
da ne bi izbruhnil
jedrski spopad
na ameriπkih
tleh
d) Ameriπki predsednik John F. Kennedy je bil zelo priljubljena osebnost. V pomoË pri iskanju odgovorov si lahko
ogledaπ posnetke na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspxbrandID=14
(v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Kennedy).
• Kakπen je bil Kennedyjev videz Kakπni so bili njegovi javni nastopi
Kennedy je bil πarmanten in oËarljiv, zato zelo priljubljen pri æenskem obËinstvu. Bil je tudi priljubljen v medijih.
Njegovi nastopi so bili dobro pripravljeni. Bil je dober govornik, njegovi govori so bili zelo popularni.
118
odločil podpreti invazijo na Kubo.
Namen invazije je bil zgraditi bazo,
odkoder bi ZDA napadle Castra. Bili
so prepričani, da jih bodo Kubanci na
Kubi podprli. Invazija v Prašičjem
zalivu (izvedena 18. aprila 1961) je
bila popoln polom za ZDA. Na Kubi
je pristalo 14.000 Kubancev, ki so
jim pomagali ameriški bombniki.
Vendar jih je pričakalo okoli 20.000
kubanskih vojakov. Prebivalci Kube
invazije niso podprli. Ameriški
Kubanci, ki so preživeli napad, so bili
zajeti. Predsednik Kennedy je zanikal
ameriško vpletenost v invazijo.
KUBANSKA
KRIZA
RE©ITEV
· SZ je umaknila jedrske rakete s Kube
· velesili sta bili pripravljeni na popuπËanje
in omejitev jedrskega oboroæevanja
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Mnogi zgodovinarji menijo, da se je
svet s kubansko krizo znašel tik pred
izbruhom jedrske vojne. Učitelj se z
učenci pogovori o tej tezi:
• Ali je bila nevarnost izbruha jedrske
vojne ob kubanski krizi resnična
• Kakšna bi tedaj bila jedrska vojna
Kakšne bi bile njene posledice za
človeštvo
• Ali je bilo ravnanje obeh voditeljev
velesil modro, saj sta svet rešila pred
morebitno jedrsko vojno
• Kdo od obeh voditeljev – Kennedy ali
Hruščov – je v tej bitki zmagal Učenci
utemeljijo svoj dogovor.
Moje æelje
izogniti se
spopadu in biti
zmagovalec
Popuščanje napetosti ali detanta
AKTIVNOST: metoda razgovora
Učitelj učence povpraša o vzrokih za
detanto:
• Zakaj je do nje prišlo
• Kakšne so bile posledice detante
• Učenci razmislijo, ali je mogoče
določiti zmagovalca in poraženca v
hladni vojni. Odgovor utemeljijo.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo karikaturo, ki
prikazuje zaostritev odnosov v hladni
vojni.
134

• Po televiziji je ves svet spremljal njegove javne nastope, prav tako pa tudi njegovo
smrt. Kako je umrl J. F. Kennedy
Umrl je kot ærtev atentata novembra 1963. Nekateri πe danes verjamejo, da je bil
ærtev zarote, kar sicer ni bilo nikoli dokazano.
• Preberi πe njegov portret v uËbeniku na str. 126. Zakaj, meniπ, je bil J. F. Kennedy
zelo priljubljen predsednik
Bil je najmlajπi predsednik ZDA. Zagovarjal je program reform, s katerim bi ZDA
spremenil v boljπi in praviËnejπi svet.
Z æeno Jackie sta bila oËarljiv in priljubljen par; oba sta bila privlaËnega videza in
nenehno sta bila na oËeh medijev.
PopuπËanje napetosti ali detanta
Po kubanski krizi sta obe velesili privolili v pogovore o razoroæevanju in popuπËanju napetosti.
a) Kateri razlogi so pripeljali do popuπËanja napetosti
Ob kubanski krizi sta se velesili zavedeli nevarnosti in morebitnih posledic jedrskega spopada. Opravili sta vrsto
pogovorov o zmanjπanju jedrske oboroæitve.
b) Katere novosti je v odnose med velesilama prinesla Konferenca o varnosti in sodelovanju
Povezala je 35 evropskih dræav, Kanado in ZDA, ki so
podpisale listino o varnosti in sodelovanju. Listina je
potrdila povojne evropske meje in se zavzela za mirno
reπitev sporov med dræavami.
• »lanice Konference o varnosti in sodelovanju so z Listino
o novi Evropi razglasile konec hladne vojne. Katerega
leta je to bilo
Leta 1990.
c) Pogovore o razoroæitvi, ki so se zaËeli v 70. letih, sta v
80. letih nadaljevala takratna predsednika ZDA in SZ.
Ob sliki zapiπi njuni imeni.
Mihail GorbaËov (voditelj SZ, levo) in Ronald Reagan (predsednik ZDA, desno).
Gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi
Kljub hladni vojni je v svetu po drugi svetovni vojni potekalo gospodarsko povezovanje.
a) Navedenim pojmom na Ërte pripiπi njihov pomen.
EGS: Evropska gospodarska skupnost (1957) ∑ v Evropi je nastal skupni trg za industrijo, kasneje tudi kmetijstvo
EFTA: Evropsko zdruæenje za svobodno trgovino (1960) ∑ zdruæenje za industrijsko blago
EU: Evropska unija (1992) ∑ zveza, ki povezuje Evropo gospodarsko, pravno, znanstveno, politiËno
b) Leta 1990 se je v Evropi iz EGS oblikovala nova organizacija - Evropska unija. Dopolni.
Skupna valuta: evro (EURO)
Glavno mesto: Bruselj (Belgija)
Koliko Ëlanic ima EU danes 25
Kdaj je Slovenija postala Ëlanica EU 1. maja 2004
Kdaj je popustila napetost hladne vojne
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Evropska organizacija za varnost in
sodelovanje (OVSE), ki je leta 2005
praznovala 30 - letnico je izšla iz
Konference o varnosti in sodelovanju.
Učenci na spletni strani www.ovse.
org ali www.ovse.si poiščejo
podatke o tej organizaciji (sestava,
organi, cilji delovanja, območje, kjer je
organizacija aktivna …).
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci v učbeniku na strani 127
spodaj preberejo pisni vir in ga
analizirajo:
• Komu, meniš, so bile namenjene
besede predsednika Brežnjeva
• Kakšno prepričanje sovjetskega
predsednika izraža vir
• Ali je bilo njegovo mnenje pravilno
glede na takratne razmere v Evropi in
svetu
RAZISKOVALEC
V spletu in literaturi učenci poiščejo
podatke o sporazumih o zamrznitvi
jedrskih raketnih sistemov SALT
I in SALT II. Rezultate svojega
raziskovanja predstavijo svojim
sošolcem.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo časovni trak z
naslovom HLADNA VOJNA. Zapišejo
ključne dogodke, ki so bili povezani
s hladno vojno. Pri tem so pozorni
na začetek in konec hladne vojne, ki
ga zaključijo z Listino o novi Evropi
(1990).
VEČ O …
Ronald Reagan, ameriški predsednik
v 80. letih, je svojo kariero začel kot
igralec. Igral je v kar nekaj filmih
(vesternih), nastopal pa je tudi v
različnih televizijskih reklamah.
Pozneje se je podal v politiko,
postal član republikanske stranke
in bil izvoljen za guvernerja zvezne
države Kalifornija. Leta 1981 je
bil izvoljen za predsednika ZDA.
V času svojega predsedovanja je
preživel tudi atentat, ki ga prikazuje
videokaseta z naslovom Atentat
na Reagana (Karantanija Cinemas,
2002, dolžina 95 minut). Reagan
je bil zelo priljubljen predsednik
in je ZDA vodil dva mandata. Doba
njegovega predsedovanja velja za
gospodarski vzpon ZDA, saj je z
liberalnim gospodarskim programom
oživil ameriško gospodarstvo. S svojo
aktivno zunanjo politiko, naperjeno
proti komunistični Sovjetski zvezi,
pa je vplival na konec komunizma v
Vzhodni Evropi. Ronald Reagan je umrl
leta 2004.
119
AKTIVNOST: metoda dela pisnografi
čnih izdelkov
Učenci v učbeniku preberejo
predstavitev Sveta Evrope in
Evropske unije. Poiščejo podatke o
Svetovni trgovinski organizaciji in jih
predstavijo in zapišejo na podoben
način.
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci s pomočjo kronološke tabele
predstavijo mejnike v razvoju
evropskega povezovanja.
Gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi
RAZISKOVALEC
Zamisel evropskega gospodarskega
povezovanja (Skupnost za premog
in jeklo) je bila potrjena s pariško
pogodbo leta 1951. Ustanovitev
EGS je bila sad dolgoletnega dela
dveh izjemnih Francozov: Jeana
Monneta (vodje planskega oddelka
za modernizacijo Francije) in Roberta
Schumana (francoskega zunanjega
ministra). Njuna vizija je bila Evropa,
ki bi s tesnejšim gospodarskim
sodelovanjem premagala politična
nesoglasja. Učenci v literaturi
raziščejo življenje in delo omenjenih
mož.
135

AKTUALNO
Evropska unija se je v leta 2004
razširila z desetimi novimi članicami,
med katerimi je bila tudi Slovenija.
Do leta 2015 naj bi se EU razširila še
bolj na jugovzhod Evrope. Na vstop v
Evropsko unijo tako čakajo in upajo
še: Romunija, Bolgarija, Turčija,
Hrvaška, Makedonija, Srbija in Črna
gora, Bosna in Hercegovina. Po
prvotnih načrtih za širitev naj bi se EU
najprej pridružili Bolgarija in Romunija
– leta 2007. Sledili naj bi Hrvaška in
Turčija, ki se z EU o pristopu pogaja
že desetletje. Trenutno kaže na to,
da se bodo postopki za vse države
– kandidatke in tiste, ki želijo to
postati – verjetno zavlekli za nekaj
let. Ena izmed tistih institucij, ki naj
bi dolgoročno preuredile ureditev
Evropske unije in ji omogočile
delovanje v novih razmerah, je
evropska ustava. Pogodba o ustavi
za Evropo je bila podpisana 29.
oktobra 2004 v Rimu. Veljati bo
začela, ko jo bodo potrdile vse članice
EU. Predvidoma naj bi se to zgodilo
do 1. novembra 2006. Pogodbo o
Ustavi za Evropo je 12. januarja
2005 z veliko večino potrdil Evropski
parlament. V nekaterih državah je
evropsko ustavo potrdil parlament
(na primer v Sloveniji), medtem ko
so se v drugih odločili za referendum.
Poraza referendumov o evropski
ustavi v Franciji in na Nizozemskem
spomladi 2005 sta začasno ustavila
potrjevanje evropske ustave, s tem
pa tudi postopke za širjenje Evropske
unije. Več o evropski ustavi je na
spletnih straneh: europa.eu.int/
constitution/index.htm in europa.
gov.si/ustava.
Kdaj je popustila napetost hladne vojne
RADOVEDNEÆ
Ko se je kubanska kriza konËala, so bili odzivi v ZDA in SZ zelo razliËni. Nekaj jih lahko prebereπ v okvirjih. Na Ërte pa napiπi kratko izjavo, ki bi jo o
koncu kubanske krize podal ti, Ëe bi bil leta 1962 predstavnik gibanja za mir v svetu.
Prihodnje generacije bodo Kennedyjevo odloËnost ocenile
kot enega najbolj odloËujoËih trenutkov v 20. stoletju.
(Izjava novinarja revije Time, novembra 1962)
To je najveËji poraz v naπi zgodovini, gospod predsednik.
Danes bi morali napasti Kubo.
(Izjava ameriπkega letalskega generala, oktobra 1962)
UËenci naj bi v svoji izjavi poudarili:
· pravilnost odloËitve obeh dræavnikov,
· pomen odloËitve za mir v svetu,
· kakπna bi bila nevarnost morebitnega jedrskega spopada ter njegove posledice ...
ZANIMA ME:
Na naslovu
www.sunsite.unc.edu/expo/soviet.exhibit/x2jfk.html lahko
izveπ veË o kubanski krizi in hladni vojni nasploh. »e pa te
zanima veË o æivljenju predsednika Kennedyja, lahko pogledaπ
na www.jfklik.com.
KUBANSKA KRIZA
Kdaj
oktobra 1962
Kje
na Kubi
Zakaj
SZ je na Kubo namestila
jedrske rakete in ogrozila
ZDA
Razplet
SZ umakne jedrske rakete
na Kubi
Zmagovalec
obe velesili, ker sta
prepreËili jedrski spopad
Na koncu je Kennedy popustil in zagotovil, da ZDA ne bodo
napadle Kube. To je bila velika zmaga za nas, velik uspeh brez
enega strela.
(Zapis v spominih predsednika HruπËova, pozna 60. leta)
To je bila velika sramota za nas. Vojska je bila resniËno jezna.
(Izjava sovjetskega generala, 1962)
ZANIMA ME:
Atentat na predsednika Kennedyja πe danes ni povsem
pojasnjen. V filmu JFK (1991) je reæiser Oliver Stone
predstavil svojo razlago.
PONOVIMO
VRH
KDAJ JE
POPUSTILA
NAPETOST
HLADNE
VOJNE
KONEC
Listina o novi Evropi 1990
POPU©»ANJE
Kdaj
v 60. letih
po kubanski krizi
SALT I
sporazum o omejevanju in
zamrznitvi jerdskih raketnih
sistemov (1972)
SALT II
omejevanje medcelinskih
balistiËnih izstrelkov (1979)
Konferenca o varnosti
in sodelovanju
1973 v Helsinkih; listina o
varnosti in sodelovanju
Predsednika
R. Reagan (ZDA) in
GorbaËov (SZ)
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Vključitev Slovenije v EU je še
vedno aktualno vprašanje. Učitelj
iz časnikov, ki so izšli maja 2004,
izbere posamezne članke o
priključitvi Slovenije k EU. Članke
razdeli učencem ter jih Nato pozove
h kritičnemu razmisleku o tem
dogodku:
• Kaj je priključitev Slovenije k
Evropski uniji pomenila za Evropsko
unijo
• Učenci razmislijo, kakšne so
pozitivne in negativne posledice
vstopa Slovenije v EU.
• Ali je prav, da EU k vključitvi povabi
tudi države v jugovzhodni Evropi
• Kaj bi v EU spremenila vključitev
Turčije
120
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Na spletni strani www.europa.eu.int
ali strani Centra Evropa v Ljubljani
www.center-evropa.si učenci
poiščejo podatke o Evropski uniji in
njenih organih. Ob dnevu Evropske
unije (9. maja) izdelajo letak, s
katerim pripravijo predstavitev
Evropske unije.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učitelj učencem razdeli zemljevid
Evrope. Učenci nanj k posameznim
državam vpišejo letnico priključitve k
EU. Narišejo naj zastavo EU. Pojasnijo
naj, kaj pomenijo zvezdice na zastavi.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v
naslovu poglavja »Kako je popustila
napetost hladne vojne«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako se je razrešila kubanska
kriza
• Zakaj jo imenujemo kubanska
kriza
• V čem je bil pomen Konference o
varnosti in sodelovanju
• Kdaj je bilo konec hladne vojne
• Navedi in kratko predstavi
organizacije, ki so predstavljale
gospodarsko povezovanje v svetu in
Evropi.
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 120.
136

Kolonialno osamosvajanje je vrhunec doživljalo po koncu
druge svetovne vojne. Pri tem so se nekdanje kolonije zaradi
nerazvitosti soočale s številnimi težavami, ki so se pokazale
v politični negotovosti.
Osvoboditev kolonij v 50. in 60. letih
V 50. in 60. letih je potekalo osvobajanje kolonij v Aziji in Afriki.
c) Slovenski Ëasopis Delo je leta 1962 objavil naslednjo novico:
Preberi πe besedilo ob sliki Joma Kenyatta
≈V minulih dneh so izvedli referendum o neodvisnosti Alæirije med Alæirci v Franciji,
Maroku, Tuniziji v Sahari in v notranjosti Alæirije. Danes glasujejo veËja alæirska
v uËbeniku (stran 129). Opiπi, na kakπen
naËin so se osvobodile kolonije.
mesta. Referendum je, seveda, le πe formalnost, ki bo z volilnimi listiËi potrdila rezultat
sedeminpolletne osvobodilne vojne. /…/ Christian Fouchet, francoski visoki komisar
za Alæirijo, bo torej predal prve dni tega tedna vse atribute suverenosti alæirski za-
· veËina angleπkih kolonij se je osvobodila na
miren naËin
Ëasni izvrπni vladi.«
(V Afriki raste podroËje svobode, Delo, 1. julija 1962)
· veËina francoskih kolonij se je osvobodila z
vojno
Ë) Nekdanje kolonije so se ob osamosvojitvi sooËale z velikimi teæavami.
• Ob pomoËi uËbenika (stran 129) opiπi njihove teæave.
· medetniËni problemi in spopadi (vojne)
· gospodarska nerazvitost, revπËina
· neizobraæenost prebivalstva, politiËna nestabilnost
• Zakaj imenujemo novonastale dræave tudi tretji svet
Ker sta ob njihovem nastanku æe obstajala dva svetova: zahodni in
vzhodni.
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo podatke o znanih afriških
voditeljih, ki so se odlikovali po:
a) svojem boju za samostojnost afriških
kolonij (na primer Jomo Kenyatta, Kenneth
Kaunda, Kwame Nkruma, Ahmed Ben Bella
…)
ali
b) svojih prizadevanjih za uspešen razvoj
osamosvojenih kolonij (na primer Leopold
Senghor …).
Lahko pa se odločijo za predstavitev
afriških diktatorjev na primer Mobutu Sese
Seku v Zairu, Robert Mugabe v Zimbabvu …
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Čeprav je bilo gibanje neuvrščenih
množično (leta 1979 se je na vrhu v Havani
zbralo 95 članic), je bilo razmeroma šibko.
Učitelj se z učenci pogovori o gibanju
neuvrščenih in pomenu njegovega
delovanja:
• Ali je gibanje med članicami ohranilo
temelje svojega delovanja (na primer
pomislimo na vojno med članicami, Iranom
in Irakom)
• Ali je bilo gibanje neuvrščenih ključen
dejavnik pri osvobajanju nekdanjih kolonij
• Kolikšna je bila dejanska moč gibanja
(glede na to, da je povezalo najrevnejše
države na svetu)
• Zakaj je gibanje kljub vsemu imelo
pozitiven učinek na hladno vojno
a) Obrazloæi pojem dekolonizacija.
Dekolonizacija pomeni osvoboditev
kolonij in pridobitev samostojnosti.
b) Oglej si zemljevid na levi in zemljevid
v uËbeniku na strani 129. Izpiπi imena
5 afriπkih in 5 azijskih dræav, ki so
se osamosvojile po drugi svetovni
vojni.
afriπke dræave azijske dræave
Niger
Indija
Sudan
Burma
»ad
Bangladeπ
Mali
Malezija
DR Kongo ... Pakistan ...
Pripadniki
plemena
Nuba
• Vir govori o plemenu Nuba v afriπkem Sudanu. S katerimi teæavami
se sooËa to pleme
≈Nikoli pa ni bilo πe tako hudo, kot je od leta 1992, ko je Nacionalna islamska fronta razglasila
sveto vojno in jih zaËela vlaËiti dol v ‘taboriπËa smrti’ /.../. Po novem ne gre veË
Ozemlje, na katerem æivi to pleme, je bogato
z nafto in uranom, zato si ga æeli prisvojiti samo za suænje, sedaj gre za zemljo. Gore zavzemajo samo eno tretjino podroËja, veËina
ravnega sveta je bogata z najbolj plodno Ërno puhlico v Sudanu. VladajoËa elita æeli vlagati
v razvoj velikih mehaniziranih farm. In blizu je nafta in baje tudi uran.«
sudanska vlada.
(Tomo Kriænar, Nuba: Ëisti ljudje, samozal., Ljubljana, 1999)
121
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci razmislijo o glavnih vzrokih za
dekolonizacijo in zapišejo tri posledice
dekolonizacije. Pri tem so jim lahko
v pomoč naslednji pojmi: ČRNSKO
GIBANJE, MEDETIČNI PROBLEMI,
REVŠČINA, NEIZOBRAŽENOST, NERAZVITO
GOSPODARSTVO.
Svoje ugotovitve predstavijo z miselnim
vzorcem.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid Afrike v
učbeniku na strani 129 in ga analizirajo:
• Preštejejo države, ki so se osamosvojile
v različnih obdobjih.
Kolonije postanejo
nove države
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
zna pojasniti pojem
dekolonizacija in
neokolonializem,
zna pojasniti pojem
»tretji svet« in navesti
razlike med tretjim
(nerazvitim) svetom
in prvim (razvitim)
svetom,
razume cilje in pomen
povezovanja t. i. gibanja
neuvrščenih ter opiše
vlogo Jugoslavije v
gibanju neuvrščenih,
pojasni pojem apartheid
in ovrednoti boj
Nelsona Mandele za
enakopravnost črncev v
Južni Afriki,
opiše razmere na
Bližnjem vzhodu in
oceni pomen delovanja
PLO za Palestince.
Osvoboditev kolonij v 50. in 60. letih
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj se z učenci pogovori o razmerah
pred osvoboditvijo kolonij:
• Katere države so imele pred I.
svetovno vojno največ kolonij v svetu
• Zakaj so bile kolonije pomembne za
evropske države Pri iskanju odgovora
učitelj učencem lahko pomaga tako, da
jih napelje na to, da si ogledajo, kje so bile
sešite njihove obleke ali narejene njihove
športne copate.
VEČ O …
Nekdanje britanske kolonije (zlasti v
Afriki in Tihem oceanu) in Združeno
kraljestvo so se po prvi svetovni vojni (z
westminstrskim sporazumom leta 1931)
povezale v mednarodno skupnost držav
– Britansko skupnost narodov ali
Commonwealth. Vse članice skupnosti so
samostojne države, ki jih povezujeta krona
in skupna obljuba zvestobe. Britanski kralj
je simbol njihove prostovoljne vključitve
v skupnost. Tik po drugi svetovni vojni
so Commonwealth sestavljale le države,
v katerih je prevladovalo britansko
prebivalstvo. S priznanjem Indije, Pakistana
in Burme se je sestava Commonwealtha
spremenila. Mnoge države (Republika Irska,
Pakistan, Južna Afrika) so Nato iz skupnosti
izstopile. Povezovanje članic se ohranja
z rednimi konferencami ter povezavami
na finančnem in kulturnem področju.
Prebivalcev držav članic Commonwealtha je
četrtina vsega človeštva.
• V katerem obdobju se je osamosvojilo
največ in v katerem najmanj držav
• Katere kolonialne sile so izgubile največ
kolonij v Afriki
137

AKTIVNOST: metoda reševanja
problemov in metoda dela z besedili
Učitelj učencem zastavi problemsko
vprašanje:
• Zakaj so se mnoge afriške države
po pridobitvi samostojnosti soočile z
revolucionarnimi upori
Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo v
učbeniku na strani 129 poiskati odgovor.
V svojem razmišljanju upoštevajo vpliv
druge svetovne vojne na Afriko, razmere,
v katerih so se znašle novonastale
države, močan ekonomski interes
evropskih držav …
AKTUALNO
Afriške države se pogosto znajdejo na
naslovnih straneh svetovnih časopisov
zaradi lakote, aidsa, slabega upravljanja
držav ter notranjih nemirov. Po izjavi
generalnega sekretarja OZN Kofija
Anana dne 12. avgusta 2005 se trenutno
največja humanitarna katastrofa
na svetu dogaja v šestih državah
na zahodu in jugu Afrike. V Lesotu,
Malaviju, Mozambiku, Svaziju, Zambiji
in Zimbabveju je okoli trinajst milijonov
življenj ogroženih predvsem zaradi
aidsa in lakote. Poleg tega se Zimbabve,
nekdanja britanska kolonija Južna
Rodezija, sooča z najhujšo gospodarsko,
socialno in politično krizo od svojega
nastanka. Zimbabve že 25 let vodi
despotski Robert Mugabe, ki v zadnjih
letih s svojimi reformami vznemirja
svetovno in domačo javnost. Vznemirjeni
sta predvsem Velika Britanija in ZDA,
saj je Mugabe podržavil veleposesti
britanskih in ameriških veleposestnikov
(njihov delež je znašal le en odstotek vseh
prebivalcev), ki so imeli v lasti tri četrtine
najboljše zemlje. Vendar zemlje niso dobili
revni kmetje, kot je Mugabe obljubil,
temveč njegovi političnih podporniki.
Zaradi kršitev človekovih pravic in
nedemokratične vladavine so Zimbabve
izključili iz Commonwealtha, ZDA in
Evropska unija pa sta proti njegovemu
predsedniku in sodelavcem uvedli
sankcije, kot sta prepoved trgovanja s
temi državami in prekinitev razvojne
pomoči. Ocenjujejo, da kazen ne bo
prizadela vladajoče elite, temveč večino
revnega prebivalstva. V Zimbabveju znaša
brezposelnost okoli
70 %, inflacija pa okoli 600 %.
Za kaj se je bojeval Nelson Mandela
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(zapisovanje zamisli)
Učenci so pri pouku geografije spoznali
pojem APARTHEID. Učitelj pojem napiše
na tablo. Učenci zapišejo njegove glavne
značilnosti. Razmislijo, kdaj v zgodovini
so še srečali rasno razločevanje ali
razločevanje ljudi na podlagi kakšne
druge kategorije.
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Moč enega (ZDA,
1991). Film analizirajo:
• Opišejo režim apartheida, kot je
prikazan v filmu.
• Kdo so bili Buri Kakšen odnos
so imeli do Angležev in kakšen do
temnopoltih
• Ali se je odnos Burov do temnopoltih
razlikoval od angleškega
• Ocenijo vlogo P. K. - ja. Zakaj je njegova
vloga simbolna
122
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat, s katerim želijo
opozoriti na kršitve človekovih pravic.
Pri tem lahko vključijo različno tematiko:
boj za človekove pravice, nastanek ZDA
in francoska revolucija, boj Nelsona
Mandele.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo temnopolte
osebe, ki je živela v Južni Afriki v času
apartheida.. Učenec naj napiše esej o
tem, kako se je takšna oseba počutila
v getu oziroma kako je doživljala rasno
politiko apartheida.
Kolonije postanejo nove dræave
d) Na posnetku πt. 14 je govor predsednika Jugoslavije Tita na prvi konferenci neuvrπËenih leta 1961 v Beogradu.
• O Ëem govori Tito
O tem, da svet ogroæata hladna vojna in oboroæevalna, zlasti jedrska tekma. Zbrani dræavniki pa æelijo na svetu
zagotoviti mir in varnost.
• Zapiπi temeljna naËela gibanja neuvrπËenih.
Mir in soæitje med narodi. Gospodarsko sodelovanje med Ëlanicami. Protikolonialni boj. Nasprotovanje jedrskemu
oboroæevanju.
• Kakπen pomen je imelo gibanje neuvrπËenih v Ëasu hladne vojne
Zaradi svoje πtevilnosti so imele dræave Ëlanice velik vpliv na odloËitve Generalne skupπËine v OZN. S svojo
aktivnostjo so zmanjπevale napetosti hladne vojne in dosegle, da se je OZN bolj posvetila gospodarskim in socialnim
vpraπanjem.
Za kaj se je bojeval Nelson Mandela
V samostojni Juæni Afriki so se Ërnci bojevali zoper ureditev, ki jim je odrekala vse pravice.
a) Kako imenujemo politiko, ki temelji na rasni neenakosti in je bila znaËilna za Juæno Afriko
Apartheid.
b) Za pravice Ërncev se je v Juæni Afriki bojeval Afriπki nacionalni kongres, ki ga
je v 60. letih vodil legendarni voditelj. V uËbeniku na strani 130 preberi njegov
portret. Navedi njegovo ime in pojasni, zakaj je postal simbol boja za
pravice Ërncev.
Nelson Mandela. Zaradi boja za pravice Ërncev (bil je vodja Afriπkega
nacionalnega kongresa) je bil obsojen na dosmrtno jeËo. V zaporu je preæivel
27 let. IzpuπËen je bil leta 1990.
c) Kako se je konËal boj za pravice Ërncev v Juæni Afriki
Pod pritiski iz tujine je bilo leta 1990 dovoljeno delovanje Afriπkega nacionalnega
kongresa, ki se je bojeval za pravice Ërncev. Apartheid je bil odpravljen
in uvedena je bila enakopravnost Ërncev in belcev.
Za kaj se πe vedno bojujejo Palestinci
Na Bliænjem vzhodu so Judje prviË po tisoËih letih ustanovili svojo dræavo, Izrael. Vendar se πe danes v tej dræavi vrstijo
nemiri, kajti v Izraelu æivijo tudi Palestinci, ki se bojujejo za lastno avtonomijo.
a) Palestince v boju za avtonomijo predstavlja organizacija PLO. Kdo je bil dolgoletni voditelj te organizacije
Jaser Arafat
Med Izraelci in Palestinci πe danes ni miru.
VEČ O …
Za izpustitev Nelsona Mandele, ki so
ga leta 1964 obsodili na dosmrtno
ječo, so se zavzeli politiki, glasbeniki
in vsi prebivalci sveta, ki so podpirali
spoštovanje človekovih pravic. Kampanji
za izpustitev Nelsona Mandele in drugih
borcev za pravice črncev v Južni Afriki, z
geslom »Free Mandela«, se je začela takoj
po prvem priporu Mandele leta 1962. Pod
vplivom kampanje, ki je kmalu postala
močno gibanje, je Generalna skupščina
OZN leta 1963 sprejela resolucijo, v kateri
je vlado Južne Afrike pozvala, da preneha
preganjati nasprotnike apartheida. Leta
1964 je kampanjo s svojim podpisom
podprlo okoli 185.000 ljudi in organizacij,
b) Na kakπne naËine se Palestinci bojujejo za svojo
avtonomijo
Na svoj poloæaj opozarjajo politike in svetovno
javnost. Skrajno radikalne skupine pa organizirajo
tudi teroristiËne akcije, mnoge med
njimi v obliki samomorilskih napadov.
c) Zakaj spor med Izraelci in Palestinci πtejemo
med æariπËa hladne vojne
V sporu Izraela in arabskih dræav (ter
Palestincev) sta velesili podpirali nasprotni
strani: ZDA so podpirale Izrael, SZ pa arabske
dræave in Palestince.
ki so predstavljale okoli 250 milijonov
ljudi. Svetovno praznovanje 60 - letnice
Nelsona Mandele (1978) je postalo
vsesplošen protest zoper apartheid,
zaradi česar so v svojih protestih postali
glasnejši tudi zahodne vlade in OZN. Nov
zagon je kampanja dobila v 80. letih,
ko so jo podprli tudi glasbeniki. Tako
je v Londonu potekal eden največjih
koncertov vseh časov (1984), ki je bil
namenjen ravno osvoboditvi Nelsona
Mandele. Rezultat tega koncerta je
tudi nastala himna Mandeli z naslovom
»Nelson Mandela«.
138

RAZISKOVALEC
Učenci v spletu in časopisju raziščejo življenje in delo Jaserja Arafata. Leta 1974 je pred Generalno skupščino Združenih narodov nastopil z
oljčno vejico in pištolo – simbolizem, ki je predstavljal njegovo politično življenje nasilja in mirovništva. Veliko let je preživel v izgnanstvu, saj
zaradi svojih ciljev pri izraelskih oblasteh ni bil zaželen. Leta 1994, ko se je vrnil v domovino, so Palestinci množično slavili njegovo vrnitev. Še
bolj množično so se poslovili od njegove krste.
RADOVEDNEÆ
Ena od afriπkih dræav, ki je bila ustanovljena 1956 in v
kateri se nemiri vrstijo πe danes, je Sudan. Velja za bogato
afriπko dræavo, saj ima nahajaliπËa nafte. Prebivalstvo
sestavljata dve veËji skupini: muslimani (manjπina)
in Ërnci (veËina), med katerimi so najbolj znani
Nube. Slovenski Ëasopis Delo je konflikt v Sudanu opisal
takole:
PreuËi poloæaj v Sudanu in izpolni spodnjo
preglednico.
Prednosti Sudana
Slabosti Sudana
Razlogi za spor
ZANIMA ME:
Na naslovu www.africaaction.org/index.php lahko izveπ
veË o sodobnih problemih afriπke celine.
DRUGA
SVETOVNA
VOJNA
Teæave novonastalih dræav:
· medetniËni spori
· gospodarska nerazvitost
· revπËina
· neizobraæenost
· nestabilne demokracije in vojaπke diktature
70. in 80. leta:
· osvoboditev zadnjih afriπkih kolonij
· gibanje neuvrπËenih pridobi ugled in
pomen v svetu: boj za mir, dekolonizacijo
in sodelovanje med narodi
· v mnogih afriπkih dræavah si oblast s
pomoËjo vojske pridobijo diktatorji
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci med seboj primerjajo
navedene voditelje in njihovo
delovanje.
država
delovanja
način
delovanja
cilj
delovanja
JASER
ARAFAT
NELSON
MANDELA
MAHATMA
GANDHI
Kdo od navedenih je prejel Nobelovo
nagrado za mir
Kolonije postanejo nove dræave
≈Afriπka veËina namreË zahteva praviËnejπo razdelitev naravnih virov med pokrajinami
najveËje dræave na celini in poudarja nevzdrænost stoletja stare ureditve, v kateri
je vsa gospodarska, politiËna, vojaπka in upravna oblast v rokah privilegirane
arabske elite. /…/ »eprav razvite dræave in hitro razvijajoËa se azijska gospodarstva
najbolj zanima sudanska nafta, je dolgoroËni strateπki pomen vzhodnoafriπke dræave
najbræ πe veËji zaradi bogatih vodnih virov (Nil, od katerega je odvisno egiptovsko
kmetijstvo) in kmetijskih zmogljivosti. Sudan so namreË æe pred desetletji opisali kot
æitnico Afrike.«
(Nauki za Ërno celino in svetovno skupnost, Delo, 12. avgusta 2004)
bogata nahajaliπËa surovin (nafta, uran), bogati vodni viri, rodovitna zemlja (æito);
oblast ima privilegirana arabska manjπina, Ërnske skupnosti nimajo moænosti soodloËati
v dræavi;
razvite dræave se za Sudan zanimajo zarado njegovih surovin, pri Ëemer dopuπËajo
(tolerirajo) krπenje Ëlovekovih pravic v dræavi (na primer pri odnosu do plemena Nube)
PONOVIMO
ZANIMA ME:
Film MoË enega (1991) prikazuje apartheid v Juæni Afriki
in boj zoper to politiko.
Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na boj in teæave nekdanjih kolonij.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v
naslovih podpoglavij »Kolonije postanejo
nove države«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako in kdaj so nastale nove države v
Afriki in Aziji
• Zakaj te države imenujemo tretji svet
• V čem je bil pomen gibanja neuvrščenih
• Kdaj in zakaj je gibanje neuvrščenih
nehalo obstajati
• Oceni življenjsko delo Nelsona Mandele
• Kaj je vir konfliktov med Palestinci in
Izraelci
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 123.
50. leta:
· osvobodilno gibanje zajame predvsem Azijo
· ustanovljene so bile πtevilne neodvisne
dræave
· neodvisnost razglasijo prve afriπke kolonije
· osvobajanje poteka s politiËnimi akcijami
60. leta:
· osvobodi se veËina afriπkih kolonij
· angleπke kolonije so osvobodijo po mirni
poti
· v francoskih kolonijah potekajo vojne za
neodvisnost
· nove dræave delujejo v gibanju neuvrπËenih
Danes ∑ tretji svet:
· gibanje neuvrπËenih ne deluje veË
· spopadi med plemeni skupne dræave
· spopadi med dræavami zaradi meja in
surovin
· πe vedno gospodarska nerazvitost in
preseljevanje prebivalcev v razviti svet
123
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(iskanje povezav)
Učenci povežejo pojme v levem stolpcu
z obrazložitvami v desnem tako, da
obrazložitvam pripišejo ustrezne
številke.
1 dekolonizacija Palestinskoosvobodilna
organizacija
2 apartheid nerazvite države
3 geto osvobajanje kolonij
4 tretji svet zaprt prostor,
namenjen določeni
skupini
5 PLO rasna ločitev in
zapostavljanje
črncev
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na podlagi podatkov spletne
strani www.anc.org pripravijo
prispevek o zgodovini boja za človekove
pravice oziroma odpravo apartheida v
Južni Afriki.
Za kaj se še vedno bojujejo Palestinci
VEČ O …
Velika Britanija in Francija sta šteli
Egipt za svoje interesno področje vse
od druge polovice 19. stoletja. Velika
Britanija je, da bi zavarovala prehod
skozi Sueški prekop, okupirala Egipt
leta 1882. Leta 1949 je voditelj Egipta,
poveljnik Naser, prevzel nadzor tudi nad
Sueškim prekopom. Poleg tega se je začel
povezovati s Sovjetsko zvezo in je leta
1956 celo podržavil Sueški prekop. Večina
prejšnjih lastnikov kanala je bila ravno
Angležev in Francozov. Obe državi sta se
zbali, da bo zaradi podržavljenja kanala
motena oskrba z nafto, ki je potekala
skozenj. Velika Britanija in Francija sta
se skrivaj dogovorili, da bosta podprli
egiptovskega sovražnika – Izrael in
njegovo invazijo, da bi pridobili nadzor
nad Sueškim prekopom. Vendar je bila
invazija popoln polom. Vznemirila je tudi
ZDA, ki so se bale, da se bodo vznemirjeni
Arabci obrnili na pomoč k Sovjetski zvezi,
kar bi zaostrilo hladno vojno.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi ja)
Učenci si ogledajo fotografijo v delovnem
zvezku na strani 122. Fotografijo
analizirajo:
• Kateri je bil zunanji znak (oziroma je
še danes) Palestincev
• Čigavo sliko lahko opazimo v ozadju
• Učenci razmislijo, v kakšnih
okoliščinah je fotografija nastala.
• Kakšno je sporočilo fotografije
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmislijo o interesu velesil
in njihovem vpletanju v dogajanja na
Bližnjem vzhodu:
• Kakšno vlogo so imele in še vedno
imajo ZDA na Bližnjem vzhodu Kakšna je
bila vloga Sovjetske zveze
• Zakaj ZDA pomagajo Izraelu Kdo
podpira Palestince
• Zakaj Palestinci še danes nimajo
samostojne države
AKTUALNO
Jaser Arafat, veliki borec za neodvisnost
Palestine, je umrl 11. novembra 2004
v pariški vojaški bolnišnici, ne da
bi dosegel svoj cilj — lastno državo
Palestincev. Vendar pa je izraelska vlada
pod vodstvom premiera Ariela Šarona že
pred časom začela velik projekt: Izrael
se bo umaknil iz zasedenih palestinskih
območij v Gazi in s tem osvobodil milijon
in 300 tisoč palestinskih prebivalcev
Gaze. Prvi bodo na vrsti za izselitev
prebivalci iz Naselbine Guš Katif (na
jugu Gaze), sledili pa jim bodo prebivalci
Naselbin Kfar Daron, Netzarim in drugih.
Izraelci bodo naselja po izselitvi zravnali
z zemljo in jih predali Palestinski upravi.
Mnogi Izraelci so zaradi izselitev prizadeti
in to dejanje med njimi krepi sovraštvo
do Palestincev. Palestinci pa nasprotno
izselitve Židov doživljajo kot osvoboditev
svojih ozemelj, ki v njih budi upanje, da
izselitev Gaze ne bo prvi in edini kos
osvobojene zemlje. Pričakujejo podobna
dejanja tudi na okupiranem Zahodnem
bregu in Jeruzalemu.
139

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Zakaj je propadel socializem v
Evropi
UČNI CILJI
Učenec:
zna navesti ukrepe reform
Mihaila Gorbačova v
Sovjetski zvezi in njihove
posledice,
zna navesti in opisati
vzroke za zlom socializma v
vzhodni Evropi,
pojasni posledice zloma
socializma,
sklepa, kakšen pomen je
imel padec berlinskega zidu
za nemški narod in Evropo,
pozna vzroke za izbruh
vojne v Jugoslaviji ter zna
opisati posledice vojne,
opiše razvoj Kitajske v drugi
polovici 20. stoletja.
Sovjetska zveza: propad socializma in
razpad države
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (karikatura)
Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku
na strani 132, ki prikazuje stanje
komunizma na Poljskem, Kitajskem ter v
SZ. Karikaturo analizirajo:
• Zakaj nosi karikatura naslov
»Intenzivna komunistična enota«
• Koga predstavljajo bolni voditelji v
bolniških posteljah
• Karikatura je bila objavljena leta 1989.
Prekmalu, pravočasno ali prepozno
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
dela z zgodovinskimi besedili in
metoda slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 132 (o Gorbačovovih reformah
v SZ). Ugotovijo poglavitne značilnosti
reform in jih predstavijo z miselnim
vzorcem. Vsako značilnost predstavijo
tudi s sliko ali karikaturo.
VEČ O …
Predsednik Sovjetske zveze Boris Jelcin
(roj. 1931) je odraščal v revščini. Bil je
bister, a disciplinsko zelo težaven učenec.
Leta 1985 ga je M. Gorbačov imenoval za
predsednika partijskega komiteja v Moskvi
in moskovskega župana. Vendar ga je
njegova odkritost pogosto spravila v težave.
Na enem od sestankov partije, je ostro
kritiziral konservativce, da onemogočajo
reforme in perestrojko. Gorbačov ga
je zato izključil iz partije. Jelcinu se je
uspelo vrniti v politiko in leta 1989 je bil
izvoljen v parlament, ki ga je leta 1990
izvolil za predsednika Rusije. Leta 1991 je
bil na splošnih volitvah znova izvoljen za
predsednika Rusije. Napovedal je obsežne
reforme, zaradi česar so konservativci
(komunistična partija) aprila organizirali
državni udar, ki ni uspel. Vojska in ljudstvo
so podprli Jelcina, ki je iz dogodka izšel kot
zmagovalec. Vendar pa so njegove »šok
terapije« uvajanja kapitalizma in vpletenost
v vojno v Čečeniji zmanjšale njegovo
priljubljenost.
140
Sovjetska zveza: propad socializma in razpad dræave
Leta 1985 so v æelji izboljπati slabe gospodarske razmere v SZ zaËeli izvajati reforme, ki so na koncu zruπile komunizem
v SZ.
a) Zapiπi ime in priimek predsednika komunistiËne stranke v SZ, ki je zaËel reforme.
Mihail GorbaËov.
b) Kaj mu je povzroËalo glavobole v tistem Ëasu
V Sovjetski zvezi so njegove reforme (glasnost, perestrojka, demokratizacija) povzro-
Ëile velike teæave:
· upore politiËnih in vojaπkih voditeljev, ker so nasprotovali spremembam,
· polom planskega gospodarstva zaradi neuËinkovitosti,
· medetniËne spore.
c) Kaj pomeni pojem DEMOKRATIZACIJA Obkroæi pravilen odgovor.
A. Uvedene so svobodne volitve, na katerih sodelujejo Ëlani razliËnih strank.
B. Dræavo vodi ena stranka, ki se imenuje Demos.
C. Uvedena je zasebna lastnina.
Ë) Kaj je bil glavni vzrok, da je komunizem v vzhodnem bloku v 80. letih zaËel propadati Moænih je veË odgovorov:
· gospodarski neuspehi planskega socialistiËnega gospodarstva
· moËna gibanja za svobodo govora, zborovanj ter svobodne volitve
· reforme v Sovjetski zvezi, s katerimi so voditelji v evropskih komunistiËnih dræavah izgubili podporo iz Moskve
· podpora gibanjem za demokracijo s strani ZDA, Vatikana (papeæ Janez Pavel II.) in zahodne Evrope
d) Ob pomoËi zemljevida izpiπi dræave, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze.
Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina,
Moldavija, Belorusija, Ruska federacija,
Gruzija, Armenija, Azerbajdæan,
Turkmenistan, Uzbekistan,
Kazahstan, Tadæikistan, Kirgistan
Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni veË
Spremembe v Sovjetski zvezi so prinesle preobrat tudi v drugih dræavah vzhodnega bloka.
a) V kateri vzhodnoevropski dræavi se je v 80. letih najprej zaËel boj za demokracijo
A. na Madæarskem
B. na Poljskem
C. v Romuniji
124
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo novinarja, ki
pripravlja intervju z znanim strokovnjakom
za politične odnose v vzhodni Evropi in
Ruski federaciji. Vprašanja se nanašajo
na dogodke v drugi polovici 80. let
(Gorbačovove reforme) ter neuspeli
državni udar aprila 1991. Učenci pripravijo
vprašanja in jih predstavijo v razredu.
Sošolci so povabljeni, da komentirajo
predstavljene intervjuje.
RAZISKOVALEC
Učenci v dnevnem časopisju raziščejo,
kaj se s Sovjetsko zvezo oziroma Rusko
federacijo dogaja danes. Pri tem so pozorni
Sredi 80. let je v Sovjetski zvezi postal voditelj komunistične
partije Mihail Gorbačov, ki je s procesom reform dejansko zrušil
komunizem v SZ, Nato pa še nehote povzročil razpad države.
Propad komunizma v SZ je sprožil njegov propad tudi v vsem
vzhodnem bloku.
na naslednje teme: kakšen je socialni
položaj prebivalcev, kako se razvija
gospodarstvo, kakšen je pomen Ruske
federacije v svetovni politiki …
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletne strani nekaterih
televizijskih hiš, ki imajo kakovosten
informativni program. Predlagamo obisk
strani www.bbc.co.uk ali www.cnn.
com. Na straneh arhiva poiščejo podatke
o nekaterih odmevnih dogodkih, ki se
nanašajo na države nekdanje Sovjetske
zveze: na primer oranžna revolucija
v Ukrajini (jeseni 2004), ljudski upori
v Kirgiziji (spomladi 2005), nemiri v
Uzbekistanu …
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem predstavi dve mnenji o
Gorbačovu in njegovih reformah:
»Del njegove genialnosti je v tem, da
je tisto, kar si včeraj nismo mogli niti
misliti, postalo danes smiselno in jutri
neizbežno.« (Strobe Talbott, ameriški
novinar)
»Zahodni opazovalci mislijo, da je
glasnost padla z neba. Ne, ni prišla z
neba. /…/ Družba je pripravila prostor
za glasnost.« (sovjetski disidentski
pisatelj)
• Učenci komentirajo navedeni izjavi. V
čem se razlikujeta
• Kdo je spodbudil reforme v Sovjetski
zvezi – družba ali dinamičen voditelj

) Poveæi imena znanih oseb v vzhodni Evropi z dræavami, v katerih so delovali.
Vaclav Havel
Vodja komunistov v NDR
Nicolae Ceausescu
Vodja Solidarnosti na Poljskem
Lech Walensa
Vodja opozicije in disident na »eπkoslovaπkem
Erich Honecker
Vodja komunistov v Romuniji
c) Slika prikazuje veselje Nemcev, ko so oblasti odprle berlinski zid. Zakaj, meniπ, so se
ljudje v vzhodni in zahodni Evropi veselili odprtja berlinskega zidu
· Nemcem v Vzhodni NemËiji so se odprle moænosti za svobodno potovanje in selitev
v Zahodno NemËijo, kjer so si lahko poiskali bolje plaËano sluæbo (kot so jo imeli v
Vzhodni NemËiji). Mnogi so lahko po dolgih desetletjih razdelitve poiskali svoje
sorodnike v Zahodni NemËiji.
· Prebivalcem vzhodne Evrope je odprtje berlinskega zidu dajalo upanje, da se bodo
demokratiËne spremembe zgodile tudi v njihovih dræavah.
· Prebivalcem zahodne Evrope pa je odprtje meje v Vzhodni NemËiji dajalo upanje, da
bo hladne vojne konec in bodo vsi prebivalci Evrope lahko zaæiveli svobodno in brez
delitev.
AKTUALNO
Nekdanjim sovjetskim republikam,
ki so postale samostojne države, je
propad komunizma sicer prinesel
samostojnost in kapitalizem, vsem pa
ne tudi demokracije. Še dvajset let po
komunizmu v mnogih državah ljudje
upajo na demokratične spremembe. Tako
se je Ukrajina, ki je postala po razpadu
SZ samostojna država in v kateri je
predsednik Kučma vladal avtoritarno, leta
2004 znašla na naslovnih straneh vseh
svetovnih časopisov. Novembra 2004 so
bile v Ukrajini predsedniške volitve, ki
so jih množično spremljali tudi novinarji
in opazovalci. Zmagovalec volitev naj
bi postal tretji predsednik neodvisne
Ukrajine. Po ocenah novinarjev in
opazovalcev so se med volitvami dogajale
goljufije, s katerimi je želel kandidat
Janukovič (naklonjen Rusiji) zmagati
na volitvah proti kandidatu Juščenku
(naklonjen zahodu; nekaj tednov pred
volitvami so ga zastrupili, v kar je bila
verjetno vpletena Rusija). Odkritje
goljufij je povzročilo množične proteste
po vsej državi. Barva protestantov je
bila oranžna, zato so pozneje ta dogodek
poimenovali oranžna revolucija.
Protestanti so podprli kandidata
Juščenka, ki je obljubil demokratične
spremembe in tesnejše sodelovanje z
zahodom. V vzhodnem delu Ukrajine pa so
protestanti podprli kandidata Janukoviča.
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi
Ë) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okvirju.
Po odprtju berlinskega zidu leta 1989 je med Nemci zaËela rasti æelja po æivljenju v eni dræavi. Kancler Zahodne
NemËije Helmut KOHL je evropske narode prepriËal, da zdruæena NemËija ne bo nevarna Evropi. Zdruæitev je bila
razglaπena leta 1990 in nastala je Zvezna republika NemËija z glavnim mestom v BERLINU.
1990 Kohl Berlinu 1989
Kitajska: odpiranje na zahod
Spremembe v Sovjetski zvezi pa niso povzroËile padca komunizma na Kitajskem, temveË so le spodbudile gospodarske
reforme.
a) Primerjaj Kitajsko v Ëasu dveh voditeljev.
MAO ZEDONG
· 1949∑1969
· spodbujanje teæke
industrije
· plansko vodenje
· pomanjkanje
· komunistiËne ideje
· komunistiËna diktatura
· tradicionalna kultura in
obiËaji
· ≈kulturna revolucija«
· ga ni in se preganja
Ëas
gospodarstvo
druæba
kultura
vpliv Zahoda
· 1976∑97
· razvoj industrije in
kmetijstva
· zasebna lastnina in
tuji kapital
· izboljπanje æivljenjskega
standarda, a πe vedno
· komunistiËna diktatura
· zahodno usmerjena
· vlaganje v znanost in
tehnologije
· potroπniπtvo
· uveljavitev zahodne kulture
DENG XIAOPING
125
Vrhovno ukrajinsko sodišče je razveljavilo
rezultate volitev in razpisalo nove
predsedniške volitve (decembra 2004).
Zmagal je Juščenko. Za uspeh oranžne
revolucije v Ukrajini je bilo več vzrokov:
ukrajinske enote državne varnosti
so pripomogle k ohranitvi miru in so
podprle Juščenka; dobro organizirana
opozicija, ki so ji pomagali izkušeni
aktivisti – študentje iz drugih nekdanjih
komunističnih držav (ki so svoje izkušnje
pridobivali na primer v delovanju proti
Miloševiću v Srbiji in v rožnati revoluciji v
Gruziji); finančna podpora zahodnih vlad
gibanjem, ki so tvorila opozicijo.
Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni več
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevid)
Učenci si na zemljevidu v učbeniku
na strani 121 ogledajo obe Nemčiji.
Ugotovijo:
• V kateri Nemčiji leži mesto Dresden
• Za kolikokrat se je povečala Nemčija
ob združitvi
• Katere države mejijo na združeno
Nemčijo
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi ja)
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 133 in jo analizirajo:
• Kdaj je bila fotografija posneta
• Kakšni so občutki demonstranta na
sliki
• Kako so na dejanje demonstranta
reagirali stražarji
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci se razdelijo v skupine. Učitelj na
tablo nariše miselni vzorec z naslovom
Padec berlinskega zidu. Vsaka skupina
miselni vzorec dopolni z enim od pojmov
(vzroki, kdaj, namen zidu, posledice
padca zidu za Nemčijo in Evropo).
Pomagajo si lahko z besedilom v učbeniku
na strani 133. Po končanem delu skupine
predstavijo svoje delo. Ko bodo svojo
predstavitev zaključile vse skupine, bo
miselni vzorec končan.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu raziščejo
življenje in delovanje disidentov, ki so
delovali v Sovjetski zvezi ali vzhodni
Evropi. Nekateri so morali zapustiti svojo
domovino, drugi so lahko ustvarjali, a je
bilo njihovo delo nadzorovano, tretji so
preživeli vrsto let v zaporih. Nekaj imen
v pomoč: Vaclav Havel (Češkoslovaška),
Aleksander Solženicin (Sovjetska zveza),
Milan Kundera (Češkoslovaška) …
AKTUALNO
Združena Nemčija se je leta 1990 soočila
z vrsto problemov: vzhodnonemško
gospodarstvo je bilo nekonkurenčno;
ceste, železnice in telefonski sistem so
razpadali. Da bi pomagala vzhodnemu
delu države, je nemška vlada dvignila
obdavčitve. Zaradi propada mnogih
nekonkurenčnih podjetij Je bila
brezposelnost v Vzhodni Nemčiji velika.
Združena Nemčija se je soočila tudi s
problemom naraščajočega nasilja. V
državo so se po padcu komunizma v
vzhodni Evropi priselili mnogi ekonomski
imigranti, kar je razjezilo številne
brezposelne delavce. Tisoče jeznih mladih
mož se je pridružilo neonacističnim
skupinam, ki so izvajale nasilne akcije
zoper tuje priseljence. V maju 1993 je
pet turških priseljencev umrlo zaradi
podtaknjenega požara.
141

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Po osvojitvi snovi o združitvi Nemčije,
učitelj učence pozove k razmisleku o
nemški združitvi.
• Kako to, da je po več kot 50 letih
delitve tako hitro prišlo do združitve obeh
Nemčij
• Kateri dejavniki so najbolj pripomogli
k temu, da je bila združitev izvedena
• Ali je bila nemška združitev uspešna
Na podlagi česa bi lahko to ocenili
• Ali danes v Nemčiji še obstaja delitev
na vzhodne (Ossije) in zahodne (Wessije)
Nemce
RAZISKOVALEC
Eden vnetih podpornikov delovanja
Solidarnosti je bil mladi poljski škof,
kasneje poznan po imenu papež Janez
Pavel II. Učenci v literaturi in spletu
raziščejo vlogo papeža Janeza Pavla II.
pri krepitvi odpora proti komunizmu
na Poljskem in njegovem delovanju
proti komunizmu nasploh.
VEČ O …
V gibanjih za demokratizacijo Evrope
v 80. letih je eno ključnih vlog odigrala
televizija. Mihail Gorbačov je ob pomoči
televizije pridobival podporo za svoje
reforme in gradil svojo podobo. V Vzhodni
Nemčiji so ljudje skrivaj spremljali
televizijske programe iz Zahodne Nemčije
in lahko videli, kako je njihov življenjski
standard nižji od tistega na zahodu. V
Romuniji pa je bila vloga televizije še bolj
neposredna. Odporniki so zavzeli državno
televizijo v Bukarešti in po njej ljudem
predstavili svoje načrte za prihodnost
Romunije. Prek televizije so koordinirali
odpor v različnih delih Romunije. Ko
sta bila Nikolaj Ceausescu in njegova
žena obsojena in usmrčena, je televizija
ponesla novico in slike njunih mrtvih
teles po vsej deželi in Evropi.
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Po zaključku teme Vzhodna Evropa:
berlinskega zidu ni več (učbenik,
stran 133) učenci izdelajo kronološko
tabelo, v kateri nanizajo v kronološkem
vrstnem redu dogodke, ki so povezani s
propadanjem socializma v vzhodni Evropi.
• Katerega leta se je zgodilo največ
prevratov v vzhodni Evropi
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi
Jugoslavija: krvavi madeæ v Evropi
Najbolj tragiËne posledice propada komunizma so se zgodile v Jugoslaviji. Dræava je razpadla in konËala v vojni.
a) Posnetek πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) prikazuje eno od teæav, s katerimi se je Jugoslavija sooËala po
smrti Tita. Navedi predstavljeno teæavo.
Gospodarska kriza: inflacija, visoke cene, pomanjkanje dobrin, propadanje podjetij in izguba delovnih mest.
Ë) Oglej si posnetek πt. 18 (Svet po drugi svetovni vojni). Prikazuje vojno, ki je izbruhnila na ozemlju nekdanje
Jugoslavije, in je bila najbolj tragiËna v Bosni in Hercegovini.
• Kateri narodi so æiveli v Bosni in Hercegovini
Muslimani ali Boπnjaki (44 %), Srbi (31 %) in Hrvati (17 %).
• Med vojno so Srbi 1325 dni oblegali in bombardirali Sarajevo.
Kakπne prizore iz tega Ëasa prinaπa posnetek
Oglaπanje siren, bombardiranje parlamenta in civilnih objektov,
letalsko obstreljevanje, poruπeno mesto, mnoæiËna pokopaliπËa.
• Kakπno vlogo sta v vojni imela OZN in NATO
Enote OZN nadzirajo sarajevsko letaliπËe.
OZN je v Bosno in Hercegovino leta 1992 poslala mirovne enote, ki
sprva niso bile uspeπne. Kasneje je svoje enote, da bi umiril sprte strani in zaπËitil civiliste, poslal tudi NATO. Enote
NATA so bile bolj uËinkovite.
• Kaj pomeni daytonski sporazum za konec vojne v Bosni in Hercegovini
KonËal je vojno v Bosni in Hercegovini, saj so se predsedniki Srbije, Hrvaπke ter Bosne in Hercegovine sporazumeli
o nedotakljivosti bosanskih meja ter o preoblikovanju dræave v federacijo.
• Kakπne so bile posledice vojne v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaπkem
UniËena naselja, infrastruktura, gospodarstvo. Okoli 3 milijone beguncev. Okoli 200.000 mrtvih (med njimi
mnogo otrok), mnogi med njimi ærtve naËrtnega ≈etniËnega ËiπËenja«.
126
b) Oglej si zemljevid in vanj vpiπi imena
dræav, ki so nastale na ozemlju Jugoslavije.
c) Posnetek πt. 29 (Slovenci po
drugi svetovni vojni) prikazuje voditelja
Srbije v zgodnjih devetdesetih letih.
V uËbeniku si lahko na strani 135 prebereπ
tudi njegov portret.
• Zapiπi njegovo ime.
Slobodan MiloπeviÊ.
• Kakπni so bili njegovi cilji ob koncu
Jugoslavije in pozneje v vojni
· Zavzemal se je za moËnejπi poloæaj
Beograda (kot centra dræave) v odnosu
do republik.
· Zavzemal se je tudi za Veliko Srbijo (zdruæitev Srbov v Jugoslaviji v eno enoto) in je nasprotoval zlasti pravicam
Albancev na Kosovu.
· Nasprotoval je osamosvojitvenim teænjam Slovenije, Hrvaπke in Bosne in Hercegovine, s Ëimer je povzroËil vojno na tleh
nekdanje Jugoslavije.
Kitajska: odpiranje na zahod
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci v učbeniku na strani 134 preberejo
oba pisna vira, ki govorita o času Maa
Zedonga. Vira analizirajo:
• Kako vira prikazujeta Maa
• Ali sta vira nastala v zahodnem ali
vzhodnem svetu
• Kakšno je bilo gospodarsko stanje na
Kitajskem po Zedongovih reformah
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci si ogledajo spletno stran o
življenju, delu in o mislih kitajskega
voditelja Maa Zedonga www.marxists.
org/reference/archive/mao. Zapišejo 5
značilnosti njegove vladavine.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniku
na strani 134 spodaj. Učitelj učence
povpraša po komentarju:
• Kakšna je danes podoba Kitajske v
svetu Po čem je poznana
• Ali je mogoč nadaljnji gospodarski
razvoj Kitajske, ne da bi se porušilo
siceršnje razmerje sil v svetu
• Kitajski delavci, katerih ceneno
delovno silo izkorišča ves svet, imajo zelo
slab položaj. Koliko tudi mi z nakupom
kitajskega blaga pripomoremo k
izkoriščanju cenenih kitajskih delavcev
• Ali bo kitajska komunistična oblast
uspela obdržati nadzor nad ljudmi,
glede na to, da vedno več Kitajcev
študira v tujini in vidijo, kako tam
deluje demokracija Ali je mogoče
imeti gospodarsko svobodo, ne pa tudi
politične
Učitelju v pomoč dodajamo naslednji
citat:
»Kitajska danes je neskončna množica
presenečenj. Ulice so prepolne vozil.
Povsod potekajo obnovitvena dela.
V notranjosti nakupovalnih središč
se bleščijo nove trgovine, ki služijo
strankam, ki jim nakupovanje postaja
priljubljeno preživljanje prostega
časa. Zvečer so restavracije polne
novega kitajskega srednjega razreda,
ki bučno je, pije in kadi, dokler se zrak
v restavracijah ne spremeni v dimno
zaveso.«
(povzeto po: Orville Schell, Mandate
of Heaven: a new generation of
enterpreneurs, dissidents Bohemians,
and technocrats lays claims to China’s
future, Little, Brown and Co., London,
1995)
142

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikatura)
Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 135 z naslovom Restavratorstvo.
• Zakaj je avtor karikaturi dal naslov Restavratorstvo S čim se ukvarja restavrator
• Kako skušajo možje na karikaturi popraviti Jugoslavijo
• Zakaj je na karikaturi ravno grb Jugoslavije
• Zakaj je bil v povojni Jugoslaviji pomemben datum 29. november 1943
AKTUALNO
Kitajska je v zadnjih 20 letih doživljala
najbolj skokovito gospodarsko rast na
svetu – okoli 9 % na leto. Njen bruto
domači proizvod je z 1,3 milijarde
prebivalcev leta 2004 znašal 1.662
dolarjev na prebivalca (v ZDA 11.734).
Kitajska je v samo nekaj desetletjih
postala največja svetovna tovarna,
kamor svojo proizvodnjo selijo vsa večja
podjetja. Kitajci danes proizvedejo dve
tretjini vseh svetovnih predvajalnikov
DVD-jev in druge elektronike, poceni
kitajski tekstil in igrače pa so že
zdavnaj prevladali na svetovnem
trgu. Nekateri siloviti kitajski rasti
napovedujejo neizogiben konec. Več pa
je tistih, ki napovedujejo, da bo kitajsko
gospodarstvo slej ko prej prehitelo
zahodni kapitalizem. Vprašanje naj bi
bilo le, kdaj se bo to zgodilo: čez dvajset
ali čez štirideset let. Vedno bolj se zaradi
kitajskega vzpona širi tudi strah, saj
Kitajska ne postaja le gospodarska
velesila, temveč tudi vojaška sila in
najresnejši tekmec ZDA.
Kitajska je spodbudila nakupe tujih
podjetij, ki bi ji prinesli znanje in ugled.
Po njenih načrtih naj bi bilo do leta 2015
med petstotimi največjimi podjetji
Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi
RADOVEDNEÆ
Nekateri izmed vzhodnih komunistiËnih voditeljev so na vsak naËin æeleli obdræati oblast in zaduπiti ljudske upore zoper komunizem. Dopolni oblaËke
tako, da vanje vpiπeπ misli teh voditeljev, ki so se jim pletle po glavi ob teh dogodkih.
Groza, sedaj bo ljudstvo
prevzelo oblast!
ZDA bodo postale
najmoËnejπa sila!
v
ZANIMA ME:
Na naslovu www.nato.int lahko izveπ veË o Ëetah NATA v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.
Na spletnem naslovu www.un.org/icty/index.html pa lahko spremljaπ proces proti
MiloπeviÊu na mednarodnem sodiπËu za vojne zloËine.
Kdaj je priπlo do padca
komunizma
Ali so pred tem obstajali
kakπni poskusi za
spremembe
Kaj se je zgodilo z
dræavo
Ime novega voditelja
SOVJETSKA
ZVEZA
PONOVIMO
VZHODNA
NEM»IJA
1991 1989
da, reforme M.
GorbaËova in
gibanje za
demokratizacijo
uvedena je bila parlamentarna
demokracija;
razpad dræave
najprej Mihail
GorbaËov, nato
Boris Jelcin
da, gibanje za
demokratizacijo in
stiki z Zahodno
NemËijo
uvedena je bila
parlamentarna
demokracija;
zdruæitev NemËije
prvi kancler
zdruæene NemËije
je postal Helmut
Kohl
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci preberejo besedilo v naslovom Zakaj je
razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti.
Razdelijo se v skupine in vsaka skupina predela eno
od podpoglavij te teme. Vsaka skupina predstavi svoje
delo in razred skupaj oblikuje miselni vzorec na temo.
KITAJSKA
Konec bo soæitja in
miru v naπem svetu!
Kapitalizem je postal
nepremagljiv!
ZANIMA ME:
Vojno na tleh bivπe Jugoslavije prikazuje veË filmov: Nikogarπnja
zemlja (2001; leta 2002 nominiran za oskarja za
najboljπi tuji film), Lepe vasi lepo gorijo (1999).
dræavo πe vedno
vodijo komunistiËni
voditelji
da, vendar je bilo
gibanje za
demokratizacijo
zatrto (1989)
kapitalistiËno
gospodarstvo, a
brez politiËnih
sprememb
Deng Xiaoping
JUGOSLAVIJA
leta 1990 so bile v
Sloveniji izvedene
demokratiËne
volitve
da, gibanje za
demokratizacijo
uvedena je bila
parlamentarna
demokracija;
razpad dræave
Slobodan
MiloπeviÊ (Srbija),
Franjo Tudæman
(Hrvaπka) ...
127
sveta petdeset kitajskih. Ambiciozno
so se usmerili na ZDA, kjer jih zanimajo
nakupi podjetij bele tehnike, elektronike
in avtomobilske industrije. Konec leta
2004 so Kitajci prevzeli proizvodnjo
računalnikov podjetja IBM, ki je veljalo
za ameriški ponos. Zaradi rastoče moči
Kitajske, je po ocenah strokovnjakov
neizogiben tudi konflikt velesil za
prevlado na Tihem oceanu, kjer postajata
ameriški zavezniki Južna Koreja in
Japonska vse bolj odvisni od Kitajske.
(povzeto po: Izak Pirš, Spopad velikanov,
Mag, št. 33, 2005, str. 42–46)
Jugoslavija: krvavi madež v Evropi
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 146/147 se nahaja
zemljevid povojne Jugoslavije. Učenci:
• Navedejo jugoslovanske republike in
njihova glavna mesta.
• Navedejo vsaj šest narodov in
narodnosti, ki so živeli v Jugoslaviji.
• V delovnem zvezku na strani 126
rešijo nalogo a) in v zemljevid vpišejo
države, ki so nastale na ozemlju nekdanje
Jugoslavije.
VEČ O …
V Jugoslaviji je konec 80. let živelo veliko
narodov in narodnosti. Najštevilčnejši
narodi so bili: Srbi 38,3 %, Hrvati 19,8
%, Slovenci 7,8 %, Muslimani 7,8 %,
Makedonci 6 %, Albanci 7,7 %. Med
jugoslovanske narodnosti štejemo
Madžare, Nemce, Italijane, Rome, Žide,
Romune … Srbi, Črnogorci in Makedonci
so pripadali pravoslavni veri, Hrvati in
Slovenci so bili katoličani, Muslimani
pa so bili pripadniki muslimanske vere.
Ker se je med drugo svetovno vojno na
ozemlju Jugoslavije dogajalo veliko nasilja
med narodi (na primer obračunavanja
med srbskimi četniki in hrvaškimi ustaši,
je komunistična oblast skušala rešiti
mednacionalne spore. Z ustavo je bila
zagotovljena enakopravnost narodov,
državljani pa so pri odločanju o nacionalni
pripadnosti lahko izbrali tudi nevtralno
možnost – Jugoslovan.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Vojno na Hrvaškem (1991-1994) je
zaznamoval pogumen boj Hrvatov
za svobodo, pa tudi številna vojna
hudodelstva, v katerih je bilo najbolj
prizadeto civilno prebivalstvo. Vojni
zločini so se dogajali na obeh straneh,
srbski (oziroma jugoslovanski) in
hrvaški. Tako je danes hrvaški general
Ante Gotovina, ki velja na Hrvaškem za
uglednega vojaka in narodnega junaka,
obtožen vojnih zločinov.
Učitelj učence spodbudi h kritičnemu
razmišljanju:
• Kako je lahko neka oseba zločinec in
heroj hkrati
• Ali je dovoljeno v imenu boja za
svobodo delati vojne zločine in se
maščevati nad civilnim prebivalstvom
• Ali bo sovraštvo, ki je planilo na dan
v vojnah na tleh nekdanje Jugoslavije,
mogoče kdaj prerasti
• Katere ukrepe bi učenci predlagali za
pomiritev sprtih strani na tleh nekdanje
Jugoslavije
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v
naslovu »Zakaj je propadel socializem v
vzhodni Evropi«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere spremembe je uvedel
predsednik SZ Mihail Gorbačov
• Zakaj je »padel« berlinski zid Kakšne
so bile posledice tega dogodka
• O čem govorijo naslednja imena: Lech
Walensa, Vaclav Havel in Deng Xiaoping
• Opiši razmere, ki so pripeljale do
razpade Jugoslavije in do vojne na
Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
• Razloži pojem »etnično čiščenje«.
• Naštej države, ki so nastale na
ozemlju nekdanje Jugoslavije.
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 127.
143

▶
▶
▶
▶
▶
Napredek znanosti in tehnologije
je razširil človeška obzorja
UČNI CILJI
Učenec:
opiše potek tekme v vesolju
obeh velesil in oceni pomen
prvega uspešnega človeškega
pristanka na Luni,
navede pozitivne in
negativne vidike hitrega
razvoja tehnologije za
družbo in posameznika,
opiše negativne posledice
vpliva tehnologije na okolje,
opiše pozitivne vidike
preučevanja genov,
pozna sodobne bolezni
(AIDS), zna opisati
preventivne ukrepe in
posledice teh bolezni za svet.
Zaradi hladne vojne in medsebojnega tekmovanja sta velesili
veliko pozornosti namenjali njegovemu raziskovanju. Obdobje po
drugi svetovni vojni pa je prineslo revolucionarna odkritja še na
področju računalništva in odkrivanja človeških genov.
Kdaj je Ëlovek prviË stopil na Luno
Vesolje je postalo obmoËje, ki je zanimalo obe velesili. S prvim uspeπnim poletom Ëloveka v vesolje se je zdelo, da
v tekmi zmaguje SZ. Vendar so zmago dosegle ZDA.
a) Sliki prikazujeta dva vesoljska poleta, ki sta vsaki od velesil prinesla veliko slavo. Na Ërte pod njima vpiπi zahtevan
podatek.
Dræava Sovjetska zveza ZDA
Leto dogodka 1961 1969
Vsebina dogodka prvi uspeπni polet Ëloveka v vesolje prvi uspeπni Ëlovekov polet na Luno
Kdaj je človek prvič stopil na Luno
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (nevihta možganov)
Učenci naštejejo 10 izumov ali
dosežkov 20. stoletja, ki jih poznajo
in jih redno uporabljajo. Pojasnijo,
zakaj so našteti dosežki ali izumi
pomembni za življenje ljudi.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci lahko na spletni strani www.
solarviews.com/eng/history.htm
izvedo več o zgodovini raziskovanja
vesolja. Na spletni strani Nase
solarsystem.jpl.nasa.gov pa so
informacije, slike in posnetki o
Nasinem odkrivanju vesolja. Nasa
je pripravila tudi posebno stran za
otroke, kjer so igre, kvizi, animacije:
www.nasa.gov/audience/forkids/
home/index.html.
VEČ O …
Od leta 1950 je bilo v orbito poslanih
na tisoče različnih objektov, od
katerih so nekateri oziroma njihovi
deli padli na zemljo. Imenujemo
jih vesoljske smeti. Ti plavajoči
vesoljski predmeti utegnejo biti
nevarni in lahko povzročijo veliko
škodo. Leta 1962 je majhen železen
delec, ki je odpadel s sovjetskega
satelita Sputnik, padel na ulico v
ameriškem mestu Wisconson. Z
ameriške vesoljske postaje Skylab
je padel na zemljo eno tono težak
tanker. Jedrski reaktor sovjetskega
satelita, ki je vseboval nevarne
jedrske delce, pa je padel v severno
Kanado. Sovjetska zveza je Kanadi za
čiščenje (dekontaminacijo) teritorija,
ki je bilo veliko kot njujorški Rhode
Island, plačala 7 milijonov dolarjev.
b) Kdaj so bile izreËene spodnje besede Pojasni njihovo vsebino.
≈Majhen korak za Ëloveka in velik za Ëloveπtvo.«
Besede je izrekel ameriπki astronavt Neil Armstrong ob prvem uspeπnem pristanku na Luni. S prihodom na Luno
je Ëloveπtvo dokazalo, da se je njegovo zanimanje preusmerilo v vesolje.
c) Prve korake na Luni je naredil ameriπki astronavt Edwin Aldrin. Dogodek si lahko ogledaπ na spletni strani
http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspxbrandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ
ime Apollo). Zapiπi, kaj je pomenilo odkrivanje vesolja:
• za velesili:
Nadaljnje tekmovanje v oboroæevanju. Dokaz, da sta πe vedno velesili. Napredek v spoznavanju vesolja. Uporabo
satelitov v razliËne, tudi nevojaπke namene.
• za preostali svet:
Spoznavanje vesolja, sateliti omogoËajo opazovanje vremena, prenos telekomunikacij, uËenje na daljavo ter navigacijo.
• Kakπne bojazni na eni strani in kakπne prednosti na drugi strani je prineslo odkrivanje vesolja
Bojazni: da bo priπlo do vojne v vesolju. Prednosti: boljπe poznavanje vesolja, prenos telekomunikacij, navigacija ...
Internet v vsako vas
Brez raËunalnikov si danes ne znamo veË predstavljati æivljenja. Prav tako se hitro πiri tudi internetna
povezava med raËunalniki in brezæiËna telefonija.
a) RaËunalniki se uporabljajo v razliËne namene. DoloËi kronoloπki vrstni red izumljenih raËunalnikov, tako da jim
pripiπeπ πtevilko od 1 do 3 (1 pomeni najstarejπi izum).
__1__ za znanstvene namene
__2__ za uporabo v pisarnah
__3__ za osebne namene
128
AKTUALNO
Leta 1996 je ameriška vesoljska
agencija Nasa v vesolje izstrelila satelit
Mars Global Surveyir, ki velja za prvo
uspešno odpravo na planet Mars. Leta
2004 je Nasa dokončno potrdila, da je
na Marsu obstajala voda. Robota Spirit
in Opportunity sta na začetku leta
2005 to dejstvo dokončno potrdila.
Odkrila sta skalo, ki jo je po mnenju
znanstvenikov preoblikovala voda. 11.
avgusta 2005 je Nasa izstrelila satelit
Mars Reconnaisance Orbiter, ki naj
bi marca 2006 prispel do Marsa, kjer
naj bi raziskoval vodne vire. Za veliko
presenečenje pa so 29. julija 2005
poskrbeli znanstveniki Kalifornijskega
inštituta za tehnologijo (iz Pasadene),
ki so objavili novico, da so v našem
osončju odkrili nov planet. Novi, deseti
planet našega osončja je bil prvič
opažen že leta 2003, a slabo viden. Zato
so šele leta 2005 potrdili njegov obstoj.
Planet, ki je še brez imena, je več kot
enkrat večji od planeta Pluton.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
dela z besedili in metoda slikovnografičnih
izdelkov
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 136 (Kdaj je človek stopil na
Luno). Izdelajo kronološko tabelo, ki
prikazuje nastanek posameznih, za
odkrivanje vesolja pomembnih izumov
in odkritij.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učitelj učence seznani s pojavom
vesoljskih smeti in njihovo
nevarnostjo. Učenci izdelajo
karikaturo ali strip dogodka, ki bi
se lahko zgodil, če bi na primer tak
predmet padel na ozemlje Slovenije.
144

VEČ O …
Največji fizik po Albertu Einsteinu
Anglež Stephen Hawking se je rodil
na isti datum kot Galileo Galilei, le
300 let pozneje (8. januarja 1942). Po
študiju fizike je nadaljeval doktorski
študij kozmologije. Pri 20 letih je zbolel
za mišično distrofijo, vendar je kljub
temu nadaljeval svoje raziskovalno
delo. Ustvaril si je tudi družino in ima
tri otroke. Raziskovalno področje
S. Hawkinga je vesolje. V svojem
revolucionarnem raziskovanju je
preučeval pojav »velikega poka« in
črnih lukenj. Odkril je, da črne luknje
Napredek znanosti in tehnologije je razπiril
Ëloveπka obzorja
b) V prazne kvadrate ob sliki raËunalnika napiπi, v katere namene lahko danes uporabljamo raËunalnik.
vodenje osebnih evidenc
upravljanje avtomobilov in
letal
zdravstvene raziskave
c) Pomisli, kakπne spremembe in moænosti prinaπa uporaba brezæiËnih telekomunikacijskih naprav.
Informacije se prenaπajo hitreje in laæje, zaradi Ëesar postaja svet bolj povezan.
Na primer: o dogodku, ki se zgodi na oddaljenem koncu sveta, je takoj obveπËen
ves svet.
Odpirajo se nove moænosti za uËenje ∑ uËenje na daljavo.
Kako pomembno je preuËevanje genov
Znanstvena veda, ki se danes najhitreje razvija in za katero vlada najveËje zanimanje, je genetika.
Znanstveniki si od novih odkritij obetajo spoznanja, ki naj bi izboljπala zdravljenje.
a) Razloæi naslednje pojme.
genski inæeniring: preuËevanje in zamenjave genov
kloniranje:
ustvarjanje identiËne kopije DNK
molekularna medicina: preuËuje, kako nastajajo in se razvijajo dedne bolezni
b) Bolezni AIDS danes reËemo tudi ≈kuga 20. stoletja«. Pojasni, zakaj.
Zaradi te bolezni, katere povzroËitelja (virus HIV) so odkrili leta 1984, danes umre veliko ljudi. NajveË okuæenih je
v osrednji Afriki in Aziji.
• Morda veπ, kateri dan v letu je dan boja proti AIDS-u V kvadratek
nariπi simbol boja proti tej bolezni.
1. december.
izdelovanje naËrtov za
gradnje stavb
niso povsem črne in lahko izginejo.
Vesolje po njegovem mnenju ni
časovno in prostorsko omejeno. Za
svoje raziskovalno delo je dobil številne
častne diplome (podeljenih mu je
bilo 12 častnih nazivov), nagrade in
priznanja. Je član Kraljeve družbe ter
Ameriške akademije za znanost. V
slovenski jezik je prevedenih tudi nekaj
njegovih najbolj znanih del: Kratka
zgodovina časa (Cankarjeva založba,
Ljubljana, 1990) in Vesolje v orehovi
lupini (Učila, Tržič, 2002). Več o njem in
o njegovem delu lahko učenci izvedo na
spletni strani www.hawking.org.uk.
napovedovanje potresov
vodenje poslovnih in
matiËnih knjig
129
AKTUALNO
Vse bolj se pojavljajo dvomi o
avtentičnosti posnetka prvih korakov
človeka – Edwina Aldrina – leta
1969 na Luni. Vse več raziskovalcev,
zgodovinarjev in novinarjev dvomi o
tem, da so ameriški astronavti leta
1969 res pristali na Luni. V francoski
dokumentarni oddaji (2004) so
pristanek ameriških astronavtov
prikazali kot produkt močne
propagande v času hladne vojne. V tej
oddaji so predstavili razlago, da leta
1969 Američani niso pristali na Luni,
temveč so senzacionalen posnetek
prvih človeških korakov na Luni, ki je
obšel svet, pripravili v filmskem studiu.
RAZISKOVALEC
Učenci so ob branju besedila v
učbeniku na strani 136 spoznali
odkrivanje vesolja v 20. stoletju.
V najnovejših izdajah tehničnih
strokovnih revij pa učenci raziščejo,
katere novosti v vesolju so odkrili
znanstveniki v zadnjih petih letih.
Učenci tudi sklepajo, kaj bodo ta
odkritja pomenila za življenje ljudi.
Internet v vsako vas
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi ja)
Učenci si v učbeniku na strani 137
zgoraj ogledajo fotografijo enega
prvih računalnikov:
• Kako veliki so bili prvi računalniki
Kako veliki so računalniki danes
• Takratni računalnik je zavzel
prostor ene cele sobe. Kje danes še
uporabljajo tako velike računalnike
• Ali je povprečen domači računalnik
danes zmogljivejši od računalnika na
fotografiji
RAZISKOVALEC
Učenci v spletu in literaturi raziščejo
razvoj računalnika od začetka do
današnjih dni. Seznanijo se tudi s
slabostmi in prednostmi uporabe
računalnika. Priporočamo, da pri
svojem raziskovanju obiščejo uradne
spletne strani znanih podjetij, ki se
ukvarjajo z računalništvom (IBM, Dell,
Apple, Microsoft, Oracle …).
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE
Učenci izdelajo poster, s katerim
predstavijo koristi uporabe sodobnih
komunikacijskih sredstev nekemu
črnskemu plemenu v Afriki. Pri
tem morajo biti njihovi argumenti
povezani z realnimi razmerami, v
katerih to pleme živi.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Računalniki in sodobna informacijska
tehnologija omogočajo, da postaja
učenje vse bolj dostopno od
doma, preprosto in tudi zabavno.
Priporočamo obisk spletnih strani, ki
so namenjene učencem in na katerih
se lahko učenci z uporabo računalnika
naučijo marsikaj: www.ng-junior.
net, www.schoolhistory.co.uk,
www.hyperhystory.org … Obstaja
pa seveda še veliko drugih spletnih
strani.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat o AIDS-u, »kugi
20. stoletja«. S plakatom predstavijo
nevarnost te bolezni za človeško
telo, območja, kjer je bolezen najbolj
razširjena.
145

VEČ O …
Računalniški strokovnjaki že desetletja
razvijajo umetno inteligenco,
s katero bi razvili računalnike, ki
bi bili sposobni enakih miselnih
operacij kot človek. Pojem umetna
inteligenca je leta 1956 uvedel profesor
John McCarthy, ki je tudi ustvaril
prvi program za šah. Računalniški
strokovnjaki so v 50. letih napovedali,
da bodo ustvarili stroje, ki bodo ob
pomoči računalnikov delali vse to,
kar zmore človek. Leta 1969 so v
raziskovalnem inštitutu Stanford v
Kaliforniji zgradili robota, ki je združeval
veščine motorike, percepcije in
reševanja problemov. Deset let zatem
so izdelali vozilo, ki ga je upravljal
računalnik, danes pa računalniki že
nadzorujejo vesoljske satelite, letala
pa celo pametna vozila (na primer v
dirki Darp grand challenge). 11. maja
1997 je računalnik Deep Blue premagal
šahovskega velemojstra Garija
Kasparija. V zadnjem času se je zdelo, da
je prišlo na področju umetne inteligence
do zastoja. Nov preboj v razvoju umetne
inteligence napoveduje programska
oprema cyc (kar je okrajšava angleške
besede za enciklopedijo), ki jo že skoraj
20 let razvijajo na univerzi Stanford
v Kaliforniji. Njen izumitelj Douglas
Lenat zatrjuje, da je program sposoben
razmišljati tako kot človek.
AKTIVNOST: metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci razmislijo o razlikah med načini
komunikacije v preteklosti (recimo do
druge svetovne vojne) in danes. Svoje
ugotovitve grafično ponazorijo.
Kako pomembno je preučevanje genov
AKTIVNOST: metoda razgovora (okrogla
miza)
Učenci na temo: AIDS – Kako preprečiti
okužbo s HIV-om, pripravijo okroglo
mizo. Udeleženci (učenci) okrogle mize
pripravijo svoje predstavitve: zdravnik,
znanstvenik, oboleli za aidsom, starši
obolelega, član društva, ki se ukvarja z
ozaveščanjem ljudi o aidsu … Učenci bi
lahko takšno okroglo mizo pripravili ob
dnevu boja proti aidsu za vso šolo.
AKTIVNOST: metoda debatnega
razgovora (metoda pro et contra)
Učitelj učencem zastavi naslednje
vprašanje:
• Zakaj smo si ljudje fizično tako
različni Kaj je tisto, kar vpliva na našo
zunanjost
Učenci se razdelijo v dve večji skupini.
Ena skupina zagovarja razvoj genskega
inženiringa in predstavi argumente za
njegovo podporo, druga pa proti. Sledi
10–15 minutno soočanje, v katerem
skupini predstavita svoje argumente.
AKTIVNOST: metoda terenskega dela
(intervju)
Učenci pripravijo in opravijo intervju
s člani svoje družine o tem, katere
tehnične novosti so imele največji vpliv
na njihovo življenje. Rezultate intervjuja
primerjajo s sošolci.
130
Napredek znanosti in tehnologije je razπiril
Ëloveπka obzorja
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da se piπe leto 1975. Tvoje ime je Bill Gates. Pravkar si s prijateljem ustanovil podjetje Microsoft. Podjetje naj bi izdelovalo programsko
opremo za osebne raËunalnike. Vendar za zaËetek dela nimaπ dovolj denarja. Za pomoË se obrneπ na vlado. Napiπi kratko pismo, v katerem boπ skuπal
prepriËati vlado, naj pomaga tvojemu raËunalniπkemu podjetju. Pri tem mora biti jasno razloæeno, kakπne koristi bodo od tvojih izdelkov imeli dræavljani.
ZANIMA ME:
Na spletnem naslovu http://marsprogram.jpl.nasa.gov/
lahko najdeπ najnovejπe podatke, ki jih satelit poπilja o
povrπju Marsa.
leta 1961 so Sovjeti prviË
uspeπno poslali v vesolje
Ëloveka
sateliti omogoËajo
raziskovanje planetov
in vesolja
genski inæeniring
kloniranje ∑
ovca Dolly
Kdaj je Ëlovek prviË
stopil na Luno
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci kritično razmišljajo
in razpravljajo o kloniranju in
preučevanju genov:
• Zakaj je človeštvo sploh poseglo po
kloniranju
• Komu oziroma čemu lahko
medicina pomaga s kloniranjem Ali
so bila pričakovanja o koristnosti
kloniranja znanstvenikov upravičena
• Kakšne so lahko negativne
posledice kloniranja
• Kakšne zlorabe se lahko pojavijo
pri kloniranju Ali je strah pred
zlorabami upravičen
space shuttle ∑
vesoljsko plovilo
za veËkratno
uporabo
Kako pomembno je
preuËevanje genov
nova, uËinkovitejπa
zdravila in cepiva
RAZISKOVALEC
V učbeniku na strani 138 si učenci
ogledajo grafični prikaz DNA. Z
učiteljem biologije se dogovorijo (ali
pa to naredi učitelj zgodovine), da jim
razloži podrobnosti našega dednega
zapisa. V literaturi lahko tudi sami
poiščejo več informacij o DNA.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci izdelajo preglednico, s katero
prikažejo vpliv znanosti in tehnologije
na življenje človeštva.
Komunikacije Zdravje in medicina Vesolje
ZANIMA ME:
Ameriπko vesoljsko odpravo prikazuje film Apollo 13
(1995), namiπljeno æivljenje v vesolju pa Vojna zvezd
(1977, 1980, 1983). Film Jurski park (1993) pa prikazuje
posledice laboratorijskih preizkusov z DNA.
PONOVIMO
leta 1969 so
AmeriËani uspeπno
pristali na Luni
NAPREDEK
ZNANOSTI IN
TEHNOLOGIJE JE
RAZ©IRIL »LOVE©KA
OBZORJA
πe vedno obstajajo
neozdravljive
bolezni (AIDS)
prvi raËunalnik je
napravil IBM leta
1946 ∑ ENIAC
Kam vodi razvoj
znanosti in
tehnike
Internet v vsako vas
raËunalniki so postajali
vse manjπi in
zmogljivejπi
prostovoljna povezava
med raËunalniki (internet)
omogoËa hiter prenos
informacij
svet je bolj
povezan, a hkrati
razvoj znanosti
prinaπa tudi slabosti
oziroma
zlorabe.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja
v naslovih podpoglavij »Napredek
znanosti in tehnologije je razširil
človeška obzorja«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Obrazloži besede Neila
Armstronga: »Majhen korak za
človeka, velik za človeštvo«.
• Opiši pozitivne in negativne
posledice vpliva razvoja tehnologije
na človeštvo.
• Kakšna bolezen je aids Kako se
ubranimo pred to boleznijo
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 130.
146

Po drugi svetovni vojni sta Japonska in Evropa potrebovali precej
časa, da sta obnovili svoje gospodarstvo. Temu je sledila uspešna
gospodarska rast. Vendar pa vsem državam sveta ni uspelo uspešno
razvijati svojega gospodarstva. Države tretjega sveta se zaradi svoje
nerazvitosti soočajo s številnimi težavami. Ves svet pa se sooča z
uničevanjem okolja, ki je posledica gospodarskega razvoja.
Japonski gospodarski Ëudeæ in azijski tigri
Japonska je svoje gospodarstvo po drugi svetovni vojni razvijala tako uspeπno, da so ga ekonomisti
poimenovali japonski gospodarski Ëudeæ.
a) Kako si je Japonska opomogla po drugi svetovni vojni
Dobila je pomoË iz ZDA ter svoj trg zaπËitila z visokimi carinami.
b) Kateri od spodaj naπtetih vzrokov so omogoËili japonski gospodarski Ëudeæ
A. Zgledovanje po Zahodu in uvoz zahodne tehnologije.
B. Najemanje posojil pri svetovnih bankah.
C. Vlaganje denarja v izobraæevanje.
». ZaπËita domaËega trga z visokimi carinami.
c) Naπtej nekaj uspeπnih japonskih blagovnih znamk.
Toshiba, Mazda, Sony, Honda, Kawasaki ...
Ë) Japonski so sledile nekatere dræave v Jugovzhodni Aziji. Zaradi uspeπnega gospodarskega razvoja so dobile ime
azijski tigri. Obkroæi imena tistih dræav, ki jih πtejemo mednje.
KITAJSKA TAJVAN JUÆNA KOREJA INDIJA HONGKONG
NaraπËanje svetovne trgovine
Svetovna trgovina danes povezuje vse dræave sveta in spodbuja nastanek multinacionalnih podjetij. Na drugi strani
pa poglablja razlike med bogatimi in revnimi.
a) Pojasni, kaj pomeni, da je neko podjetje multinacionalno.
Multinacionalna podjetja so podjetja, ki delujejo v razliËnih dræavah in na razliËnih celinah.
b) Napiπi imena 5 podjetij, za katera meniπ, da so multinacionalna.
Ford, Pepsi, Coca Cola, Nike, IBM, Adidas, Microsoft, Nestle ...
c) Kaj pomeni beseda globalizacija
Pomeni povezovanje sveta na gospodarskem, pa tudi politiËnem podroËju.
VEČ O …
Svetovni monetarni sklad (International
Monetary Fond – IMF; www.imf.org) ima
sedež v Washingtonu in je mednarodna
organizacija s 184 članicami. Ustanovljen
je bil leta 1945 na pobudo OZN. Letno
razpolaga z okoli 327 milijardami dolarjev
(ki jih prispevajo države članice, največji
delež pa ZDA). Namen delovanja IMF je
zagotavljati stabilnost mednarodnega
monetarnega in finančnega sistema, kar
IMF dosega z naslednjimi aktivnostmi:
spodbuja mednarodno monetarno
sodelovanje, omogoča širitev in rast
mednarodne trgovine, spodbuja stabilnost
mednarodne menjave, pomaga pri
vzpostavitvi mednarodnega plačilnega
sistema, članicam, ki imajo finančne
težave, ponuja finančno pomoč. Cilj
delovanja IMF je omogočati in spodbujati
gospodarsko rast ter ekonomsko
stabilnost v svetu, da bi se preprečile
gospodarske krize. IMF objavlja redna
poročila o gospodarskem stanju v svetu.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 139 spodaj (roboti v tovarni)
in preberejo besedilo ob njej. Premislijo,
kako so (bodo) roboti spremenili
človekovo službeno okolje ter kako (bo)
to vpliva(lo) na izobrazbo in položaj ljudi.
Svoje ugotovitve predstavijo z miselnim
Gospodarski razvoj po drugi
svetovni vojni — kje so meje
globalizacije
grafikon japonskega vlaganja v znanost
131
vzorcem.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (statističnimi podatki)
Učenci si v učbeniku na strani
139 ogledajo statistične podatke,
ki prikazujejo delež v izvozu
telekomunikacijskih naprav. Podatke
analizirajo:
• Kolikšen delež v svetovnem izvozu ima
Japonska
• Katere države imajo največji delež v
izvozu telekomunikacij
• Ali učenci poznajo katero od blagovnih
telekomunikacijskih znamk, ki pripadajo
navedenim državam
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
zna opisati japonski
gospodarski čudež in ga
primerjati z nemškim,
pozna pojem
multinacionalka ter zna
našteti nekaj primerov
multinacionalk,
razume pojem
globalizacija in ga opiše
na konkretnem primeru,
zna našteti in opisati
težave nerazvitih
držav, ki jih povzroča
globalizacija,
opiše negativne
posledice gospodarstva
na okolje,
navede nekaj primerov,
kako lahko sam
pripomore k čistejšemu
okolju.
Japonski gospodarski čudež in azijski tigri
UČNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija in nevihta možganov
Učitelj učencem pokaže kratek film, ki
prikazuje Japonsko. Učence povpraša po
japonskih blagovnih znamkah. Učenci
naštejejo 5 japonskih podjetij. Povedo,
kar vedo o Japonski, o njihovi razvitosti,
deželi …
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani Statističnega
zavoda Slovenije www.stat.si v
oddelku Ekonomsko področje lahko
učenci preučijo statistične podatke o
slovenskem gospodarskemu stanju, na
primer o letni gospodarski rasti, deležu
narodnega dohodka, ki je namenjen
izobraževanju in znanosti … Podatke
o gospodarskih gibanjih v Sloveniji v
mesečnih in letnih poročilih objavlja
tudi Urad za makroekonomske analize
in razvoj. Poročila so dostopna na
spletni strani www.gov.si/zmar pod
naslovom Objavljeni dokumenti. O
svetovnih gospodarskih gibanjih pa redna
(mesečna, četrtletna, letna) poročila
objavljata Svetovni monetarni sklad
(www.imf.org) in Svetovna banka (www.
worldbank.org).
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (graf)
Učenci si v delovnem zvezku na strani
131 ogledajo graf, ki prikazuje japonsko
vlaganje v znanost:
• Katerega leta je bilo vlaganje v
znanost največje
• Katerega leta je bilo vlaganje v
znanost najmanjše
• Kolikšen delež bruto domačega
dohodka je povprečno Japonska vložila v
znanost med letoma 1985 in 1991
147

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem posreduje (prebere,
napiše na folijo ali pripravi fotokopije)
izjavo svetovno znanega profesorja
ekonomije, dr. Petra F. Druckerja.*
»Znanje se lahko pridobi le s šolanjem.
Ni vezano na nobeno državo, temveč je
prenosljivo. Lahko se ga ustvari kjerkoli,
hitro in poceni. In na koncu – po
defi niciji se spreminja.«
• Učenci se opredelijo za ali proti izjavi
dr. Druckerja.
Učitelj učence pozove k razmisleku:
• Kakšen vpliv bo opisani razvoj imel na
gospodarski razvoj v svetu
• Kako bo opisani razvoj vplival na
razvite in kako na nerazvite države
• Kako bi lahko napovedani razvoj
vplival na prihodnost učencev
*Dr. Peter F. Drucker (rojen 1909
v Avstriji, 1937 se je preselil v ZDA) je
predaval menedžment in ekonomijo
na univerzi v Claremontu v Kaliforniji.
Napisal je 35 knjig, od katerih se večina
nanaša na menedžment, vsebina drugih
pa je povezana z ekonomijo, sociologijo in
politologijo. Velja za ustanovitelja študija
menedžmenta. Bil je dolgoleten sodelavec
revije The Wall Street Journal, za katerega
je redno pisal komentarje. Objavljal je tudi
v drugih ekonomskih revijah, na primer
v reviji The Economist. Za svoje delo je
leta 2002 prejel medaljo svobode, ki mu
jo je podelil predsednik ZDA, George W.
Bush. V slovenskem jeziku so bile izdane
tri njegove knjige: Obvladujte sebe in
podjetje (1997), Managerski izzivi v 21.
stoletju (2001) in O managmentu (2004).
Več o dr. Druckerju, njegovem delu in
izdajah lahko preberete na spletni strani
www.peter-drucker.com.
Naraščanje svetovne trgovine
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci v spletu poiščejo podatke o eni
izmed multinacionalk. Izdelajo plakat o
izbranem multinacionalnem podjetju,
pri čemer so pozorni na to, kje je sedež
matičnega podjetja, kje v svetu ima
podjetje svoje obrate, kako poteka
prodaja izdelkov … Skušajo poiskati
odgovor na vprašanje, kakšna so tista
podjetja, ki imajo svoje sedeže povsod
po svetu.
AKTUALNO
Mednarodni monetarni sklad je v
sodelovanju s Svetovno banko leta
1996 začel s projektom Iniciativa
močno zadolženih revnih držav
(Heavily Indebted Poor Countries
Intiative – HIPC). Projekt je namenjen
27 najrevnejšim državam sveta, med
katerimi se jih 23 nahaja v Afriki.
Cilj projekta, v okviru katerega se
letno razdeli 32 milijard dolarjev, je
pomagati najbolj revnim državam na
svetu, da bi zmanjšale svoje dolgove.
IMF in Svetovna banka tem državam
pomagata s svetovanjem in krediti,
ki državam omogočajo izvajanje
reform in programov, s katerimi bi
lahko zmanjšale svoje dolgove. Ker
velika zadolženost držav povzroča
revščino in socialne probleme, se
IMF s tem projektom bori tudi proti
revščini v svetu. S pomočjo IMF tako
močno zadolžene države namenjajo
več sredstev za socialne programe,
zdravstvo in izobraževanja.
Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑
kje so meje globalizacije
Ë) Oglej si spodnji sliki in ju primerjaj. Zapiπi svoje ugotovitve.
V razvitem svetu je standard æivljenja
visok in ljudje si lahko privoπËijo mnoge
dobrine. Otroci imajo brezskrbno
otroπtvo, Ëas za igro ter izobraæevanje.
V tretjem svetu pa se ljudje sooËajo z
revπËino, lakoto, pomanjkanjem zdravil in
ustreznih bivaliπË. Veliko otrok umre zaradi
lakote in prepoznega zdravljenja.
d) Dræave tretjega sveta se zaradi globalizacije in naraπËanja
svetovne trgovine sooËajo z mnogimi teæavami. Pojasni,
kaj lahko razviti svet naredi za reπevanje teæav dræav tretjega
sveta.
· pomaga pri izobraæevanju ljudi
· pomaga z zbiranjem sredstev pri nakupu æivil, zdravil,
gradnji ustreznih bivaliπË
· odpiπe posojila nerazvitim dræavam ...
Posledice svetovnega gospodarskega razvoja
Gospodarski razvoj je povzroËil πtevilne ekoloπke probleme. »lovek uniËuje okolje s strupenimi snovmi in s tem
πkoduje tudi sebi.
a) S katerimi ekoloπkimi problemi se danes sooËa Ëloveπtvo
Z uniËevanjem okolja, ki se kaæe v obliki ozonske luknje, uËinkih tople
grede, uniËevanju deæevnega gozda, onesnaæevanju voda in zraka ...
b) Kaj pomeni skrb za ≈trajnostni razvoj«
Predvideva naËrtovanje zadovoljevanja potreb Ëloveπtva tako, da
ohranja okolje in energetske vire za prihodnje generacije.
c) Premisli in zapiπi, kaj sam narediπ za varovanje okolja.
Ë) Danes v svetu deluje mnogo ekoloπkih gibanj.
• Na spletnem naslovu www.wwf.org poiπËi podatke o tej organizaciji in jih izpiπi.
Cilj organizacije je ustvariti prihodnost, v kateri bi Ëlovek æivel v harmoniji z naravo.
Prizadeva si za zmanjπanje ubijanja æelv ob ribolovu, izsekavanja gozda, ohranjanje voda ...
• Morda veπ, za kaj se bojuje mednarodna ekoloπka organizacija Greenpeace
Za zaπËito ogroæenih æivalskih vrst, za Ëisto okolje, proti jedrskim poskusom, proti ubijanju kitov ...
132
RAZISKOVALEC
V dnevnem in strokovnem časopisja ter
spletu učenci poiščejo nekaj slovenskih
podjetij, ki bi jih lahko označili za
multinacionalna oziroma si to želijo
postati: Gorenje, Hidria, Krka … Izberejo
eno od podjetij in ga z referatom
predstavijo.
VEČ O …
Edina svetovna mednarodna organizacija,
ki se ukvarja s pravili mednarodne
trgovine, se imenuje Svetovna
trgovinska organizacija (World Trade
Organisation – WTO; www.wto.
org). Ustanovljena je bila leta 1996 in
ima sedež v Ženevi (Švica). Leta 2004
Razviti svet
je imela 148 članic (držav). WTO skrbi
za pripravo trgovinskih sporazumov in
pravil ter omogoča trgovinska pogajanja
med državami. Cilj delovanja organizacije
je pomagati pri organizaciji poslovanja
proizvajalcem blaga in storitev,
izvoznikom in uvoznikom. WTO se s
svojim delovanjem zavzema za mir na
svetu, napredek in boljše življenje, večjo
in boljšo izbiro blaga ter gospodarsko
rast.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevid)
Učenci si ogledajo zemljevid sveta
v učbeniku na strani 114. Na njem z
različnimi barvicami pobarvajo
Tretji svet
Rockovski glasbeniki so julija 1985 priredili koncert Live Aid, na katerem so zbrali
okoli 40 milijonov dolarjev za laËne v Afriki.
≈Ob nesreËi v jedrski elektrarni v »ernobilu, 130 kilometrov
severno od Kijeva, je sovjetska vlada objavila
novo sporoËilo. V njem je reËeno, da se je zaradi poπkodbe
na Ëetrtem energetskem bloku poruπil del konstrukcijske
zgradbe /.../. Reaktor je zaradi tega mehaniËnega
udarca poπkodovan, tako da so zaËele uhajati
radioaktivne snovi.«
(»ernobil: katastrofa v jedrski elektarni, Delo, 30. aprila 1986)
a) najrazvitejše države sveta,
b) države v razvoju,
c) države tretjega sveta in
č) najrevnejše države.
Svoje delo analizirajo:
• V katerem delu sveta je največ revnih
in nerazvitih držav
• V katerem delu sveta je največ razvitih
držav
• Ali lahko rečemo, da geografska lega
vpliva na razvitost držav
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence pozove, da ugotovijo, kje
so bili narejeni njihovi puloverji, športne
majice ali športni copati. Učenci bodo
ugotovili, da na Tajvanu, v Koreji, na
148

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (okrogla miza)
Učenci pripravijo okroglo mizo z vprašanjem:
• Kaj lahko Slovenija naredi za ohranjanje svetovne biotske različnosti
Udeleženci okrogle mize so: predstavnik ministrstva za okolje, predstavnik okoljevarstvene organizacije, prebivalec, ki živi v Triglavskem
narodnem parku in bi želel odpreti veliko farmo, učiteljica biologije, župan občine, ki je znotraj Triglavskega narodnega parka.
Vsak predstavi svoje poglede na pomen biotske različnosti, načrte za ohranitev te različnosti …
Kitajskem …
Učenci v nadaljevanju razgovora
razmišljajo:
• Zakaj se velik del proizvodnje tekstilne
industrije seli v Azijo
• Katera država postaja gospodarska
velesila s svojim cenenim tekstilnim
blagom
• Kaj selitev proizvodnje na vzhod
pomeni za slovensko gospodarstvo
oziroma slovenske delavce
• Ali svobodna trgovina resnično
prinaša dobre učinke vsem prebivalcem
sveta
Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑
kje so meje globalizacije
RADOVEDNEÆ
V uËbeniku preberi predstavitev organizacije Greenpeace (stran 141). Predstavljaj si, da si navduπen Ëlan te organizacije, ki se med drugim bojuje za prepoved
lova na kite. Pred kratkim je islandska vlada vnoviË odobrila lov na kite v svojih morjih. Tvoja naloga je, da novinarjem in javnosti predstaviπ program
organizacije Greenpeace za boj proti lovu na kite. Program v kratkih toËkah (recimo 5 toËkah) zapiπi. PriporoËamo ti ogled spletne strani
www.greenpeace.org.
1. Ladje in ekipe Greenpeace-a bodo straæile in nadzirale dogajanje v islandskih vodah.
2. Aktivisti Greeenpeace-a bodo opozarjali javnost na πkodljivost lova.
3. Aktivisti Greenpeace-a bodo v islandskih πolah uËence seznanjali o kitih.
4. Greenpeace bo okrepil stike z drugimi mednarodnimi organizacijami.
5. Greenpeace bo finanËno podprl raziskovalne odprave, ki bodo preuËevale kite. ...
ZANIMA ME:
V Sloveniji si za zaπËito okolja prizadeva organizacija
Umanoterra (www.umanoterra.org).
KDAJ
po drugi svetovni
vojni
POLOÆAJ
razvitost, bogastvo,
izobilje ponudbe
BOGATI SVET
KAJ PRIDOBI
KAJ IZGUBI
Pridobi dobrine z vsega
sveta in nadvlado nad
svetovno trgovino.
ZANIMA ME:
O ekoloπkih problemih na svetu si lahko ogledaπ oddaje na
programu National Geographic Channel. Film Dobri Willy
(1993) pripoveduje o prijateljstvu med deËkom in ujetim kitom.
PONOVIMO
GLOBALIZACIJA
GOSPODARSKI
RAZVOJ
KJE SO MEJE
GLOBALIZACIJE
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo direktorja
oddelka za ekonomske in socialne zadeve
OZN. Direktor je dobil nalogo, da pripravi
okvirni načrt za organizacijo konference
o okolju, ki bo v Sloveniji. Učenci zapišejo
direktorjev načrt in ga predstavijo v
razredu. V načrtu morajo biti zapisani
naslednji elementi: cilj konference,
udeleženci, podteme konference, ideje za
naslove predavanj, ideje za predstavitev
dobrega ravnanja z okoljem in odpadki iz
slovenskega okolja …
VZROK
gospodarsko povezovanje
na svetu
POLOÆAJ
nerazvitost, revπËina,
pomanjkanje
TRETJI SVET
KAJ PRIDOBI
KAJ IZGUBI
Pridobi pomoË Zahoda,
finanËno pomoË;
Izgubi svojo gospodarsko
neodvisnost.
133
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v
naslovu poglavja »Gospodarski razvoj
po drugi svetovni vojni – kje so meje
globalizacije «.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere so bile značilnosti
gospodarskega razvoja po drugi svetovni
vojni
• Kakšen je pomen vlaganj v znanost in
izobraževanje v sodobnem svetu
• Kakšni so učinki globalizacije
• Katere politične posledice povzroča
svetovni gospodarski razvoj
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 133.
Posledice svetovnega gospodarskega razvoja
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci v preglednico dopišejo, kako bi
navedeni načini zmanjšali negativne
vplive človekovega razvoja na okolje in
dobrodejno vplivali na okolje.
Zeleni
razvoj
Reciklaža
Zmanjšanje
jedrskega
orožja
Ohranjanje
deževnega
gozda
zmanjšanje
negativnih vplivov
človekovega razvoja
na okolje
dobrodejen vpliv
na okolje
AKTUALNO
Visoke cene nafte v 70. in 80. letih 20.
stoletja so povzročile nižjo gospodarsko
rast in recesijo s propadanjem podjetij.
Razmere na naftnem trgu so se nato
umirile in v 90. letih je bila cena nafte
nizka (okoli 24 dolarjev na sodček), kar
je ugodno vplivalo na gospodarsko rast
v svetu. Od preloma tisočletja dalje pa
je začela cena skokovito naraščati in do
konca leta 2005 naj bi dosegla 70 dolarjev
za sodček (poleti 2005 je na azijskih in
evropskih trgih dosegla že 65 dolarjev.
Strokovnjaki podajajo različne ocene, kaj
vpliva na dvigovanje cen nafte: iranska
jedrska kriza, politična kriza v Venezueli,
vojna v Iraku, premajhne zaloge v ZDA …
Najbolj pa se je v zadnjem času uveljavilo
mnenje, da na visoko ceno nafte vpliva
visoka gospodarska rast na Kitajskem,
saj kitajsko gospodarstvo predstavlja kar
tretjino svetovnega povpraševanja po
nafti. Ker se bo kitajska gospodarska rast
po ocenah še vedno nadaljevala in ker naj
bi svetovne zaloge nafte zadostovale le še
za 30 let, naj bi po ocenah ekonomistov
tudi cene nafte še naprej naraščale.
Avtomobilska in letalska industrija zato
vedno bolj spodbujata raziskovanja
uporabe biogoriv.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu strani
raziščejo, kako industrija in vlade skušajo
rešiti problem visokih cen in pomanjkanja
nafte. Pri tem so pozorni na področje
alternativnih biogoriv (biodizla, etanola),
razvijanje motorjev na vodikov ali
električen pogon, izrabo sončne energije
… V referatu predstavijo področje in
prednosti uporabe alternativnih goriv.
AKTIVNOST: terensko delo
(anketiranje)
Učenci izdelajo anketo o onesnaževanju
okolja. V anketo vključijo vprašanja o
navadah anketirancev glede odpadkov,
njihovo ravnanje z odpadki, njihovo
mnenje o onesnaženosti domačega kraja
… Za anketirance lahko izberejo sošolce,
domače okolje ali mimoidoče na ulici.
Rezultate predstavijo pri uri zgodovine,
lahko pa tudi pri pouku biologije.
AKTIVNOST: terensko delo
(postavljanje hipotez)
Učenci izvedejo čistilno akcijo v okolici
šole in:
• popišejo, kakšne vrste odpadkov so
nabrali: plastiko, steklo, papir, nevarne
tekočine …
• opišejo, kje so nabrali največ odpadkov.
• zapišejo svoje predloge, kako bi lahko
prebivalci šolskega okoliša zmanjšali
količine odpadkov v naravi.
149

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kako se mešajo kulture
v globalni dobi
UČNI CILJI
Učenec:
zna opisati vsakdanje
življenje v 50. in 60. letih,
zna opisati značilnosti
popularne kulture in njen
vpliv na vsakdanje življenje,
primerja življenje svojih
starih staršev s svojim
življenjem (moda, pogled na
svet, glasba itd.) in ugotovi
razlike,
ve, kaj pomeni potrošniška
družba in jo zna na primeru
opisati,
zna opisati boj za
državljanske pravice v 20.
stoletju,
opiše težave današnjega
sveta.
Popularna kultura je spremenila svet
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja nekaj pesmi
Elvisa Presleya.
• Učenci povedo, kaj vedo o pevcu.
• Navedejo značilnosti rock ‘n’ roll
glasbe in mode.
• Razmislijo, ali je glasba, ki jo poslušajo
danes, povezana z rock’n’ rollom.
RAZISKOVALEC
V literaturi in spletu učenci raziščejo,
kakšno je bilo življenje v 50. in 60. letih
20. stoletja. V svojem raziskovanju
opišejo in zapišejo glavne značilnosti
mode tistega časa, način preživljanja
prostega časa, glasbene in filmske trende
… Ugotovijo, ali je mogoče takratno modo
videti tudi danes.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci v razredu priredijo dan 50. ali 60.
ali 70. let:
• Doma pripravijo oziroma sešijejo
oblačila, ki so bila tipična za to obdobje
(morda se bodo ta oblačila našla v
babičini omari; ali pa lahko malce
priredijo kar današnja modna oblačila) in
jih oblečejo. Lahko pripravijo tudi modno
revijo.
• Poiščejo najbolj popularne glasbene
izvajalce izbranega obdobja in predvajajo
njihovo glasbo. Zaplešejo tako, kot so
plesali v izbranem obdobju.
• Poiščejo podatke o temah, ki so bile
najbolj priljubljene v izbranem obdobju.
Pogovori učencev se morajo navezovati
na te teme.
• Učenci so pozorni na norme obnašanja
v izbranem obdobju, ki jih morajo
upoštevati.
150
134
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci razmislijo o vlogi televizije v
20. stoletju ter pozitivnih in negativnih
posledicah njenega vpliva. Svoje
ugotovitve predstavijo v preglednici.
Vpliv televizije na
vsakdanje življenje
Vpliv televizije na
širjenje informacij
Vpliv televizije na
priljubljenost
političnih voditeljev
Vpliv televizije
na priljubljenost
glasbenikov
Popularna kultura je spremenila svet
Moderni mediji ob pomoËi tehnologije po svetu πirijo popularno kulturo, med katero priπtevamo glasbo, πport,
filme, modo, prehrano in naËine preæivljanja prostega Ëasa.
a) Od 60. let naprej je najpopularnejπi medij televizija. Pojasni, kako je spremenila svet.
Televizija je postala okno v svet, saj prinaπa novice z vsega sveta.
Ljudem so postale informacije vse bolj dostopne.
Televizija je imela velik vpliv na oblikovanje popularne kulture: po
vsem svetu gledajo enake zabavne oddaje, πportne in glasbene
dogodke. Ljudem posreduje vrednote iz razliËnih delov sveta.
c) Ameriπka mladina je v 50. letih odkrila nov glasbeni slog, ki je bil zlitje country glasbe in Ërnskega bluesa in
se je imenoval ROCK’N’ROLL. Najbolj priljubljeni predstavnik nove glasbe je bil ELVIS PRESLEY. Njegov posnetek
si lahko ogledaπ na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRM Film.aspxbrandID=14 (v
rubriki ≈search keyword« odtipkaπ njegovo ime).
• Zakaj, meniπ, so oboæevalci pevcu nadeli vzdevek ≈Kralj«.
Ker je bil velik glasbenik, bil je simbol rock’n’rolla. Glasbena zgodovina ga πteje
za zaËetnika novega ritma in novih korakov.
• Pevca so leta 1958 vpoklicali v vojsko. RazoËarane oboæevalke so takratnemu
predsedniku ZDA napisale pismo:
≈/…/ moje prijateljice in jaz Vam piπemo iz daljne Montane. Precej grozno
se nam zdi, da mora Elvis Presley v vojsko, Ëe pa mu πe obrijete zalizce, bomo
kar umrle. Nimate pojma, kako nam je vπeË, res ne razumemo, zakaj ga
sploh morate poπiljati v vojsko, lepo lepo prosimo, vsaj ne ostrizite ga na krtaËko
/…/.
Zalizci so bili v 50. letih zelo moderni. Ali veπ, kaj so zalizci
Zalizci so proga dlak ob straneh obraza.
• Poveæi najpopularnejπe pevce 50. let in njihove pesmi.
Little Richard
Surfing
Elvis Presley
That’s All Right Mama
Beach Boys
Tuttifrutti
Ë) Nova glasba je postala simbol nove ≈teenage generacije«, saj je izraæala:
• njihov protest zoper tradicionalne navade starπev,
• zavzemanje za Ëlovekove pravice in
• æeljo po veËji svobodi in samostojnosti.
Pozitive posledice
Negativne posledice
Za 20. stoletje je značilno svetovno povezovanje in širjenje
zahodne kulture v oddaljene dele sveta. Potrošniška družba in
popularna kultura sta postali značilni za vse celine sveta. Prav
tako državljanske pravice. Vendar pa ta globalna soodvisnost
povzroča občutek ogroženosti med ljudmi in prinaša trenja med
kulturami.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Popularna kultura je marsikateremu
politiku, igralcu ali glasbeniku povečala
njegovo priljubljenost (eden teh je bil J. F.
Kennedy). Zaradi velikega zanimanja ljudi
za njihovo življenje, se je pojavil »rumeni
tisk«, ki v zadnjih letih vse bolj grobo
vdira v zasebnost ljudi. »Rumeni tisk« je
med ljudmi zelo priljubljen. Postavlja se
vprašanje, kje so meje, do katerih naj
ima »rumeni tisk« dostop do zasebnosti
– tako znanih oseb kot preprostih ljudi.
Učenci kritično razmišljajo o vlogi
medijev in njihovem vplivu na
priljubljenost ljudi:
• Če prelistamo revije »rumenega
tiska« (na primer, Lady, Nova …), koga
Afganistanska druæina gleda televizijo.
prikazujejo
• Ali so znani igralci in glasbeniki
priljubljeni le zaradi svojega talenta ali
tudi zaradi pojavljanja v medijih
• Ali je danes mogoče biti znana
osebnost in imeti »normalno« življenje
brez vsiljivih medijev
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
S podatki s spletne strani www.bbhq.
com/sixties.com (o 60. letih; cene,
glasba, moda, pregled dnevnih dogodkov)
učenci pripravijo referat o življenju
štirinajstletnika v 60-tih letih.

VEČ O …
Del popularne kulture, ki priteguje velik
interes množic in investitorjev po svetu,
je šport. Med najbolj priljubljene športe,
ki so doma v ZDA, štejemo košarko. Po
prvi svetovni vojni se je razširila v Evropo,
po drugi svetovni vojni pa po vsem svetu.
Danes ves svet spremlja ameriško ligo
NBA, katere najboljši igralci so svetovne
zvezde (M. Jordan,D. Rodman, S. O’Neal
…). Dobre košarkaške ekipe pa imajo tudi
v Evropi, Braziliji, na Kitajskem, Kubi …
Jugoslovanska moška košarkaška ekipa je
veljala za eno najboljših v Evropi, osvojila pa
je tudi pet medalj na olimpijskih igrah: eno
zlato (leta 1980 v Moskvi), tri srebrne (leta
1968, 1976 in 1988) in eno bronasto (1984).
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Ali o največjem
boksarju 20. stoletja - Muhamedu Aliju.
Namesto filma si lahko ogledajo tudi
njegovo spletno stran www.ali.com.
Po ogledu filma/spletne strani odgovorijo
na vprašanja:
• Katero je bilo rojstno ime Alija
(Cassius Clay)
• Kdaj in zakaj je spremenil svoje ime
(ko je vstopil v muslimansko vero)
• Kateri so bili njegovi največji športni
uspehi
• Kateri so bili njegovi največji uspehi v
osebnem življenju
Kako se meπajo kulture v globalni dobi
d) V Veliki Britaniji se je ob pojavu skupine THE BEATLES (obstajala od 1960 do 1970) zaËela nova doba rock’n’rolla.
Mnogi najstniki so v Ëlanih skupine videli svoje vzornike.
• Na spletni strani www.beatles.com poiπËi, iz katerega mesta prihaja
skupina. Poimenuj njene Ëlane in napiπi, kaj se je zgodilo z njihovim
pevcem leta 1980.
Skupina je prihajala iz Liverpoola.
»lani so bili: John Lennon (pevec), Paul McCartney (kitara), Ringo Starr (kitara)
in George Harrison (bobni). John Lennon je bil leta 1980 ærtev atentata.
• Kaj je bila beatlomanija
≈Norenje√ in obsedenost oboæevalk, ki so spremljale Ëlane skupine ne le na koncertih,
temveË tudi na vsakem koraku.
e) Najstniki (≈teenage generacija«) so v 50. letih postali najπtevilËnejπi
gledalci filmov.
Idol mladih po vsem svetu je s filmom Upornik brez razloga (1955)
postal mladeniË, ki se je uprl svetu odraslih. Umrl je v prometni
nesreËi, star komaj 24 let. Imenoval se je JAMES DEAN.
Upor mladih je poosebljal tudi igralec MARLON BRANDO,ki je
zaslovel v filmu Divjak (1953). Popularen je postal zaradi privlaËnega
videza, melanhoniËnega obraza in nejasnega govorjenja.
Naivnost, plahost, plavi lasje in erotiËni naboj pa so bili zaπËitni
znak igralke MARILYN MONROE.
©e danes velja za najslavnejπo filmsko lepotico, ki je igrala v filmih Moπki imajo radi plavolaske (1953), Sedem let
skomin (1955) in Nekateri so za vroËe (1959).
f) Mladi so se v 60. letih oblaËili v drugaËna, drzna oblaËila. Ob pomoËi ilustracije opiπi takratno modo.
oprijete majice in puloverji
mini krila
Ëevlji s polno in visoko peto
Meπanje kultur postaja vse hitrejπe in globalno
TehniËni razvoj je omogoËil povezovanje oddaljenih delov sveta.
a) V svetu je prevladala zahodna kultura, predvsem ameriπki naËin æivljenja, kar imenujemo
A. pozahodnjaËenje B. amerikanizacija C. popularizacija
usnjeni jopiËi
kavbojke
Cilj æivljenja postaja imeti Ëim veË materialnih dobrin, tako usmerjeno druæbo pa imenujemo
A. potroπniπka druæba B. nematerialna druæba C. postmoderna druæba
135
AKTIVNOST: terensko delo
(odkrivanje)
Učenci raziščejo, koliko restavracij tujih
kultur je v domačem kraju: kitajske,
indijske, mehiške, maroške, bosanske,
dalmatinske … Če njihov kraj ne premore
takšnih restavracij, lahko poiščejo
restavracije tujih kultur v bližnjem
večjem mestu. Pri tem lahko uporabijo
telefonski imenik, spletne strani ali
preprosto nekega dne obiščejo to mesto.
Učenci vstopijo v eno izmed teh
restavracij in pregledajo jedilnik. Katere
jedi se jim zdijo znane in katerih ne
poznajo
Mešanje kultur postaja vse hitrejše in
globalno
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi ja)
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 143 in jo analizirajo:
• Kje je bila fotografija posneta (v
trgovini, na letališču, v šoli … )
• V kateri državi je bila fotografija
posneta
• Kakšna razlika je očitna med sedečimi
možmi in manekeni na reklamnih
plakatih
• Ali je različen tudi način oblačenja
med možmi in manekeni
VEČ O …
Po vsem svetu se je iz ZDA razširila
hrana, ki jo imenujemo fast food ali
hitra prehrana. Čeprav sicer v večini
držav še vedno prevladuje tradicionalno
prehranjevanje, je hitra prehrana kot del
množične popularne kulture prisotna
vsepovsod. Vendar je pojem že zdavnaj
prerasel ameriške hamburgerje podjetja
McDonald’s. Na jedilnikih hitre prehrane
po vsem svetu so danes tudi azijski
stir-fruji, mehiški tacosi in tortilje,
indijski samosas, francoski rogljički.
Zalo razširjene v zahodnem svetu pa so
tudi kitajske in japonske restavracije s
sušijem.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci razmislijo o področjih popularne
kulture, ki so postala mednarodna.
Nanizajo jih v miselni vzorec.
AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci narišejo karikaturo, ki ponazarja
njihov pogled na prihodnost mešanja
kultur.
RAZISKOVALEC
Učenci raziščejo, kako so glasbeniki iz
drugih delov sveta priredili rock’n’roll
glasbo in ji dodali primesi svoje kulture.
Pri svojem raziskovanju predstavijo
primere afriške (Juluku …) ali azijske
glasbenike, ki so popularni tudi v
zahodnem svetu.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmislijo o vprašanju: V kolikšni
meri je napredek tehnike in komunikacij
prispeval k mešanju glasbenih stilov
Pri njihovem razmišljanju jih učitelj vodi z
dodatnimi vprašanji:
• Ali bi bila popularna zahodna glasba
v tolikšni meri prisotna v drugih delih
sveta, če ne bi bilo sodobne tehnike
• Ali bi bil zahodni svet v tolikšni meri
seznanjen s popularno afriško glasbo, če
ne bi bilo sodobne tehnike
• Ali je bojazen, da bodo kulturne razlike
v popularni kulturi izginile, realna
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov in metoda izkustvenega
učenja
Učenci razmislijo o tem, v kolikšni meri
je njihovo življenje pod vplivom popularne
kulture. Po razmisleku napišejo kratek
spis, v katerem odgovorijo na vprašanje
in predstavijo argumente, s katerimi
podkrepijo odgovore.
151

Boj za državljanske pravice
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog in
simulacija)
Učenci se vživijo v vlogo slovenskega
priseljenca, ki se je iz svoje domovine
pravkar priselil v ZDA. Želi se čim prej
»vključiti« v ameriško okolje, a hkrati
ne želi uničiti svojih korenin. Učenci
premislijo, kaj od ameriške kulture bi
kot priseljenci prevzeli in kaj bi obdržali
od svoje.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
podatke o osebah, ki so zaradi svojega
zavzemanja za človekove pravice prejele
Nobelovo nagrado za mir, na primer
Martin Luther King, Rigoberta Menchu,
Dalajlama, Vangari Matai … Pozorni
so predvsem na njihovo delovanje za
spoštovanje človekovih pravic in odziv
njihove okolice na njihovo delovanje.
AKTUALNO
V zadnjih letih je »trgovanje« z otroki
doseglo velike razsežnosti. Vlade in
mednarodne organizacije s svojimi
službami izgubljajo nadzor nad to
trgovino, ki pomeni kršitev osnovnih
pravic otrok in izkoriščanje otrok.
Milijone otrok iz nerazvitih delov sveta je
prodanih in jih prisilijo v naporno delo v
tovarnah, gospodinjstvih ali na farmah,
uporabijo jih za vojake, največkrat pa v
pornografski industriji. Leta 1996 je bila v
Stockholmu prva mednarodna konferenca
o izkoriščanju otrok v pornografski
industriji. Po mnenju strokovnjakov se
je proti trgovanju z otroki treba boriti z
ozaveščanjem uradnih oseb, ki delujejo
na tem področju, izvrševanjem zakonov,
ki preprečujejo in kaznujejo tovrstno
trgovino, skrbjo za otroke, ki so že bili
žrtve takšne trgovine in s katero naj bi se
jim omogočilo okrevanje ter povratek v
normalno življenje.
• Učitelj učence povpraša, ali poznajo
primere trgovanja z otroki.
• Povpraša jih, kako bi po njihovem
mnenju lahko preprečili tovrstno
trgovanje.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo črnskega
študenta, ki se avgusta 1963 udeleži
protesta zoper neenakost črncev v ZDA.
Na protestu govori tudi Martin L. King.
Njegov govor (I have a dream), v katerem
je govoril o sanjah o enakopravnosti
črncev v ZDA, je bil kasneje razglašen
za enega najboljših govorov v zgodovini
človeštva. Učenci opišejo svoje občutke
in doživljanje protesta, Luthrovega
govora …
VEČ O …
Eno od ljudstev, ki se še danes bojuje za
svoje pravice, so Kurdi. Ker se njihov
nacionalni teritorij razteza na območju
treh držav (Turčije, Iraka in Irana), so
njihove sanje o lastni državi še danes
neuresničene. Turčija je kurdske
zahteve po nacionalnih pravicah zatrla
s prepovedjo uporabe kurdskega jezika
v javnosti. Kurdi so bili preganjani tudi v
Iranu in Iraku, kjer so jih med diktaturo
Sadama Huseina ubijali s plinom.
Kurdi so se za svoje pravice borili z
Kako se meπajo kulture v globalni dobi
b) Napiπi tri dobrine, brez katerih si ne moreπ predstavljati vsakdanjega æivljenja.
Avtomobil, raËunalnik, televizija, radio, telefon ...
c) Pomisli, ali potroπniπko æivljenje pomeni nevarnost za posameznika.
Mnogi postanejo od nakupovanja odvisni in zaËnejo Ëezmerno zapravljati denar za materialne dobrine.
Ë) Potroπniπki druæbi so se v 60. letih uprli mladi, ki jih imenujemo hipiji ali tudi generacija ≈flower power« (otroci
cvetja). Morda veπ, zakaj so dobili takπno ime
Svoje obleke in avtomobile so okrasili s cvetjem. Pustili so sluæbo in æiveli v
skupnostih po svojih lastnih pravilih.
d) V kvadratek nariπi simbol hipijev, ki pomeni zavzemanje za MIR (PEACE).
Boj za dræavljanske pravice
Tako kot se je po svetu razπirila popularna kultura, se je razπiril tudi boj za
dræavljanske pravice.
a) V 50. in 60. letih je boj za dræavljanske pravice pretresal ZDA.
≈V Omahi, v ameriπki zvezni dræavi Nebraska, so zjutraj
znova izbruhnili spopadi med policijo in Ërnci. Po
• Kdo se je bojeval za svoje pravice Na kakπen naËin
Bojevali so se temnopolti in Indijanci. Organizirali so protestne shode, ulicah severnega dela mesta je priπlo tudi do streljanja.
Policija je sporoËila, da so nemiri izbruhnili po-
v katerih so zahtevali odpravo neenakosti in pravico do enakih
tem, ko se je skupina 150 Ërncev pribliæevala obmoËju,
moænosti za izobraæevanje.
ki deli mestne Ëetrti belih in Ërnih prebivalcev.«
(Rasni nemiri v Omahi in Chicagu, Delo, 2. avgusta 1962)
• Med borci za dræavljanske pravice v ZDA je bil najbolj znan Martin Luther King. Preberi njegov portret v uËbeniku
(stran 144). Za kakπen naËin boja se je zavzemal M. L. King
Zavzemal se je za nenasilne proteste in miroljubne pohode Ërncev.
b) Po svetu so se za svoje pravice bojevale tudi æenske. Kaj so zahtevale
Poimenuj dve znani borki za dræavljanske pravice v svetu.
Æenske so zahtevale enakopravnost na delovnem mestu, v nerazvitih
dræavah tudi pravico do izobraæevanja in dedovanja.
Mati Tereza, Rigoberta Menchu, Vangari Matai ...
Izzivi prihodnosti
Meπanja kultur prinaπajo tudi doloËene posledice.
a) Kako se πirjenju zahodne kulture upirajo posamezni narodi
V nekaterih muslimanskih dræavah prepovedujejo zahodno modo (noπenje kavbojk, kratkih kril), drugod pa nadzorujejo
medije, da ne bi objavljali podob zahodne kulture. Marsikje vse bolj podpirajo tradicionalne obiËaje.
b) Kaj je terorizem Ali poznaπ kakπen primer teroristiËnega napada v zadnjem Ëasu
Terorizem pomeni nasilno bojevanje zoper legalno oblast in ureditev v neki dræavi ali v svetu. Danes potekajo teriristiËni
napadi zlasti proti πirjenju zahodne kulture ali vplivu Zahoda na dræave muslimanskega sveta.
11. septembra 2001 so teroristi (islamski skrajneæi) napadli Svetovni trgovinski center v New Yorku. Leta 2004 so
islamski skrajneæi podtaknili bombe v Madridu, julija 2005 pa v Londonu.
136
nenasilnimi in nasilnimi sredstvi. Mnogi
voditelji kurdskih organizacij so bili
zaprti ali ubiti. Za Kurde so se zavzele
mnoge mednarodne organizacije, med
njimi tudi OZN, ki opozarjajo na položaj
Kurdov. Mnogi Kurdi so zaradi slabega
ekonomskega položaja zapustili svojo
domovino ter odšli na zahod. Po padcu
režima Sadama Huseina v Iraku se je
položaj Kurdov v tej državi izboljšal.
Dobili so pravico sodelovati v politiki in
njihova stranka je dobila številna mesta
v iraškem parlamentu. Izboljšuje se tudi
položaj Kurdov v Turčiji, saj Evropska
unija, ki se ji želi Turčija priključiti,
zahteva, da Turčija spoštuje človekove
pravice slehernega državljana.
VEČ O …
Skrb za mir in varnost v svetu je ena
temeljnih nalog OZN. Svoje čete – modre
čelade – OZN pošilja povsod po svetu,
kjer je potrebno. Pripadniki modrih
čelad prihajajo iz različnih držav sveta.
Njihova naloga je, da skrbijo za mir na
območjih, kjer so konflikti zelo veliki
oziroma kjer je bila vojna. Misije modrih
čelad trajajo lahko različno dolgo, od
nekaj let do desetletij. Na meji med Indijo
in Pakistanom so bile na primer modre
čelade prisotne kar 40 let. Misija na Novi
Gvineji pa je trajala le šest mesecev
(1962–1963). Vse misije modrih čelad niso
bile uspešne. V misijah modrih čelad je do
danes umrlo več kot 1.400 vojakov.
M. L. King na protestu v Washingtonu avgusta 1963
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo strip, s katerim prikažejo
boj črncev v ZDA za enakopravnost. Lahko
izberejo tudi boj indijanskih plemen v
Mehiki … Strip naj obsega vsaj deset
prizorov. Priporočamo, da učenci pred
izdelavo stripa poglobijo svoje poznavanje
teme z uporabo dodatne literature.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
un.org/womenwatch in ugotovijo, s
katerimi dejavnostmi za pravice žensk se
trenutno ukvarja OZN. Vsako dejavnost
kratko predstavijo.
152

ZANIMA ME:
V mnogih filmih se pojavlja popularna pop in rock glasba: Teæka noË nekega dne
(1964), VroËica sobotne noËi (1977), Woodstock (1978), Lasje (1979), Flashdance
(1983), La Bamba (1987), Elijev ogenj (1985), Umazani ples (1987), The Doors (1991).
PONOVIMO
Kako se meπajo kulture v globalni dobi
RADOVEDNEÆ
Znani reæiser te je povabil, da napiπeπ scenarij za film, ki naj bi imel naslov ≈Pravice jutriπnjega dne«. Film naj bi imel sodobno vsebino, povezano z vpraπanjem
dræavljanskih pravic in njihovih krπitev v svetu. Dotaknil naj bi se tudi vpraπanja, do katere meje se narodi lahko bojujejo za svoje pravice in proti
πirjenju zahodnih vplivov. Kratko predstavi svoj scenarij.
UËenec lahko razmiπlja o:
· poloæaju æensk v muslimanskih dræavah, njihovem æivljenju ter boju za enakopravnost;
· poloæaju otrok v nerazvitem svetu in njihovem slabo plaËanem delu, od katerega ima koristi zahodni
svet ...
Dotakne se lahko zelo konkretnih in realnih tem ter opiπe:
· organizacijo Al Kaida, njene cilje, naËin bojevanja ter poglede zahodnega sveta nanjo,
· poloæaj in pravice revnih prebivalcev v brazilskih favelah,
· boj za pravice Indijancev v mehiπki pokrajini Chapas ...
Ob ilustracijah ugotovi, kaj predstavljajo. Dopiπi tri njihove znaËilnosti.
· rock’n’roll ∑ nova glasbena
zvrst
· pevec Elvis Presley,
poimenovan Kralj
· upor mlade generacije
· mladi igralci, ki poosebljajo
uporniπtvo
KAKO
SE ME©AJO
KULTURE
V GLOBALNI
DOBI
ZANIMA ME:
»e te zanima veË o modi 20. stoletja, lahko pogledaπ na naslov
www.costumgallery.com ali www.fashion-era.com. VeË o popularni
hipijevski skupini The Doors pa lahko najdeπ na naslovu
www.thedoors.com.
· zahodna kultura postane
prevladujoËa
· potroπniπka druæba
· amerikanizacija
· multinacionalna podjetja
Izzivi prihodnosti
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci razmislijo o dejavnikih, ki so
privedli do izboljšanja položaja žensk.
Dejavnike zapišejo v kratke stavke, ki jih
predstavijo z miselnim vzorcem.
AKTUALNO
Po terorističnem napadu v New Yorku 11.
septembra 2001 so začele razvite države
sprejemati mnoge ukrepe, s katerimi
naj bi svoje državljane zavarovale pred
teroristi. Vendar pa ne gre le za povečanje
budnosti policije. Ukrepi so poostrili
tudi nadzor nad gibanjem državljanov, s
čimer so prizadeli državljanske pravice
do svobode. Na primer, poostrili so
preglede na letališčih, naredili sezname
nezaželenih oseb, povečali pooblastila
sodišč glede oseb, ki jih sumijo terorizma
…
AKTIVNOST: delo v dvojicah
Učitelj med učence, ki se razdelijo
v dvojice, razdeli posamezne člene
Evropske konvencije o človekovih
pravicah. Vsaka dvojica sošolcem
predstavi člene, ki jih je dobila in pri tem
odgovori na vprašanja:
• Kaj so človekove pravice
• Kakšno je tvoje stališče do človekovih
pravic
• Kakšen je odnos do človekovih pravic
v naši državi / našem razredu
AKTIVNOST: metoda s slikovnim
gradivom (fotografi ja)
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 145 spodaj. Učitelj jih povpraša
o njeni vsebini:
• Kaj fotografija prikazuje
• V katerem delu sveta je bila fotografija
posneta
• O kakšnem položaju žensk fotografija
priča
• Ali je na fotografiji opazen vpliv
zahodne kulture
· uveljavljanje tehnologije v
vsakdanjem æivljenju
· med narodi se πiri strah, da
bo globalizacija uniËila njihovo
kulturo
· globalna soodvisnost
· boj za dræavljanske pravice
· boj Ërncev in Indijancev v
ZDA v 60. letih
· boj za enakopravnost æensk
· boj za enakopravnost narodov
(Indijancev ...)
137
AKTIVNOST: metoda razgovora
(razprava)
Učenci se posedejo v krogu. Učitelj
postavi vprašanje: Ali je mogoče
odpraviti trenja med kulturami Učenci
podajajo svoje argumentirano mnenje, pri
čemer se razvije razprava. Svoja mnenja
podkrepijo s primeri iz sodobnega sveta.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci pomislijo na številne teroristične
skupine, ki so delovale nekoč (Ira na
Severnem Irskem, Eta v Španiji …), pa
tudi tiste, ki delujejo danes (Al-Kaida):
• Zakaj se teroristične skupine zatekajo
k nasilju kot načinu bojevanja za pravice
• V čem je razlika med terorističnimi
skupina, ki so delovale v 20. stoletju
(Ira, Eta) in skupinami, ki delujejo danes
(Al-Kaida)
• Kakšen učinek ima delovanje
terorističnih skupin na državljane
razvitega sveta
• V imenu koga se bojujejo teroristične
skupine – v imenu naroda ali svojih
voditeljev
• Ali je terorizem pravilen odgovor na
probleme sodobnega sveta
RAZISKOVALEC
Učenci teden dni spremljajo dnevno
informativna poročila in si zapisujejo
podatke o sporih v svetu. Svoje zapiske
strnejo v preglednico, ki jo predstavijo
v razredu.
Država Kdo je v sporu Vzrok spora
AKTIVNOST: terensko delo
(anketiranje)
Učenci pripravijo krajšo anketo na temo
»vdiranje zahodne kulture«. Vprašanja
v anketi so: v kakšnih oblikah in kje
se uveljavlja zahodna kultura, kako se
vdiranju zahodne kulture upreti, ali se
anketiranci zavedajo posledic prevlade
zahodne kulture …
Anketo rešijo sošolci oziroma drugi
učenci na šoli. Rezultate ankete
predstavijo pri pouku zgodovine.
Zaključijo z vprašanji, za katera se jim zdi
dobro, da bi jih obdelali v prihodnji anketi.
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v
naslovu poglavja »Kako se mešajo kulture
v globalni dobi«.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kateri mediji imajo največji vpliv na
širjenje kulture v svetu
• Katere so značilnosti potrošniške
družbe
• Opiši, kako se je svet po drugi
svetovni vojni trudil za uveljavitev in
spoštovanje človekovih pravic.
• Zakaj ima zahodna kultura velik vpliv
na svet
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 137.
153

Slovenci po drugi svetovni vojni:
izgradnja in propad socializma
Junakom borbe naj slede junaki dela 155
Kdo bo prevzel oblast — krona ali zvezda 158
Mi tujega nočemo, a svojega ne damo 161
Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb 164
Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva 167
Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone 170
Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti 173
Kako se je rodila nova država 177
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Deset dni vojne za Slovenijo, Mladina, Ljubljana, 1991.
• Ervin Dolenc, Bojan Godeša, Aleš Gabrič, Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, Modrijan, Ljubljana, 1999.
• Janez Drnovšek, Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002.
• Tamara Griesser-Pečar, Cerkev na zatožni klopi: sodni procesi, administrativne kazni, posegi »ljudske oblasti« v Sloveniji od 1943 do 1960, Družina, Ljubljana, 2005.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Drago Jančar, Konec tisočletja, račun stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Milica Kacin Wohinz, Jože Pirjevec, Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000, Nova Revija, Ljubljana, 2000.
• Janko Kos, Duhovna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1996.
• Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929–1955: znanstveno poročilo, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1995.
• Leksikon YU mitologije, Rende, Beograd; Postscriptum, Zagreb, 2004.
• Jože Pirjevec, Jugoslavija: 1918–1992, Lipa, Koper, 1995.
• Jože Pirjevec, Jugoslovanske vojne: 1991–1995, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Jože Pučnik, Izbrano delo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Preteklost sodobnosti: izbrana poglavja slovenske novejše zgodovine, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, 1999.
• Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1998.
• Slovenska kultura v XX. stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Slovenska kronika 20. stoletja: 1941–1995, Nova revija, Ljubljana, 1997.
• Slovenska novejša zgodovina, 2, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Temna stran meseca: kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji, Nova revija, Ljubljana, 1998.
• Ura evropske resnice za Slovenijo, Nova revija, Ljubljana, 1997.
• Angela Vode, Skriti spomini, Nova revija, Ljubljana, 2004.
• Vojna za Slovenijo, Generalštab Slovenske vojske, Ljubljana, 2002.
• Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991.
• Štefka Zadnik, Zbirka zgodovinskih virov, DZS, Ljubljana, 1982.
• Ciril Žebot, Neminljiva Slovenija: spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije, samozal., Celovec, 1988.
• Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2004.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla, ki pojasnjujejo pojme).
• Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, 1991.
• Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
LEPOSLOVJE:
• Mate Dolenc, Aleluja Katmandu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973.
• Andrej Hieng, Gozd in pečina, Slovenska matica, Ljubljana, 1966.
• Drago Jančar, Veliki briljantni valček, DZS, Ljubljana, 1997.
• Ruda Jurčec, Blaženost in bridkost zapisanih besed, Knjižnica Franca Ksaverja Mežka, Ormož, 1995.
• Ruda Jurčec, Skozi luči in sence: 1914–1958, I-III, Prešernova družba, Ljubljana, 1991.
••••• Lojze Kovačič, Ljubljanske razglednice, Gyrus, Ljubljana, 2003.
Lojze Kovačič, Prišleki, Slovenska matica, Ljubljana, 1984.
Lojze Kovačič, Resničnost, Mihelač, Ljubljana, 1995.
Karel Mauser, Ljudje pod bičem, Mohorjeva založba, Celovec, 1991.
Janko Messner, Skurne storije, Drava, Celovec, 2000.
154

Slovenci po drugi svetovni vojni
• Mira Mihelič, Ure mojih dni, Pomurska založba, Murska Sobota, 1985.
• Miloš Mikeln, Lipov list: demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, osebna zgodba in osebni pogled v izboru člankov, Knjižna zadruga, Ljubljana, 2003.
• Boris Pahor, Parnik trobi ji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1964.
• Boris Pahor, Ta ocean, strašno odprt, Slovenska matica, Ljubljana, 1989.
• Tone Partljič, Moj ata, socialistični kulak, Zveza kulturnih organizacij Slovenija, Ljubljana, 1984.
• Tone Partljič, Ščuke pa ni, Delavska enotnost, Ljubljana, 1974.
• Jože Pučnik: članki in spomini 1957–1985, Založba Obzorja, Ljubljana, 1986.
• Brane Praznik, Branilci domovine: pripoved o teritorialcih v letu 1991, Slovenska panorama, Ljubljana, 2000.
• Marjan Rožanc, Hudodelci, Založba Obzorja, Maribor, 1981.
• Alojz Rebula, Senčni ples, DZS, Ljubljana, 2004.
• Zorko Simčič, Človek na obeh straneh stene, Založništvo Slovenske knjige, Ljubljana, 1991.
• Igor Torkar, Umiranje na obroke, Lettera picta, Ljubljana, 1984.
• Goran Tribuson, Če ne bo kaj hujšega, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Pavle Zidar, Barakarji, Založba Obzorja, Maribor, 1968.
• Pavle Zidar, Soha z oltarja domovine, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1962.
• Pavle Zidar, Sveti Pavel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
FILMI
• Babica gre na jug, r. Vinci Vogue Anžlovar, Vogue & Kline Production, 1993.
• Christophoros, r. Andrej Mlakar, Viba film, 1985.
• Hudodelci, r. Franci Slak, Viba film, 1987.
• Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film, 1989.
• Ko zorijo jagode, r. Rajko Ranfl, Viba film, 1978.
• Krč, r. Božo Šprajc, Viba film, 1979.
• Leta odločitve, r. Boštjan Vrhovec, Viba film, 1984.
• Moj ata socialistični kulak, r. Matjaž Klopčič, Viba film, 1987.
• Naš avto, r. František Čap, Triglav film, 1962.
• Ne čakaj na maj, r. František Čap, Triglav film, 1957.
• Opre Roma – Pamet v roko, ko boš v drugo ustvarjal svet, r. Filip Robar Dorin, AS Filmske alternative in Viba film, 1983.
• Outsider, r. Andrej Košak, Bindweed Soundvision in TV Slovenija, 1997.
• Ovni in mamuti, r. Filip Robar-Dorin, Viba film in Filmske alternative, 1985.
• Poletje v školjki, I, r. Tugo Štiglic, Viba film, 1986.
• Rdeče klasje, r. Živojin Pavlović, Viba film, 1970.
• Rdeči boogie ali kaj ti je deklica, r. Karpo Godina, Viba film, 1982.
• Sladke sanje, r. Sašo Podgoršek, Arsmedia & TV Slovenija, 2001.
• Sončni krik, r. Boštjan Hladnik, Viba film, 1968.
• Sreča na vrvici, r. Jane Kavčič, Viba film, 1977.
• To so gadi, r. Jože Bevc, Viba film, 1978.
• Učna leta izumitelja Polža, r. Jane Kavčič, Viba film, 1982.
• Veselica, r. Jože Babič, Triglav film, 1960.
• Vesna, r. František Čap, Triglav film, 1953.
SPLETNE STRANI:
• www.muzej-nz.si
• www.burger.si
• www.rtv.slo.si (video in avdio arhiv izobraževalnih oddaj)
• www.zrss.si (zgodovina/učno gradivo na spletnih straneh)
UČILA:
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• Manica, Štok, Ksenija, Weis, Koraki v času – 20. stoletje (prosojnice), DZS, Ljubljana, 2001.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 2005.
• zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Dominique Chansel, Europe on-screen – cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju – vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
155

Slovenci po drugi svetovni vojni
• Robert Stradling, Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2004.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Danijela Trškan, Sodobno pisno preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini v srednji šoli na izbranih temah 20. stoletja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Ruth Tudor, Teaching 20th century women's history: a classroom approach, Svet Evrope, Strasbourg, 2000.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur)
• www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Geografija, slovenski jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska vzgoja – državljanska kultura, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja.
156

Po zmagi nad okupatorji so ljudje želeli čim prej pozabiti na vojno. Z
veliko vnemo in navdušenjem so se lotili obnove porušene domovine.
Osvobojena Slovenija je postala ena od republik socialistične
Jugoslavije.
Kakπne so bile posledice vojne v Sloveniji
Druga svetovna vojna je v Sloveniji zapustila veliko ærtev in ranjenih ter poruπenih objektov.
a) Preberi odlomek. Kaj lahko iz njega ugotovimo o poloæaju v osvobojeni Sloveniji
Delitev zahodne pomoËi prebivalcem Slovenije
Veliko stavb je bilo poruπenih, mnogo ljudi je izgubilo æivljenje,
πtevilne druæine so ostale brez domov, veliko je bilo
pomanjkanje ...
b) V uËbeniku na str. 148 preberi podatke o posledicah vojne v Sloveniji. Kateri objekti so bili poπkodovani ali poruπeni
Stanovanjski objekti (hiπe), industrijski objekti, mostovi, ceste, æeleznice.
c) Katera svetovna organizacija je pomagala prizadetim ljudem
Organizacija zdruæenih narodov.
Ë) PomoË z zahoda je pritekala v razliËnih oblikah. Navedi tri razliËne oblike zahodne pomoËi.
· osnovna æivila, obleka, zdravila
· surovine, stroji in orodje
· ugodna posojila za obnovo
Kako je potekala obnova poruπene domovine
Po vojni so se z veliko vnemo in navduπenjem lotili obnove poruπene domovine. Obnova je potekala
predvsem s prostovoljnim delom in mladinskimi delovnimi akcijami.
a) Oglej si posnetek πt. 19 (Slovenci po drugi svetovni vojni) o mladinskih delovnih brigadah.
• Kdo in zakaj je sodeloval na teh akcijah
Sodelovala je mladina. Delo mladine je spodbujala oblast s propagando, poleg tega
je udeleæba na akcijah mladini prinaπala doloËene ugodnosti.
• Kaj so mladi z delovnimi akcijami zgradili
Nove ceste, æelezniπke proge, industrijske obrate.
• Kakπne moænosti je mladini prineslo sodelovanje na teh akcijah
Laæje so dobili sluæbo ali πtipendijo za nadaljnje πolanje. Mnogim je sodelovanje na
teh akcijah prineslo priloænost za potovanja in navezovanje stikov.
≈Preæivljamo zgodovinski trenutek, ko se je s prestolnico Slovenije,
svobodno belo Ljubljano, zdruæila prva narodna vlada Slovenije
/…/. Hkrati izpoveduje vam, bela Ljubljana, ta vlada naslednje:
Pred nami je teæko in trdo delo. Ogromno je bilo poruπenega,
ogromno bo treba obnoviti. Naπa dolænost je, da napnemo vse sile
takoj za obnovo.«
(Iz govora Borisa KidriËa, prvega predsednika slovenske narodne vlade, ob osvoboditvi
Ljubljane, 10. maja 1945)
Nariπi zaπËitni znak
povojne obnove
Junakom borbe naj slede
junaki dela
UËenci nariπejo kramp in
lopato.
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna posledice druge
svetovne vojne na
Slovenskem,
opiše, kako je potekala
obnova porušene
domovine,
pojasni podobnosti in
razlike med prisilnim in
prostovoljnim delom,
vrednoti pomen
prostovoljnega in
neprostovoljnega
udarniškega dela in
mladinskih delovnih
brigad pri obnovi
domovine,
pozna značilnosti
povojne Jugoslavije,
opiše, kako so bolj
razvite republike
pomagale manj razvitim
republikam.
Kakšne so bile posledice vojne v
Sloveniji
UČNA MOTIVACIJA: nevihta možganov
Učitelj v uvodnem razgovoru poveže
konec vojne v Evropi z življenjskimi
razmerami, ki so nastale zaradi vojne.
Razmišljanje naveže na posledice
vojne na Balkanu po razpadu
Jugoslavije.
Učenci zapišejo situacije in svoje
predstave o razmerah po vojni. Zapise
predstavijo sošolcem in jih med sabo
primerjajo. Poudarijo tiste, ki jih je
zapisala večina.
Ob zaključku ure jih znova pregledajo
in podčrtajo tiste, ki so bile dejansko
posledica vojne.
Kako je potekala obnova porušene
domovine
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek št. 19 o
mladinskih delovnih brigadah in ga
analizirajo:
• Kako je videti mladina na
posnetku
• Katero pesem pojejo
• Se ti zdi, da posnetek prikazuje
realno stanje Obrazloži svoj odgovor.
AKTIVNOST: terensko delo (intervju)
Več o paketih »Unnra« lahko učenci
izvedo od starih staršev ali znancev.
Učenci naredijo z njimi intervju in ga
predstavijo v razredu.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci v obliki dnevniškega zapisa
predstavijo, kakšen odnos so imeli
do obnove države ljudje, ki so pri tem
sodelovali prisilno, in tistih, ki so
sodelovali prostovoljno.
Učitelj se z učenci pogovori o njihovih
zapisih.
139
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmišljajo, katera pomoč je bila
najnujnejša v prvih povojnih dneh.
•
•
•
•
Kakšno je bilo stanje glede prehrane
Kako je vojna prizadela gospodarstvo
Kaj narediti s porušenimi hišami
Kako preprečiti izbruh bolezni
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
V internetu ali dnevnih medijih
poiščejo dežele, ki jim mednarodna
skupnost trenutno pomaga (obiščejo
spletno stran OZN www.un.org).
Zberejo tudi podatke o naravi
te pomoči. Podatke predstavijo
sošolcem.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci na podlagi besedila v učbeniku
in odlomka iz govora Borisa Kidriča
ob osvoboditvi Ljubljane naštejejo
posledice vojne v Sloveniji ter
sklepajo o življenju ljudi v povojnem
času. K vsaki posledici pripišejo
tudi ukrepe, s katerimi jih je oblast
skušala reševati. Primerjajo posledice
vojne v Jugoslaviji in drugih evropskih
državah.
AKTUALNO
Pomoč zahoda primerjajo z
današnjimi akcijami OZN in
humanitarnih organizacij,
namenjenimi deželam, ki so jih
prizadele vojne ali naravne nesreče
– primeri Iraka, Tajske in Pakistana.
157

AKTIVNOST: metoda slikovnografi
čnih izdelkov
Učenci poljubno izdelajo grafični prikaz v
učbeniku naštetih posledic vojne.
AKTIVNOST: terensko delo (intervju)
Med znanci in sorodniki poiščejo
osebo, ki je sodelovala na kateri od
teh akcij, in z njo opravijo razgovor
o doživetjih, akcijah, dosežkih.
Ugotovitve predstavijo razredu.
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
gospodarska podjetja, ki so bila
zgrajena v povojni obnovi. Ugotovijo,
kaj se je zgodilo z njimi po razpadu
SFRJ. Tri podjetja predstavijo
sošolcem.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci v krajšem zgodovinskem spisu
odgovorijo na vprašanje: Zakaj SFRJ
ni sprejela denarja za obnovo Evrope,
predvidenega v Marshallovem načrtu
Pri tem naj razmislijo o ureditvi
takratne Jugoslavije, interesih velesil
in političnem stanju v Evropi (hladna
vojna).
AKTUALNO
Učitelj učence spomni na koncert
glasbenikov v londonskem Hyde
Parku v soboto, 2. julija 2005:
»V okviru sobotnih koncertov
Live 8 po vsem svetu, verjetno
največjega glasbenega spektakla
doslej, je navzoče v londonskem
Hyde Parku nagovoril organizator
te akcije, Irec Bob Geldof. Live 8,
razširjena različica senzacionalne
akcije Live Aid pred 20 leti, je
potekala v desetih mestih na štirih
celinah, stekla je v Tokiu na vzhodu
in se končala v Severni Ameriki na
zahodu.«
(Večer, ponedeljek, 4. julija 2005.)
Bob Geldof je dejal: »To je bil dan,
poln upanja, poln možnosti in
življenja!«
• Kaj so glasbeniki želeli doseči s
tem koncertom
• Komu želijo pomagati Zakaj
• Ali je vedno mogoče na takšen
način pomagati ljudem
Slovenija – jugoslovanska republika
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(ilustracijo/risbo)
V učbeniku na strani 150 si učenci
ogledajo grb Jugoslavije in ga
analizirajo:
• Kaj simbolizirajo plamenice
• Kaj simbolizira pšenično klasje
• Kaj pomeni datum, napisan na
grbu
140
Junakom borbe naj slede junaki dela
b) Preberi odlomek in odgovori na vpraπanji.
≈»as je za tisto globoko in pristno navduπenost, ki se izkaæe
in izrazi v poærtvovalnosti, v borbenem premagovanju
• Kakπen je bil odnos oblasti do delovnih akcij
naporov, v delovnih rezultatih in v tempu, ki segajo preko
Oblast je akcije podpirala in spodbujala vkljuËevanje mladine vanje.
vseh obiËajnih mirnodobskih norm. Takojπnja mobilizacija
za delo, takojπnja mobilizacija vseh za kar najhitrejπi in
obenem tudi najuËinkovitejπi delovni tempo, /…/ vse to
sodi danes brez dvoma med naπe osnovne dræavljanske /…/
dolænosti.«
(Iz govora Borisa KidriËa, predsednika slovenske vlade, 1945)
• Premisli, zakaj je bilo prostovoljno mladinsko in udarniπko delo zelo pomembno za novo oblast.
Izraæalo je pripadnost domovini. Utrjevalo je oblast komunistov, saj so akcije pomenile tudi nabiranje novih Ëlanov
komunistiËne partije in uspehe nove komunistiËne oblasti.
Slovenija ∑ jugoslovanska republika
Slovenija je po osvoboditvi postala enakopravna republika Federativne ljudske republike Jugoslavije.
a) Na sliki je grb nove Jugoslavije, v katerem vsaka plamenica predstavlja eno republiko. Vpiπi imena jugoslovanskih
republik. V prazen kvadrat nariπi jugoslovansko zastavo.
Zastava ima tri barve: spodaj
rdeËo, na sredini belo in
zgoraj modro. Na sredini je
rdeËa zvezda, obrobljena z
rumenim robom.
b) V Jugoslaviji je veljalo geslo ≈bratstvo in enotnost«. Razloæi, kaj je to geslo pomenilo:
• za oblast:
Prijateljstvo in sodelovanje med narodi, pomoË med jugoslovanskimi narodi.
• za republiko Slovenijo:
Odlivanje finanËnih sredstev za pomoË nerazvitim republikam.
• za nerazvite republike:
Gospodarska pomoË razvitih republik.
• Na kakπen naËin se je izvajalo ≈bratstvo« med jugoslovanskimi
narodi Odgovor poiπËi ob pomoËi vira.
Del prihodka razvitih republik se je stekal v dræavni proraËun za
pomoË in razvoj nerazvitih republik. Razdelitev denarja je
potekala v Beogradu in razvite republike niso mogle vplivati na
tamkajπnje odloËitve.
jugoslovanske republike
Slovenija,
Hrvaπka,
Bosna in Hercegovina,
»rna gora,
Srbija,
Makedonija.
≈Medtem ko je bila vrednost slovenske industrijske proizvodnje
Slovenije ob zaËetku petletnega plana 25,1 % vse
jugoslovanske industrijske proizvodnje, so znaπale nove investicije
v Sloveniji le 14,1 % vseh novih investicij. V istem
letu pa, ko je industrijska proizvodnja Bosne in Hercegovine
pomenila le 7,85 % vse industrijske proizvodnje Jugoslavije,
je bila deleæna 17,3 % vseh investicij.«
(Slovenski gospodarski poloæaj, Koledar Svobodne Slovenije 1951, Buenos
Aires, 1951)
c) Enotnost Jugoslavije so spodbujale razliËne osebe, institucije in javne prireditve. Pod spodnje slike napiπi, katere
elemente enotnosti predstavljajo.
voditelj, tovariπ Tito πtafeta mladosti vojska ∑ JLA
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Na zemljevidu današnje Evrope učenci
poiščejo države, ki so bile nekoč del
Titove Jugoslavije.
• Katere so še ostale skupaj in
se tudi še nekaj časa imenovale
Jugoslavija
AKTIVNOST: metoda razgovora
Učitelj učence pozove, da razmislijo:
• Zakaj uporabljamo pojma stara
in nova oziroma prva in druga
Jugoslavija
• Zakaj uporabljamo pojem Titova
Jugoslavija
• Ali država Jugoslavija še obstaja
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmislijo, kaj pomeni geslo
»bratstvo in enotnost«:
• Zakaj je geslo »bratstvo in
enotnost« za Slovenijo v 50. letih
pomenilo oviro gospodarskemu
razvoju
• Iz perspektive vsake
jugoslovanske republike poiščejo
dve prednosti in dve pomanjkljivosti
nove ureditve. Izhajajo iz izkušenj
teh narodov v prvi Jugoslaviji in med
drugo svetovno vojno.
158

RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da se piπe leto 1948. Slovenska vlada te je zaprosila,
da napiπeπ reklamni plakat, ki bi mlade pozival k udeleæbi na delovnih
akcijah. Tvoj namen je, da bi s plakatom Ëim veË mladih pritegnil k
udeleæbi. Svoje zamisli napiπi na prazen plakat. V pomoË ti je lahko
eno od gesel delovnih akcij.
≈Druæe Tito samo nama reci,
gradiÊemo cestu πest meseci.
PoËeli smo sad od Slovenije,
gradiÊemo sve do Gevgelije!«
*prevod: ≈Tovariπ Tito, ti nam samo reci in gradili bomo cesto πest
mesecev. ZaËeli smo v Sloveniji, gradili bomo vse do Gevgelije!«
(Gevgelija ∑ kraj na makedonsko-grπki meji)
Junakom borbe naj slede junaki dela
PONOVITEV
▶ Učenci naredijo shematski prikaz
politične ureditve povojne Jugoslavije.
▶ Odgovorijo na vprašanja:
• Kaj je pomenil pojem »bratstvo in
enotnost«
• V čem so bile razlike in podobnosti
med politično in gospodarsko
ureditvijo prve in druge Jugoslavije
• Kako se je obseg republik v drugi
Jugoslaviji razlikoval od obsega
banovin v prvi Jugoslaviji
• Kaj so v zgodovini Jugoslavije
pomenili datumi: 1. december, 29.
november, 25. junij
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v
delovnem zvezku na strani 141.
ZANIMA ME:
Æivljenje mladinskih delovnih brigad opisuje delo Na
okopih domovine (1988).
ZANIMA ME:
Na naslovu www.sigov.si/vrs/slo/o-sloveniji/ zgodovina.html
lahko izveπ veË o obnovi poruπene domovine.
BELEŽKE:
PONOVIMO
πest enakopravnih
narodov
centralizacija, oblast
komunistiËne partije
gospodarska pomoË
nerazvitim republikam
≈bratstvo in
enotnost«
veliko ærtev in
beguncev
SLOVENIJA ∑
JUGOSLOVANSKA
REPUBLIKA
prisilno in prostovoljno
delo
poruπeni domovi,
ceste, tovarne
pomoË Zahoda
S KATERIMI TEÆAVAMI
SE JE OB KONCU VOJNE
SPOPADALA SLOVENIJA
JUNAKOM
BORBE
NAJ SLEDE
JUNAKI
DELA
S KATERIMI UKREPI
SO OBNOVILI
GOSPODARSTVO
pomanjkanje osnovnih
potrebπËin
udarniπko delo
141
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci en teden spremljajo medije
in si izpisujejo dogodke, ki jih mediji
objavljajo o nekdanjih jugoslovanskih
republikah ter odnosih med Slovenijo
in drugimi državami na tleh nekdanje
SFRJ. Na podlagi teh poročil se učitelj
z njimi pogovori o tem, kaj se je
zgodilo z »bratstvom in enotnostjo«.
159

▶
▶
▶
▶
▶
▶
Kdo bo prevzel oblast −
krona ali zvezda
UČNI CILJI
Učenec:
opiše, kako je nova oblast
po vojni obračunala z
domobranci,
navede razloge za zmago
Ljudske fronte na volitvah v
Jugoslaviji,
razloži politične spremembe
v Sloveniji in Jugoslaviji po
drugi svetovni vojni,
opiše, kako je oblast
obračunala z nasprotniki
režima,
ovrednoti ravnanje nove
oblasti glede na spoštovanje
človekovih pravic,
pozna politični položaj
Slovenije v novi Jugoslaviji.
Kakšen je bil politični položaj ob koncu vojne
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže sliki kralja
Petra Karađorđevića in Josipa Broza
Tita.
Učenci razmislijo:
• Zakaj se je po vojni pojavilo
vprašanje, kdo bo prevzel oblast
• Zakaj je bilo mogoče predvideti,
da bo zmagala zvezda ter z njo Tito
in partija
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Več o Karađorđevićih lahko učenci
poiščejo na spletnih straneh:
http://solair.eunet.yu ali www.
srpska-rec.co.yu (primerno za
učence s posebnimi potrebami).
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo in zgodovinskim
besedilom
Učenci po ogledu posnetka št.
20 preberejo odlomek iz Titovega
govora v učbeniku na strani 151. V
zvezek zapišejo dogodke in besede,
ki so napovedovale usodo vojnih
nasprotnikov.
Odgovorijo na vprašanja:
• Kako je povojna oblast obračunala
z nasprotniki, poraženci
• V katerih državah so zmagovalci po
drugi svetovni vojni ravnali podobno
• V čem se ti primeri razlikujejo od
naših
• Kakšno vlogo je pri tem imela
OZNA S katero tajno policijo bi jo
lahko primerjal
• Ali morda veš, kje so grobišča
ubitih domobrancev
160
Kakπen je bil politiËni poloæaj ob koncu vojne
Komunisti so takoj ob koncu vojne zaËeli obraËunavati s svojimi nasprotniki. Najprej so obraËunali z domobranci,
ki so se jim postavili po robu med vojno.
a) Oglej si posnetek πt. 20 o usodi domobrancev po koncu vojne.
• Kakπna je bila usoda veËine vrnjenih domobrancev
VeËina domobrancev je bila brez sodnega procesa pobita in zakopana
v gozdovih KoËevskega roga.
• Ali je tovariπ Tito vedel za usodo teh domobrancev Odgovor poiπËi
v Titovem govoru (26. maja 1945) v uËbeniku na strani 151.
Zgodovinarji domnevajo, da je Tito v omenjenem govoru napovedal
usodo domobrancev.
• Ali morda veπ, kje so mnoæiËna grobiπËa ubitih domobrancev Ali je katero morda v bliæini tvojega doma
MnoæiËna grobiπËa so v KoËevskem rogu, opuπËenih jaπkih zasavskih premogovnikov ter drugod po Sloveniji.
• Ali je komisiji za preiskovanje odgovornosti za mnoæiËne poboje uspelo ugotoviti, kdo je izdal povelje za poboj
domobrancev Zakaj, meniπ, je tako
Komisiji ni uspelo odkriti, kdo je izdal povelje za poboj. Domnevajo, da je povelje priπlo iz najviπjih organov dræavne
varnosti in vojske na dræavnem nivoju. Zgodovinarji so prepriËani, da je za to vedelo tudi republiπko vodstvo.
b) V obraËunavanju z domobranci, pozneje pa tudi drugimi nasprotniki komunistov je imela najpomembnejπo vlogo
OZNA ∑ tajna policija (pozneje imenovana Udba). Ob pomoËi vira ugotovi, kakπne so bile njene naloge.
· Zbirala je informacije o ljudeh, ki so bili oblasti sumljivi,
· izvajala je zapiranje ljudi, zasliπevanja ter muËenja ljudi,
· izvajala je poboje vrnjenih domobrancev in drugih ≈sumljivih«.
Kakπne so bile prve povojne volitve
Novembra 1945 so dræavljani Slovenije in Jugoslavije prviË odπli na volitve, ki pa niso bile demokratiËne. Prinesle
so zmago Ljudski fronti, ki je predstavljala komuniste.
a) Pesnik in pisatelj Frane MilËinski ∑ Jeæek je o prvih povojnih volitvah napisal pesem z naslovom Cinca Marinca.
Izpiπi in razloæi pojme, ki se nanaπajo na prve povojne volitve.
ZOPER NAS: nasprotniki Ljudske fronte
»RNA SKRINJICA: volilna skrinjica, v katero so oddali volilno kroglico
tisti, ki so glasovali za skrinjico brez liste, kar je pomenilo proti
Ljudski fronti
REAKCIONAR: tisti, ki ima radikalne ideje; takπna oseba je bila oblasti
sumljiva
142
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učence razdelimo v tri skupine.
Prva skupina razišče odnos povojne
oblasti do članov vlade v Londonu,
druga odnos do duhovnikov rimsko
katoliške cerkve, tretja pa do
pripadnikov drugih političnih strank.
Svoje ugotovitve predstavijo ter
pojasnijo podobnosti in razlike.
Ko je bilo vojne konec, se je v Sloveniji in Jugoslaviji pojavilo
vprašanje, kdo bo prevzel oblast. Državljani so se odločili na
volitvah, na katerih je zmagala Ljudska fronta. Komunisti so s
tem dobili oblast in najprej obračunali s svojimi nasprotniki.
AKTUALNO
Učitelj poišče in učencem predstavi
članek iz dnevnega časopisja o
komemoraciji, maši ali ureditvi
grobišč po vojni pobitih ljudi.
Časopis Večer je na primer 13. junija
2005 objavil članek z naslovom in
podnaslovom: »Nikoli več Slovenec
nad Slovenca – Naše življenje ne
sme biti obremenjeno s preteklostjo,
toda temeljiti mora na resnici, pravi
predsednik dr. Janez Drnovšek, to
pa vključuje tudi resnico o pobojih.«
Junija 2005 so dnevni časopisi pisali
o pobojih v Srebrenici, posnete so bile
dokumentarne oddaje in predvajani
≈In pali so πe in πe … tisoËi … revni …, mogoti z izkljuvanimi
oËmi, strtimi kostmi, oneËaπËeni v pohoti,
z odtrganimi nogami, razrezanimi udi, v razmesarjeni
nagoti, z razparanimi trebuhi, nagnani v smrt kakor
Ërede, darovani v poËasnem rezanju v najogabnejπe
obrede: o muke, muke, ki jih ne pojmijo slovenske
besede /…/.«
(Jeremija Kalin, Dies irae, v: Koledar Svobodne Slovenije 1949,
Buenos Aires, 1949)
≈Njena naloga ni bila v tem, da bi raziskovala morebitne
zloËine, ampak predvsem v tem, da je bila na voljo
vsakokrat, ko se je oblastni vrh odloËil, da odstrani doloËenega
posameznika ali doloËeno kategorijo ljudi.«
(Vasko Simoniti, Permanentna revolucija, totalitarizem, strah, v:
Temna stran meseca, Nova revija, Ljubljana, 1998)
≈Cinca Marinca, ta je
zoper nas, u ta Ërna
skrinj’ca vrgu je svoj glas.
Je na planke πou sedet,
padu na trotoar, in
zdravniki so dejal’:
ta’ u reakcionar.«
posnetki, s katerimi razpolaga
mednarodno sodišče za vojne zločine
v Haagu.
Članke o tem lahko poiščejo tudi
učenci sami na spletnih straneh
dnevnih časopisov.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence pozove k razmisleku:
• Zakaj vprašanje povojnih pobojev
in grobišč še vedno ni rešeno
• Razmislijo naj in napišejo krajši
spis o tem, ali so bili dogodki
neposredno po vojni usklajeni s
programom OF.

Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda
b) Volivce so k udeleæbi na volitvah pozivali πtevilni plakati. Pojasni sporoËilo spodnjega plakata tako, da v prazne
kvadrate vpiπeπ, kaj plakat prikazuje oziroma sporoËa.
RDE»A ZVEZDA ∑ v vojni
je zmagala nova oblast,
katere znak je rdeËa
zvezda
ZNAKI FA©ISTI»NIH
DRÆAV ∑ faπistiËne
dræave je porazila partizanska
vojska
c) Leta 1946 je svojo prvo ustavo dobila Federativna ljudska republika Jugoslavija. Svojo ustavo je zatem dobila tudi
republika Slovenija. Z ustreznimi barvami pobarvaj takratni slovenski grb in slovensko zastavo.
rdeËa zvezda
zgoraj ∑ bela barva
na sredini ∑ modra barva
spodaj ∑ rdeËa barva
zvezda ∑ rdeËe barve
Kako je partija obraËunala z nasprotniki
»eprav si je partija z volitvami pridobila oblast, je z ∑ resniËnimi in namiπljenimi ∑ nasprotniki obraËunala na
πtevilnih sodnih procesih.
a) V uËbeniku na strani 153 so navedeni povojni sodni procesi. PoiπËi in izpiπi imena posameznikov ali skupine ljudi,
proti katerim so bili izvedeni.
posamezniki: Leon Rupnik, πkof Gregorij Roæman, dr. »rtomir Nagode, Angela Vode.
politiËne skupine: Nekdanji sodelavci okupatorja, kolaboracionisti, protikomunistiËno usmerjeni ljudje, nekdanji
taboriπËniki iz taboriπËa Dachau, duhovniki.
b) Preberi zapis sodbe z dne 20. julija 1945.
• Kako so se imenovala sodiπËa, ki so sodila domnevnim nasprotnikom
dræave in tistim, ki so med vojno osramotili narod
SodiπËa slovenske narodne Ëasti.
Kako je partija obračunala z nasprotniki
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo življenjsko zgodbo
Angele Vode v učbeniku na strani
153. Nato učitelj vodi razgovor o
tem, zakaj je bila preganjana; kako
je bila kaznovana; kdo so bili drugi
osumljenci in obsojenci; zakaj se
jih je oblast želela znebiti; na kaj so
opozarjali; kako je oblast pridobila
javno mnenje na svojo stran.
RAZISKOVALEC
V Celjskem muzeju novejše zgodovine
si lahko učenci ogledajo stalno
razstavo Živeti v Celju, kjer so med
drugim razstavljene tudi volilne
skrinjice s kroglicami in predvolilni
plakati. Po ogledu napišejo članek za
šolsko glasilo. V njem odgovorijo na
pet temeljnih novinarskih vprašanj
— kaj, kdo, kje, kdaj, zakaj.
rumeno æito
zeleni lipovi listi
modro morje in Triglav
VOLILNA KROGLICA ∑
volivci bodo glasovali s
kroglicami
NACISTI»NA SVASTIKA
∑ nacizem je bil poraæen v
osvobodilnem boju
rdeË
trak
143
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci preberejo pesem v delovnem
zvezku na strani 142 spodaj. Napišejo
pesem, s katero opišejo današnje
politično vzdušje v državi.
Kakšne so bile prve povojne volitve
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci iz učbenika na strani 152
in virov, ki jih pripravi učitelj (npr.
Slovenska kronika 20. stoletja
1945–91; Slovenska novejša
zgodovina 1848–1992, 2. del), v obliki
razpredelnice izpišejo dejstva, ki
potrjujejo in nasprotujejo trditvi,
da so bile prve povojne volitve
demokratične.
• Z učenci se učitelj nato pogovori,
kateri argumenti so po njihovem
mnenju prepričljivejši.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Ob fotografiji v učbeniku na strani
152 učenci opišejo, kaj vidijo na njej
– ljudi in predmete.
Odgovorijo na naslednja vprašanja:
• Kaj mislijo, da se dogaja – po čem
sklepajo in ali so lahko prepričani
• Kdo je gospa na fotografiji
• Ob katerem dogodku je bila
fotografija posneta – po čem sklepajo
in ali so lahko prepričani
• Ali je slika spontana ali oseba
pozira – po čem sklepajo in ali so
lahko prepričani
Učenci naj primerjajo prostor in
opremo volišča na fotografiji z
današnjimi.
AKTIVNOST: sodelovalno učenje
Učenci se razdelijo v štiri skupine:
• prva navede razloge, zaradi
katerih naj bi oblast po vojni znova
prevzel kralj,
• druga navede razloge, zakaj naj bi
zmagala Ljudska fronta,
• tretja navede razloge, zakaj volitve
niso bile veljavne in demokratične,
• četrta navede razloge, zakaj so
volitve bile veljavne in demokratične.
Svoje ugotovitve skupine predstavijo
sošolcem.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (letaki)
Učitelj pripravi gradivo – npr.
propagandni letaki v Slovenski
kroniki 20. stoletja 1945–1991, str.
130 (tudi v učbeniku na strani 152).
Učenci najprej dobro opišejo, kaj je na
letakih naslikano in napisano:
• Kaj so komunisti s svojo
propagando obljubljali
• Katere volivce nagovarja plakat v
učbeniku na strani 152
• Zakaj ravno to skupino
prebivalcev
• Kaj je pomenilo ime
novoustanovljene države
— Federativna ljudska republika
161

AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Sodišča so imela kot drugi državni
organi nalogo varovati koristi
delovnega ljudstva, kar je razložil
predsednik Okrožnega sodišča v
Gorici, Boris Sartori, na zasedanju
Občinskega ljudskega odbora, 29.
julija 1950 takole:
»Pravosodna funkcija kot del enotne
ljudske oblasti je zelo pomembna
v prehodni dobi iz kapitalizma v
socializem, to je v dobi diktature
proletariata, ko je naperjena ost
sile državne oblasti proti tistim
elementom, ki skušajo preprečiti
ali ovirati naš razvoj v socializem.
Sodišča so tudi eden od organov
ljudske oblasti, ki zadajo udarce
po liniji kazenskega sodstva
izkoriščevalskim elementom in
škodljivcem vseh vrst, obenem pa
ščitijo poštene delovne državljane,
da lahko delajo nemoteno. Zato
je važno, kako izvajajo sodišča
kaznovalno politiko, ki ima namen,
da vpliva poboljševalno na
storilce kaznivih dejanj, obenem
pa odvrača druge državljane od
kaznivih dejanj. Zato je pravilna
kaznovalna politika močno orožje
v rokah delovnega ljudstva, ki služi
tudi prevzgoji ljudskih množic.«
(Poletno poročilo Okrožnega sodišča
Gorica, 29. 7. 1950, str. 1, objavljeno v:
Temna stran meseca, str. 82)
• Učenci v besedilu poiščejo besede
in besedne zveze, ki jih ne razumejo.
Učitelj pomaga s pojasnilom.
Učenci na podlagi zgornjega odlomka
odgovorijo na vprašanje:
• Ali sta zakonodajna in izvršna veja
oblasti v Jugoslaviji bili neodvisni
— Odgovor na to vprašanje pojasni,
kako je bilo mogoče »obračunavanje«
z nasprotniki v okviru sodnega
sistema.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci v krajšem spisu odgovorijo
na vprašanje: v čem se je kazala
totalitarnost komunističnega sistema
v Jugoslaviji in Sloveniji
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učitelj učencem razdeli kopije z
besedilom:
»Historični materializem pa
pojmuje demokracijo samo kot eno
izmed oblik razredne vladavine;
zato poleg formalnih oblik tudi
razločuje demokracije predvsem
po njihovi družbeno-zgodovinski in
razredni vsebini:
1. antično demokracijo
sužnjelastniške ureditve, /…/;
2. »demokracijo« srednjega veka
/…/;
3. meščansko (buržoazno)
demokracijo, ki je prirejena tako,
da zagotavlja »demokratsko«
oblast buržoaziji; ta pogosto tudi
s svojimi določili izključuje velik
del prebivalstva od pravice do
sodelovanja in odločanja (z raznimi
144
Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda
• Kakπne so bile kazni za obsojene
Obsodba na smrt, dolgoletne zaporne kazni, zaplemba premoæenja.
RADOVEDNEÆ
Pisatelj Igor Torkar je takole opisal svoje doæivetje sodnega ≈dahavskega procesa«.
≈Gabra niso prikljuËili glavnemu dachauskemu procesu.
Iz bunkerja so ga preselili v svetlo samico. V samici
je bil zleknjen 17 mesecev. Metodo zasliπevanja
so spremenili. Hrana dobra. Branje knjig dovoljeno.
Nobenega pretepanja. Zato pa dovolj in preveË satanskega
duπevnega muËenja /…/.«
(Igor Torkar, Umiranje na obroke, Lettera picta, Ljubljana,
1996)
volitve
· v ustavodajno skupπËino
· propaganda
· volilna pravica æensk
· primeri goljufanja in onemogoËanje
opozicije
· zmaga Ljudske fronte
obraËun z domobranci
· zavezniki so iz Koroπke vrnili veËino
domobrancev
· pobiti brez sodnega procesa
· od osem do petnajst tisoË pobitih
· v KoËevskem rogu, jaπkih opuπËenih
zasavskih premogovnikov
sistemi volilne pravice in s t .i.
volilno geometrijo);
4. proletarsko socialistično
demokracijo, ki temelji na
podružabljanju proizvodnih sredstev
in na upravljanju podjetij po
delovnih skupnostih; uveljavlja tako
oblast neposrednih proizvajalcev,
kakršna se razvija v SFRJ.«
(Mala splošna enciklopedija, A–G,
DZS, Ljubljana, 1973, str. 354, geslo
demokracija)
Učenci primerjajo današnje
pojmovanje demokracije s tedanjim:
• Kakšne razlike in podobnosti
opazijo
ZANIMA ME:
Zanimivo dokumentarno delo o politiËnih sodnih procesih
v Sloveniji je delo Temna stran meseca (1998).
Posamezni sodni procesi so bili podobni procesom v stalinistiËni
Sovjetski zvezi. Navedite tri znaËilnosti teh procesov, ki kaæejo na
zgledovanje po stalinistiËnih sodnih procesih.
· izmiπljene, laæne obsodbe
· zreæirani sodni procesi
· zasliπevanje z muËenjem
· psihiËni pritiski in groænje
ZANIMA ME:
O mnoæiËnih povojnih pobojih nove oblasti v Sloveniji je
TV Slovenija pripravila oddajo ZamolËani ∑ moË
preæivetja (2004).
PONOVIMO
POVOJNA
OBLAST ∑ ZMAGA
ZVEZDE
RAZISKOVALEC
Učenci v delovnem zvezku pobarvajo
grb in zastavo takratne Republike
Slovenije. V literaturi poiščejo še
grbe in zastave drugih republik in jih
primerjajo. Skušajo ugotoviti, kaj so
grbi republik simbolizirali.
FLRJ - LRS
·razglasitev republike
· Federativna ljudska republika
Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija
· ustava
· federacija
· prva slovenska ustava (1947)
sodni procesi
· sodiπËa slovenske narodne Ëasti
· proti bivπim sodelavcem okupatorja in
izdajalcem
· proti bivπim taboriπËnikom iz
Dachaua
· proti protikomunistiËno usmerjenim
intelektualcem
PONOVIMO
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katera politična stranka in kako
je prišla na oblast po drugi svetovni
vojni v Jugoslaviji
• Kdo so bili njeni politični
nasprotniki in kaj se je z njimi
zgodilo
• Katere so podobnosti in razlike
med »ljudsko« in »meščansko«
demokracijo
• Kako so človekove pravice
pojmovane v sistemu »ljudske«
demokracije
▶ V dvojicah dopolnijo razpredelnico
v nalogi PONOVIMO v delovnem zvezku
na strani 144.
162

Čeprav sta slovenska partizanska vojska in Jugoslovanska armada ob
koncu vojne osvobodili Trst in Koroško, so se partizani morali s tega
ozemlja umakniti. O novih mejah so na pariški mirovni konferenci
odločale velesile. Upanje Slovencev, da bodo po vojni združeni, se ni
uresničilo.
Osvoboditev ali okupacija Trsta
Partizani so maja 1945 osvobodili Primorsko in Trst, kar je razveselilo Slovence. VeËina italijanskega prebivalstva
pa je prihod partizanov priËakala s strahom.
a) Zakaj so Slovenci na Primorskem z navduπenjem priËakali prihod partizanov
Bili so prepriËani, da jim bo njihov prihod prinesel svobodo in
prikljuËitev slovenskega ozemlja k Jugoslaviji.
b) Zakaj so mnogi Italijani ob prihodu partizanov obËutili strah
Bali so se, da se bodo partizani maπËevali nad faπisti in njihovimi
≈Naπe ljudstvo se je borilo za svojo svobodo, /…/ toda
bori se tudi za osvoboditev tistih naπih bratov, ki so desetletja
vzdihovali pod tujim jarmom. S to vojno morajo
biti naπi bratje v Istri, na Primorskem in na Koroπkem
osvobojeni in tudi bodo osvobojeni.«
(Iz govora Tita, septembra 1944)
sodelavci. Bali so se tudi, da bo zasedeno ozemlje prikljuËeno Jugoslaviji in da jih bodo prizadeli ukrepi komunistov.
c) Oglej si dokumentarni posnetek πt. 21 o akcijah in demonstracijah za prikljuËitev Primorske in Trsta k Sloveniji.
• Zapiπi tri gesla, ki jih opaziπ zapisana na parolah demonstrantov.
Kdor hoËe mir, naj da Gorico
Jugoslaviji!
Pravico Trstu ∑ svobodo
Trstu!
• Zakaj, meniπ, je bila udeleæba na demonstracijah mnoæiËna
Slovenci so æeleli izraziti podporo osvoboditeljem in zahtevam po
prikljuËitvi Primorske Jugoslaviji.
• Zakaj se zahodni zavezniki niso strinjali s prikljuËitvijo Trsta k
Sloveniji (Jugoslaviji)
Zaradi komunistiËnega sistema v Jugoslaviji, saj bi prikljuËitev k Jugoslaviji pomenila, da bi Trst priπel pod vpliv
Sovjetske zveze. Poleg tega je bil Trst zelo pomembna stateπka toËka, od koder so zavezniki oskrbovali Avstrijo.
• Katero ozemlje med Italijo in Jugoslavijo je bilo najbolj sporno Kako so ga poimenovali
Najbolj sporno je bilo ozemlje med nekdanjo rapalsko mejo in nekdanjo italijansko-avstro-ogrsko mejo. Poimenovali
so ga Julijska krajina.
V Ëem sta se razlikovali coni A in B
Sporno ozemlje med Italijo in Jugoslavijo so zavezniki razdelili na dve coni. Po podpisu mirovne pogodbe med
dræavama je najbolj sporno ozemlje ostalo vnoviË deljeno na dve coni.
a) Sporno ozemlje je bilo leta 1945 po Morganovi Ërti razdeljeno na dva dela, in sicer:
• na cono ___A___, ki jo je upravljala ZAVEZNI©KA VOJA©KA uprava,
• na cono ___B___, ki jo je upravljala JUGOSLOVANSKA VOJA©KA uprava.
Æivel tovariπ Tito!
≈Kakor menimo, obstaja samo eno veliko vpraπanje
med Jugoslavijo in Italijo ∑ vpraπanje Trsta. /…/ Menim,
da zaradi sedanjega poloæaja na svetu ni primerno
zaËeti reπevati tega vpraπanja, Ëe πe ni na obeh straneh
v glavnem jasne reπitve, sprejete v naËelu od obeh
strani /…/. Menim, da poloæaj za reπevanje tega vpraπanja
πe ni zrel.«
(Iz Titovega intervjuja za italijansko agencijo ANSA, januarja
1951)
Mi tujega nočemo, a
svojega ne damo
145
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pojasni, kaj je
osvoboditev Trsta
pomenila za Slovence in
kaj za večino Italijanov
in zaveznike,
opiše problem urejanja
mejnih vprašanj z Italijo
in Avstrijo,
primerja problematiko
naših meja po prvi in
drugi svetovni vojni,
navede bistvene
značilnosti življenja
Slovencev po drugi
svetovni vojni v
Italiji, Avstriji in na
Madžarskem,
primerja položaj
narodnih manjšin in
etničnih skupnosti v
Sloveniji s položajem
Slovencev v zamejstvu.
Osvoboditev ali okupacija Trsta
UČNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija
Učitelj učencem prebere (celega
ali le odlomek) časopisni članek, ki
govori o položaju Slovencev v Italiji
ali Avstriji. Poišče primerno, novejšo
aktualno vsebino. Na primer: članek
o napisu Tito na pobočju Sabotina, o
krajevnih tablah na Koroškem ...
Nato razvije razgovor o položaju
Slovencev v Italiji, Avstriji:
• O kakšnih težavah zamejskih
Slovencev govori članek
• Zakaj vprašanje pravic slovenske
manjšine še vedno ni rešeno
• Zakaj kljub zmagi v drugi svetovni
vojni in kljub obljubam zaveznikov
o nacionalnih državah to ozemlje ni
priključeno Sloveniji
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
V zgodovinskem spisu učenci
odgovorijo na vprašanje, ali je bil Trst
maja 1945 okupiran ali osvobojen.
Pri tem upoštevajo: kdo je mesto
osvobodil, odnos partizanske vojske
do fašistov, odnos zaveznikov do
Slovencev.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Informacije o Slovencih v Italiji in
njihovem boju za pravice lahko učenci
poiščejo na spletnih straneh:
www.slovenci.it; http://
sl.wikipedia.org/wiki/Trst
AKTIVNOST: metoda debatnega
razgovora
Učenci se razdelijo v skupine: prva
skupina zagovarja priključitev
Primorske k Italiji, druga skupina pa
zagovarja priključitev k Jugoslaviji.
Skupini vodita debato na temo.
Učitelj pojasni, da je imela vsaka
država svoje argumente.
Pojasni tudi, zakaj so se v reševanje
zahodne meje vmešali zavezniki in
razsodili v korist Italije.
VEČ O …
Slovenci v Trstu so v drugi polovici 19.
stoletja ustanovili številna društva,
zato so sklenili, da zgradijo dom.
Načrte zanj je naredil Maks Fabiani.
Dom, ki je stal v Kasarniški ulici, je
bil odprt leta 1904. V pritličju so bili
telovadnica društva Sokol, kavarna
in restavracija hotela Balkan. V
nadstropjih so bile hotelske sobe,
velika gledališka dvorana, čitalnica
ter hranilnica in posojilnica. Slovenski
dom je veljal za eno najlepših palač
v okolici. Trinajstega julija 1920
so fašisti Narodni dom požgali.
V ognju so izgubili življenje celo
nekateri gosti hotela. Palačo so sicer
pozneje obnovili, vendar je niso vrnili
Slovencem. V zameno so Slovenci v
Trstu leta 1964 dobili nov Kulturni
dom v ulici Petronio. V njem sta
velika in mala gledališka dvorana
(s slikami Avgusta Černigoja), v
kletnih prostorih pa ima sedež Odsek
za zgodovino NŠK, ki zbira in ureja
podatke o življenju Slovencev v Trstu
in zamejstvu nasploh.
163

AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo dokumentarni
posnetek št. 21 in ga analizirajo:
• Kje je bil posnetek posnet
• S kakšnim tonom govori novinar
• Kako so ljudje sprejemali odločitev,
da je njihov kraj dodeljen Jugoslaviji
V čem sta se razlikovali coni A in B
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Na podlagi informacij v učbeniku
učenci s svojimi besedami odgovorijo
na vprašanje, zakaj je bila ustanovitev
STO takrat edina možna rešitev.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci analizirajo zgodovinsko karto
v učbeniku na strani 155:
• Primerjajo razmejitev med conama
z današnjo slovensko-italijansko
mejo.
• Katera cona je bila večja, A ali B
• Koliko slovenskega ozemlja bi
Jugoslavija izgubila, če bi obveljal
interes Italije
• Koliko bi izgubila Italija, če bi
Jugoslaviji dodelili vse ozemlje, ki ga
je želela
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo besedilo na strani
155 v učbeniku in odgovorijo na
vprašanja:
• V čem sta se razlikovala londonski
memorandum in osimski sporazum
• Kaj sta se državi dogovorili glede
pravic narodnih manjšin
• Katere manjšinske pravice so bile
obljubljene Slovencem v Italiji
• Kako je z izpolnjevanjem teh
pravic
146
Mi tujega noËemo, a svojega ne damo
b) Na zemljevidu pobarvaj:
• z rdeËo barvo cono A in z modro cono B,
• mejo med obema conama oznaËi s Ërno barvo,
• z zeleno barvo oznaËi slovensko narodnostno mejo,
• z rumeno barvo oznaËi danaπnjo mejo med Italijo in Slovenijo.
c) Po mirovni pogodbi leta 1947 so na najbolj spornem ozemlju
ustanovili STO. Kratica pomeni SVOBODNO TRÆA©KO OZEML-
JE.
STO so razdelili:
• na cono __A__, ki jo je upravljala ZAVEZNI©KA VOJA©KA
uprava,
• na cono __B__, ki jo je upravljala JUGOSLOVANSKA
VOJA©KA uprava.
Ë) Meja je bila doloËena leta 1954 z londonskim memorandumom,
nato pa leta 1975 potrjena z osimskimi sporazumi.
≈Takrat, ko neha veljati specialni statut, priloæen k londonskemu memorandumu
/…/, izjavi vsaka stran, da bo ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je æe sprejela
pri izvajanju omenjenega statuta, in da bo v okviru svojega notranjega prava
zagotovila pripadnikom zadevnih manjπin enako raven varstva, kot jo je doloËal
specialni statut /…/.«
(8. Ëlen osimskih sporazumov)
• Kako so Slovenci na Primorskem proslavljali prikljuËitev k
Jugoslaviji (posnetek πt. 21)
Bili so veseli. Z navduπenjem so praznovali prikljuËitev k Jugoslaviji. Vasi so okraπevali s cvetjem. Priredili so
πtevilne proslave.
• S katerimi ukrepi je Italija æe z londonskim memorandumom poskrbela za slovensko manjπino
Italija se je zavezala, da bo spoπtovala pravice slovenske manjπine, prispevala denarna sredstva za obnovo slovenskih
organizacij in gradnjo slovenskih πol ...
Kakπna je bila usoda Koroπke
Na mirovni konferenci se je reπevalo tudi vpraπanje Koroπke, ki je bila pod vojaπko upravo Britancev. Æe leta 1949
so se velesile odloËile za potek dræavne meje na Karavankah.
a) Zakaj so bili zavezniki naklonjeni meji na Karavankah
Ker je bila to stara predvojna meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Po njihovem prepriËanju je to bila tudi naravna meja
med obema dræavama.
b) Republika Avstrija je bila ustanovljena z AVSTRIJSKO DRÆAVNO pogodbo leta 1955. Sedmi Ëlen pogodbe je zagotavljal
pravice slovenski in hrvaπki manjπini.
1. Avstrijski dræavljani slovenske in hrvaπke manjπine na Koroπkem, GradiπËanskem in ©tajerskem uæivajo iste pravice pod enakimi pogoji kot drugi
avstrijski dræavljani, vkljuËno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku.
2. /…/ imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaπkem jeziku in do sorazmernega πtevila lastnih srednjih πol /…/.
3. V upravnih in sodnih okrajih Koroπke, GradiπËanske in ©tajerske /…/ je slovenski ali hrvaπki jezik dopuπËen kot uradni jezik dodatno k nemπkemu.
V takih okrajih bodo oznaËbe in napisi topografskega znaËaja prav tako v slovenskem ali hrvaπkem kot nemπkem jeziku.
pravica do lastnih organizacij,
zborovanj in tiska
pravica do pouka v slovenskem
in hrvaπkem jeziku
pravica do dvojeziËnih napisov in
uporabe svojega jezika kot uradnega
jezika
VEČ O …
Na Tržaškem, v zamejstvu, izhajajo
številni časopisi. Vsak dan izhaja
Primorski dnevnik, tedensko pa
Novi list. Že 25 let mesečno izhaja
družinska revija Mladika, za otroke
pa revija Galeb. Tradicija slovenskega
časopisja na Tržaškem je dolga.
Najbolj bran časopis (z naklado 15.000
izvodov) v preteklosti je bila Edinost
(1876–1928), ki so jo ukinili fašisti.
Delavci so imeli na prelomu stoletja
časopis Delavski list (1899–1908),
ženske pa list Slovenka (1897), ki je
bil prvi slovenski časopis, namenjen
ženskam.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Več o osimskem sporazumu lahko
učenci najdejo na spletni strani
http://sl.wikipedia.org/wiki/
Osimski_sporazum
Kakšna je bila usoda Koroške
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo poglavje o usodi
Koroške v učbeniku na strani 156.
V dvojicah odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj se je jugoslovanska armada
umaknila iz Koroške
• Kateri zavezniki so podpirali
Avstrijo in kateri Jugoslavijo
• Kdaj se je stališče SZ spremenilo in
v čigavo korist
• Katere narodnostne pravice je v
7. členu državne pogodbe zagotovila
Avstrija Koroškim Slovencem
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci razmislijo:
• Zakaj po drugi svetovni vojni ni
uspela združitev vseh Slovencev
• Ali je to mogoče doseči zdaj v EU
164

RADOVEDNEÆ
V uËbeniku preberi poglavje V Ëem sta se razlikovali coni A in B na strani 155. Na Ëasovni trak vnesi letnice ter pomembne dogodke in sporazume
doloËanja slovenske dræavne zahodne meje.
1945 1947 1954 1975
_
osvoboditev mirovna pogodba londonski memorandum; osimski sporazum;
Primorske; med Italijo in razdelitev STO; doloËitev potrditev dræavne
fojbe; Jugoslavijo; dræavne meje meje
doloËitev
ustanovitev STO
Julijske krajine
ZANIMA ME:
Dogajanje ob zapletih z zahodno mejo je prikazano v dokumentarnem
filmu TV Slovenija Primorski Feniks (1997).
ZAHTEVA
∑ Italije po:
vpostavitvi rapalske meje
∑ Avstrije po:
meji na Karavankah
∑ Jugoslavije po:
narodnostni meji
RE©ITEV
1. LONDONSKI memorandum:
· 1954
· razdelitev STO med Italijo in Jugoslavijo
2. OSIMSKI sporazum:
· 1975
· potrditev meje, doloËene z londonskim
sporazumom
3. AVSTRIJSKA dræavna pogodba:
· 1955
· doloËitev meje po Karavankah
· pravice slovenski in hrvaπki manjπini
ZANIMA ME:
VeË o delovanju slovenske skavtske organizacije
v Italiji lahko najdeπ na www.szso.org.
PONOVIMO
Mi tujega noËemo, a svojega ne damo
Dopolni prostore v kvadratih z glavnimi znaËilnostmi problema zahodne in severne slovenske
narodnostne meje.
POVOD
VZROK
ODZIV zaveznikov
∑ Sovjetske zveze:
· podpora Jugoslaviji
· æelja po nadzoru Jadrana
∑ AngloameriËanov:
· podpora Italiji
· strah pred πirjenjem komunizma
POSLEDICA
ZAOSTROVANJE ODNOSOV
∑ krizno æariπËe hladne vojne:
· træaπko vpraπanje
· avstrijsko vpraπanje
_
∑ STO:
· 1947
· najbolj sporno ozemlje pod nadzorom OZN
· razdeljeno na dve coni
· cona A pod zavezniπko vojaπko upravo
· cona B pod jugoslovansko vojaπko upravo
147
RAZISKOVALEC
Učenci v dnevnem časopisju poiščejo
članke o položaju slovenske manjšine
v Italiji in Avstriji:
• Izpišejo in analizirajo težave
manjšin ter jih naslednjo uro
predstavijo razredu.
• Poimenujejo posameznike ali
organizacije, ki se borijo za pravice
Slovencev.
• Druga skupina učencev poišče
informacije o italijanski manjšini pri
nas ter o nepriznani nemški manjšini.
Tudi oni te podatke naslednjo uro
predstavijo razredu ter poimenujejo
posameznike in skupine, ki si
prizadevajo za pravice teh manjšin.
AKTUALNO
Leta 2005 sta Koroški Slovenec
Stefan Hafner in Avstrijec iz Zgornje
Avstrije Alexander Binder posnela
dokumentarni film z naslovom F. A. Q.
o slovenski manjšini na Koroškem. V
njem avstrijski zgodovinar ugotavlja,
da ima vsak avstrijski Korošec vsaj
eno, če ne kar obe slovenski babici.
Film prikazuje dvojen, slovenskonemški
pogled na slovensko
manjšino. Vendar režiserja nista
kritična le do pripadnikov koroških
domovinskih zvez, temveč tudi do
slabosti slovenske manjšine.
PONOVIMO
▶ Učenci samostojno opišejo
nastanek današnje slovenske
zahodne meje.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Primerjaj položaj slovenske
manjšine v Italiji in italijanske v
Sloveniji.
• Primerjaj položaj slovenske
manjšine v Avstriji in avstrijske v
Sloveniji.
• Kakšen odnos ima današnja
Slovenija do osimskih sporazumov
Kaj pa Italija
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v
delovnem zvezku na strani 147.
BELEŽKE:
165

▶
▶
▶
▶
Leta pomanjkanja in
revolucionarnih sprememb
UČNI CILJI
Učenec:
opiše življenje v času obnove
gospodarstva in političnih
sprememb po vojni,
navede bistvene cilje in
rezultate agrarne reforme
in kolektivizacije ter navede
posledice nacionalizacije,
pozna kulturno dejavnost v
Sloveniji v poznih 40. in 50.
letih,
pozna odnos nove oblasti do
katoliške cerkve.
Od pomanjkanja do samopostrežnih trgovin
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko
dedka Mraza in pionirja. Učenci ju
poimenujejo in v vodenem razgovoru
ugotovijo, kdaj sta se pojavila.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učenci preberejo besedilo o življenju
po vojni v delovnem zvezku na strani
148 (zgoraj) in si ogledajo posnetek
št. 23.
Na podlagi besedila in posnetka
opišejo:
• vsakdanje življenje po vojni,
• izbiro blaga v trgovinah,
• opremljenost stanovanj.
BODIMO USTVARJALNI: metoda
izkustvenega učenja (simulacija)
Učenci si predstavljajo, da so kupci
v trgovini po vojni. Napišejo seznam
potrebščin, ki so bile najbolj iskane
in tudi na voljo v takratnih trgovinah.
Tedanjo ponudbo primerjajo z
današnjo.
Učitelj nato vodi z njimi pogovor:
• Ali bi se po današnji ponudbi dalo
sklepati, da so izdelki v trgovinah
dostopni vsem
• Zakaj se ljudem po vojni niso
izpolnile vse želje
• Zakaj se nam danes ne; ali imeti
veliko pomeni tudi biti zadovoljen
AKTIVNOST: metoda terenskega dela
(intervju)
V pogovoru s starimi starši učenci
dobijo informacije o videzu prvih
samopostrežnih trgovin in njihovi
ponudbi. Tako dobljene informacije
primerjajo (podobnosti in razlike) s
tistimi iz učbenika.
Raziščejo, kdaj se je v njihovem
kraju pojavila prva samopostrežna
trgovina.
166
Od pomanjkanja do samopostreænih trgovin
Prva leta po vojni so bila leta pomanjkanja najosnovnejπih potrebπËin, racionirane preskrbe in obveznega odkupa.
a) V besedilu podËrtaj besede, ki govorijo o teæavah z oskrbo v prvih povojnih letih, in jih razloæi.
148
Æivilske nakaznice
≈Vojna je bila daleË, strahovi, ki so nas preganjali takrat, so bili pozabljeni, πe zmerom pa nismo imeli dovolj hrane.
Najnujnejπe smo dobivali na karte, vse drugo pa ∑ kakor si se znaπel /…/. V tistih Ëasih nam je dobrπen del
dneva mineval v vrstah. Zjutraj v vrsti za mleko, v drugi trgovini v vrsti za moko in sladkor, enkrat na teden pa
v kot kaËa dolgi vrsti za meso. Za vso druæino smo na teden dobili po 40 do 50 dag æilavega mesa. /…/ Vsake dodatne
kile moke, sladkorja, maπËobe ali celo koπËka masla smo se poπteno razveselili …«
(Jana MilËinski, Moje æivljenje z Jeækom, ICO, Mengeπ, 1998)
· nismo imeli dovolj hrane: po vojni je primanjkovalo osnovnih æivil
· karte: zaradi pomanjkanja je oblast omejevala prodajo æivil in jih delila na karte
· vrste za nakup osnovnih æivil (mleka, moke, sladkorja, mesa) prav tako kaæejo na pomanjkanje
b) Na posnetku πt. 22 je ena izmed takratnih trgovin (leta 1948). Opiπi videz trgovine in ponudbo igraË v njej.
Trgovina je skromno in preprosto opremljena. Izbira igraË je skromna. IgraËe so izdelane preprosto. V glavnem gre za
igraËe, ki jih otroci samostojno sestavljajo.
• Na fotografiji je odprtje ene prvih samopostreænih trgovin v Mariboru (leta 1960). Kaj opaziπ na fotografiji
Trgovina je samopostreæna (kupci nosijo koπare, v katere bodo nabrali blago).
V trgovini je bila velika gneËa, saj je bilo odprtje samopostreæne
trgovine novost. Velika gneËa izkazuje tudi boljπo kupno moË prebivalcev.
• Kakπna je bila preskrba prebivalstva konec 50. let v primerjavi s tisto
takoj po vojni
Preskrba se je izboljπala, zato so bili administrativni ukrepi (na
primer obvezni odkup) v zvezi s prodajo blaga odpravljeni.
Od agrarne reforme do nacionalizacije
KomunistiËna oblast je po vojni sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je po svoji zamisli spremenila gospodarstvo v
dræavi.
a) Prvi ukrep nove oblasti je bila agrarna reforma. Preberi odlomek in
podËrtaj geslo agrarne reforme. Nato izpolni besedilo z uporabo
pojmov v okvirju.
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci povprašajo stare starše
ali znance o igrah in igračah otrok
po vojni. Najzanimivejšo in danes
pozabljeno igračo narišejo in jo
predstavijo razredu. Lahko jo
tudi izdelajo. Zapišejo igro, ki je
razveseljevala otroke po vojni, in
njena pravila.
Za vsakdanje življenje po vojni je bilo najprej značilno predvsem
pomanjkanje. Nova oblast je z revolucionarnimi spremembami
uvedla socialistično gospodarstvo. Ko pa si je gospodarstvo
opomoglo, so napredek doživeli kultura, znanost in šolstvo.
Od agrarne reforme do nacionalizacije
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja učencem odlomek
iz filma Moj ata socialistični kulak (o
agrarni reformi in nacionalizaciji).
Učenci analizirajo odlomek:
• Komu je oblast zaplenila
premoženje
• Kako je skušala cerkev ohraniti
premoženje
• Po katerem načelu so delili zemljo
• Kdaj se je slovenska država srečala
z nasprotnim pojavom nacionalizacije
≈Zaradi dodeljevanja zemlje poljedelcem, ki zemlje nimajo
ali je imajo premalo, se bo na vsem ozemlju Demokratske
federativne Jugoslavije izvedla agrarna reforma
in kolonizacija v duhu naËela: Zemlja naj pripada
tistemu, ki jo obdeluje.«
(Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, 1945)
— denacionalizacijo
• Katero premoženje in komu do
danes še vedno ni vrnjeno
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Agrarno reformo so jugoslovanske
oblasti izpeljale pod geslom »Zemljo
tistemu, ki jo obdeluje«. V krajšem
spisu in z uporabo zgornjih podatkov
naj učenci odgovorijo na vprašanje,
koliko je bila dejanska izvedba
agrarne reforme usklajena s tem
propagandnim geslom.

Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb
Nova oblast je zato, da bi pridobila kmete, æe pred volitvami avgusta 1945 razglasila AGRARNO reformo. Zemljo
so odvzeli velikim kmetom, ki so jim po ruskem zgledu rekli ≈KULAKI«, veleposestnikom in katoliπki CERKVI.
Agrarno zemljo so delili po naËelu ≈ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE«. Pribliæno polovico so jo razdelili v
TRAJNO last kmetom, polovico, zlasti gozdove pa je obdræala DRÆAVA. DoloËili so tudi zemljiπki maksimum, in
sicer DESET∑TRIDESET ha. Kmetje so se na pobudo oblasti vkljuËevali v ZADRUGE,ki so zdruæevale gospodarsko
in drugo dejavnost na vasi. Nasilno zdruæevanje kmeËkih dejavnosti je bilo znaËilno zlasti za konec 40. let, ko je
dræava izvajala KOLEKTIVIZACIJO.
zadruga
cerkev
kolektivizacija
b) Pomemben ukrep v gospodarstvu je bila nacionalizacija.
• Kaj je bila nacionalizacija
Podræavljanje tovarn, bank, posesti, podjetij, trgovin ...
• Kakπno mnenje je o nacionalizaciji imelo vodstvo komunistiËne partije
Nacionalizacija je bila sestavni del komunistiËnega prevzema oblasti, saj je novi komunistiËni oblasti zagotovila
potrebno lastnino in premoæenje, da je lahko naËrtovala in izvajala gospodarski razvoj v dræavi.
Od pionirjev do dedka Mraza
KomunistiËna oblast je spodbujala razvoj kulture, znanosti in πolstva.
Vsa ta podroËja so se razvijala pod budnim oËesom partije.
a) KomunistiËna oblast je leta 1957 izvedla reformo πolstva. Ob pomo-
Ëi vira navedi dva ukrepa, ki sta bila ob tem izvedena.
· ukinjene so bile niæje gimnazije in uvedeno enotno osemletno
osnovnoπolsko izobraæevanje
· uvedene so bile srednje strokovne in poklicne πole ter gimnazije
b) Vsi uËenci so bili vkljuËeni v pionirsko organizacijo.
• Katere so bile naloge pionirske organizacije
· povezovanje osnovnoπolskih otrok
· vzgoja v komunistiËnem duhu
• Opiπi uniformo pionirjev.
· modra Ëepica (titovka) s pionirsko znaËko
· rdeËa rutica
· bela srajca ali bluza
· modre hlaËe ali krilo
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
A) Med agrarno reformo je bilo
zaplenjeno 266.500 ha zemlje. Ta je
postala splošno ljudsko premoženje
— zemljiški sklad:
43 % te zemlje je izviralo iz zaplemb
premoženja,
18 % so zaplenili Cerkvi,
16 % veleposestnikom,
6,7 % bankam in podjetjem,
5 % posestnikom nekmetom,
11,3 % kmetom, ki so imeli več kot 35
ha zemlje.
Učenci naj na podlagi teh podatkov
agrarna
kulak
deset-trideset
trajno
zemljo tistemu, ki jo obdeluje
dræava
izdelajo graf.
B) Del, to je 61 % zemljiškega sklada,
so bile gozdne površine, ki se niso
delile.
Država je ostala lastnica tudi 25 %
zaplenjenih drugih kmetijskih
površin.
Zemljo so razdelili okoli 20.000
»agrarnim interesentom« – vsak je v
povprečju dobil 0,9 ha zemlje.
Učenci naj te podatke grafično
prikažejo.
≈Danes ima ljudska dræava v Sloveniji æe veË kot 90 % industrije
in bank v svojih rokah, v rokah ljudske dræave, do
Ëesar je priπlo zato, ker so bili lastniki teh tovarn in bank
narodni izdajalci, politiËni in ekonomski sodelavci z okupatorjem.«
(Boris KidriË, Zbrano delo, II. knj., CZ, Ljubljana, 1959)
≈Kot vaæen dogodek omenjam, da je v smislu reforme
πolstva bila dne 31. avgusta 1957 ukinjena niæja gimnazija
v Sl. konjicah in ustanovljena popolna osemletka
v Sl. konjicah, ki je zdruæila uËence obeh dosedanjih
πol (osnovne in gimnazije) v enotno πolo ∑ osemletko.«
(Zapis v kroniki o ustanovitvi I. osnovne πole v Slovenskih Konjicah,
1957)
≈Zveza pionirjev Jugoslavije je otroπka organizacija, ki
prispeva k socialistiËni vzgoji osnovnoπolskih otrok.
Ker se je Zveza pionirjev Jugoslavije rodila med naπo
socialistiËno revolucijo, ohranjuje tudi v svojem danaπnjem
delovanju pridobitve te revolucije med naπimi
najmlajπimi.«
(Pravila in programska izhodiπËa Zveze pionirjev Jugoslavije)
149
Od pionirjev do dedka Mraza
VEČ O…
Učenci lahko več informacij o reformi
šolstva, ukinitvi nižjih gimnazij
in ustanovitvi popolnih osemletk
najdejo v šolski kroniki ali zgodovini
svoje šole. O tem lahko povprašajo
tudi upokojene učitelje, ravnatelja.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskimi besedili
Učenci iz učbenika na strani 158
izpišejo, katerim delom prebivalstva
naj bi bilo zaplenjeno premoženje.
Te podatke primerjajo z naslednjimi
primeri:
1) Primer družine Woschnagg iz
Šoštanja. Pred vojno so imeli eno
največjih usnjarn v Jugoslaviji.
Družina je od leta 1942 aktivno
sodelovala z NOB. Herbert in njegova
žena Malvina Woschnagg sta 1944.
odšla v partizane na osvobojeno
ozemlje v Zgornji Savinjski dolini. Oba
so Nemci v decembrski ofenzivi ujeli
in moža transportirali v Dachau, ženo
pa so zaprli v mariborske zapore, kjer
je bila ustreljena.
Premoženje je družini zaplenil najprej
nemški okupator, potem pa še
jugoslovanske oblasti.
2) Primer Ane Delago, lastnice gradu
v Polhovem Gradcu.
Odločba Okrajne zaplembene
komisije o zaplembi premoženja
Ane Delago.
/.../ Okrajna zaplembena komisija v
Ljubljani za okraj Ljubljana okolica
je na osnovi čl.1 točka 1 iz 2 Odloka
AVNOJ-a z dne 21. novembra 1944
o prehodu sovražnikovega imetja
v državno last izdala/.../ državljanu
nemškega Reicha – osebi nemške
narodnosti 1) Delago Ana stanujoče v
Polhovem gradcu št. 1 naslednjo
ODLOČBO
/.../ II: Vse imetje +) Delago Ana
Nahajajoče se v Polhovemgradcu št.1
/.../ je prešlo v državno last.
Rešitev pritožbe Ane Delago na
zgornjo odločbo, 13. novembra
1945.
/.../ Pritožbi se ugodi ter se
zaplembena odločba kot protivna
zakonu razveljavi. – Proti tej rešitvi ni
nadaljnje pritožbe.-
Razlogi.
/.../ ob priliki popisa prebivalstva
izvedenega po okupatorskih oblasteh
bivše Ljubljanske pokrajine dne 31.
julija 1941 iz katere je razvidno, da se
je pritožiteljica ob priliki popisa javila
kot oseba slovenske narodnosti.-
Nadalje je pritožiteljica dokazala z
overjenim izvodom iz rojstne knjige
matičnega urada v Kranju, da je po
pokolenju Slovenka iz znane rodbine
Urbančič.- Nadalje je pritožiteljica
predložila lastnoročno popisane
izjave množice prič, iz katere je
razvidno, da je vedno se zadržala kot
Slovenka /.../
Ani Delago so premoženje vseeno
zaplenili zaradi posredovanja
tožilstva.
167

AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom ali zvočnim
posnetkom
Učitelj predvaja ali prebere pionirsko
himno Antona Ožbolta.
Slovenski pionirji
Mi smo slovenski pionirji,
najmlajši borci, borci za prostost.
Mi vsi in naši komandirji
storili bomo, kar veli dolžnost.
Starejši bratje priborili
ste vsem nam zlato svobodo,
mi mladi bomo se trudili,
da izgradimo svobodno zemljo.
Mi svetu bomo dokazali,
da ni brezplodno tekla naša kri.
Vi ste življenja žrtvovali,
da mi živimo boljše, srečne dni.
Nato sledi pogovor o ciljih in pomenu
pionirske organizacije.
VEČ O …
»Novoletna jelka /…/ ima že svojo
staro tradicijo, kateri pa je dala
socialistična družba novo vsebino.«
(Iz dokumenta Osvobodilne fronte,
Delo, 23. 12. 1989)
»Prva povojna leta je pri določanju
proslav prevladovala težnja, da bi
čim bolj posnemali Sovjetsko zvezo.
Zato je bilo med drugim uvedeno
praznovanje novoletne jelke.
Novoletna jelka naj bi nadomestila
božično drevesce, dedek Mraz
Božička, novoletno praznovanje pa naj
bi nadomestilo praznovanje božiča
– le-to so uradno odpravili leta 1952,
dotlej pa delavcem na božič ni bilo
treba v službo, če niso želeli, vendar
odsotnost z dela ni bila plačana;
božične šolske počitnice so trajale od
23. decembra do 2. januarja. Ponovno
je bil v Sloveniji božič uveden leta
1989. Prvič so novoletno jelko priredili
leta 1948 v Ljubljani, naslednje leto pa
se je praznovala že po vsej Sloveniji.«
(Vir: Franc Rozman, Vasilij Melik,
Božo Repe, Zastave vihrajo, Modrijan,
Ljubljana, 1999, str. 170–171)
Božič je kljub temu, da so ga
uradno nehali praznovati v začetku
petdesetih let, ostal pomemben
slovenski praznik. Zato so mu oblasti
skušale z uvedbo novih praznovanj
zmanjšati pomen.
RAZISKOVALEC
Učenci v šoli ali doma v literaturi
poiščejo simbole pionirjev in
pionirske organizacije ter jih
predstavijo v razredu. Raziščejo,
kdaj je bil zadnji sprejem v pionirsko
organizacijo. Starejše vprašajo,
kakšen je moral biti vzoren pionir, kaj
se je od njega pričakovalo.
Odgovorijo na vprašanje: zakaj
pionirska organizacija ne deluje več
Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb
c) Da bi zmanjπala vpliv katoliπke cerkve, je komunistiËna oblast leta 1949 uvedla novo praznovanje ob koncu leta
∑ prihod dedka Mraza. Oglej si posnetek πt. 23 o novoletnih praznikih in sprevodu dedka Mraza v Ljubljani leta 1949.
• Kakπno je bilo zanimanje LjubljanËanov za prihod dedka Mraza
Veliko, saj so se gnetli po ulicah, da bi videli dedka Mraza in njegov sprevod.
• Kaj je navduπevalo otroke na posnetku Kako se je druæina na posnetku pripravila na novo leto
IgraËe, lutke in nastopi vrstnikov. Druæina je okrasila novoletno jelko, spekli so potico, razdelili darila.
RADOVEDNEÆ
V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in
med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi
jih in zraven zapiπi njihov pomen.
PROBLEM RE©ITEV POSLEDICE
pomanjkanje osnovnih æivljenjskih
dobrin
zaostajanje kmetijstva
pomanjkanje stanovanj
neustrezna πolska izobrazba
praznovanje boæiËa v komunistiËni
dræavi ni zaæeleno
150
J N O S E M L E T K A Æ
A N J O V A N D A E H »
H I J R I N O I P K P L
E O U J N F C R T E © K
W B Z U D P J A Z C M J
A I U Y S D N T N M G G
Z A R M K E D E D R E B
ZANIMA ME:
VeË o pionirjih in dedku Mrazu lahko najdeπ v delu Dejana
NovaËeviÊa SFRJ: moja deæela: turistiËni vodnik
(2003).
PONOVIMO
ZANIMA ME:
Zaplete ob agrarni reformi predstavlja film Moj ata, socialistiËni
kulak (1987). Preizkuπnje pionirja pa lahko
vidiπ v filmu Tito in jaz (1993).
V preglednici so navedeni problemi, s katerimi se je sooËila komunistiËna oblast ob koncu vojne. Dodaj reπitve, ki
jih je uvedla komunistiËna oblast, in njihove posledice.
kulturo pribliæati delavcu in kmetu
OSEMLETKA: osemletna osnovna πola
VOJNA: spopad dveh ali veË strani
PIONIRJI: Ëlani pionirske organizacije
KEKEC: junak iz prvega celoveËernega filma
DEDEK MRAZ: dobri moæ, ki ga je uvedla komunistiËna oblast in ki ob novem letu obiπËe in obdari otroke
BODIMO USTVARJALNI
Učenci v šolski kroniki poiščejo
zapise o prihodu dedka Mraza v šolo
in odgovore na vprašanja:
• Kako je poimenovano praznovanje
ob novem letu
• S čim je dedek Mraz obdaril
otroke
• Zakaj je dedek Mraz zamenjal
Božička in zakaj je bilo praznovanje
Božička v šoli prepovedano
uvedba racionirane preskrbe,
æivilske karte
kolektivizacija (1948), nato
ukinitev obveznega odkupa (1953)
nacionalizacija meπËanskih hiπ
reforma πolstva
uvedba dedka Mraza
ustanovljena Ljudska prosveta,
oæivitev kulturnih druπtev
AKTUALNO
Učitelj med učence razdeli slike o
praznovanju božiča in dedka Mraza. Z
učenci se pogovori:
• Kdaj smo znova uvedli praznovanje
božiča ter božič kot praznik in dela
prost dan
• Zakaj današnje otroke v Sloveniji
običajno obdarita oba »dobra moža«
• V čem je razlika med njima
obvezna oddaja æivil, vrste v
trgovinah
odpor kmetov, nato so kmetjelahko
prosto prodajali pridelke
majhna delavska stanovanja
poveËal se je deleæ mladih v πolah
in na fakultetah
praznovanje novega leta je
postalo pomembnejπe od boæiËa
kulturne prireditve med delavci,
kmeti; izdajanje knjig
PONOVIMO
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kako je povojna oblast rešila
problem pomanjkanja
• Kdaj in s katerimi ukrepi se je
začela življenjska raven dvigovati
• Kakšen je bil cilj nacionalizacije in
agrarne reforme
• Katera organizacija je bila
ustanovljena za vzgojo mladine
▶ Učenci navedejo pomembnejše
kulturne dosežke po koncu vojne.
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v
delovnem zvezku na strani 150.
168

Prva povojna leta so bila namenjena obnovi industrije. Zatem si je
oblast postavila cilj, da mora Jugoslavija postati industrijsko razvita
država. Po sporu s Sovjetsko zvezo pa je Jugoslavija uvedla svoj model
socializma − samoupravljanje.
Zakaj so bile uvedene petletke
Jugoslavija je veljala za eno najbolj nerazvitih dræav v Evropi. Da bi dræavo gospodarsko razvila, je oblast po vzoru
Sovjetske zveze leta 1947 uvedla prvi petletni naËrt.
a) Zakaj se je gospodarski naËrt imenoval petletka
Ker je zajemal petletno obdobje.
b) Kakπno industrijo so predvsem spodbujali
Teæko industrijo in elektrifikacijo.
c) Ali morda poznaπ kakπen industrijski obrat, ki so ga zgradili med
prvo petletko
Litostroj v Ljubljani, æelezarne na Jesenicah, TAM v Mariboru ...
Ë) Pospeπena industrializacija je imela tudi mnoge
negativne posledice. Ob pomoËi podatkov v preglednici,
ki kaæejo deleæ posamezne gospodarske panoge v
narodnem dohodku Jugoslavije, navedi eno od njih.
· zapostavljeni so bili predelovalna industrija, kmetijstvo
in storitvene dejavnosti (trgovina)
· ljudje so se mnoæiËno preseljevali v mesta
· mnoge odloËitve so bile napaËne, saj so o njih odloËali
politiki
Samoupravljanje ∑ jugoslovanska posebnost
Po sporu s Sovjetsko zvezo so se gospodarske razmere v Jugoslaviji zelo poslabπale. Poleg tega so jugoslovanski
komunisti spoznali, da sovjetski model socializma ni dober. Uveden je bil nov model socializma ∑ samoupravljanje.
a) Ob pomoËi vira ugotovi glavne znaËilnosti samoupravljanja, jih izpiπi ter obrazloæi.
· ≈delovni kolektivi izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih«: v podjetjih in tovarnah so soodloËali delavci,
ki so se zdruæevali v delavske svete
· ≈gospodarijo v imenu druæbene skupnosti«: delavci so postali
lastniki tovarn in podjetij ∑ druæbena lastnina
· ≈gospodarijo /.../ v okviru dræavnega gospodarskega plana«:
dræavna uprava je πe vedno usmerjala in nadzorovala gospodarstvo
Samoupravljanje - jugoslovanska posebnost
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi poiščejo podatke
o življenju in delu Edvarda Kardelja.
Predstavijo jih v razredu.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 161 in ga analizirajo:
• Kdo bo vodil tovarne
• Zakaj naj bi bilo sodelovanje
delavcev dobro za tovarne
• Kaj naj bi pomenilo, da je zakon
revolucionaren
AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje)
Učenci po cesti sprašujejo
mimoidoče, ali še vedo, kaj pomenijo
pojmi: TOZD, DELAVSKI SVET, SIS. Rezultate
ankete predstavijo v razredu.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci zaigrajo sestanek delavskega
sveta. Pred tem od starih staršev ali
znancev oziroma v literaturi dobijo
informacije o poteku teh sestankov.
≈/…/ naj bi predvidoma porasla vrednost industrijske
proizvodnje za 270 %, za 140 % vrednost obrtne proizvodnje
in za 124 % vrednost kmetijske proizvodnje.
Za dosego tega cilja so bile naËrtovane predvsem investicije
v kapitalno izgradnjo ∑ za razvoj teæke industrije
in elektrifikacijo.«
(Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana, 1979)
1938 1961
kmetijstvo 47,4 18,6
gozdarstvo 5,3 1,3
industrija 17,8 56,8
gradbeniπtvo 2,1 6,8
promet 7,3 6,4
trgovina 11,3 5,3
obrt 7,9 4,8
≈S tovarnami, rudniki, prometnimi, prevoznimi, trgovskimi,
kmetijskimi, gozdnimi /…/ in drugimi dræavnimi
gospodarskimi podjetji /…/ gospodarijo v
imenu druæbene skupnosti delovni kolektivi v okviru
dræavnega gospodarskega plana /…/. Delovni kolektivi
izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih in
upravnih odborih /…/.«
(Zakon o samoupravljanju, 1950)
Kako je politika vplivala
na razvoj gospodarstva
151
RAZISKOVALEC
Učenci lahko v literaturi in z intervjuji
starih staršev, sorodnikov in
znancev raziščejo življenje delavcev
v desetletjih po vojni. Na podlagi
zbranih podatkov izdelajo delovnik
tovarniškega delavca in delavke.
Njuna delovna dneva primerjajo.
Ocenijo, v čem se razlikujeta in katero
delo jima je vzelo največ časa.
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna značilnosti
načrtnega
gospodarskega razvoja v
povojnih letih ter uspehe
in negativne posledice
tega razvoja,
navede politične in
ekonomske razloge za
uvedbo samoupravljanja
in opiše njegove bistvene
značilnosti,
navede vzroke za
gospodarske reforme
v 60. letih in opiše
značilnosti teh reform,
primerja razvitost
Slovenije z drugimi
republikami.
Zakaj so bile uvedene petletke
UČNA MOTIVACIJA: glasbena
demonstracija
Učitelj učencem predvaja glasbo,
pesem Na golici, ansambla bratov
Avsenik iz začetka 50. let, ki je s to
in še nekaterimi drugimi skladbami
postal eden najuspešnejših in
priljubljenih narodnozabavnih
ansamblov pri nas. Pri tem lahko
učencem razloži, da so se ob tej
glasbi po napornem delu radi zavrteli
stari starši.
Več o ansamblu lahko poiščejo na
spletnem naslovu www.avseniksp.si/si-main.html
AKTIVNOST: parno delo
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 160. Učitelj učencem
nato da navodila za delo v dvojicah.
Razdeli jim delovne liste z vprašanji,
na katere odgovarjajo, ali oblikujejo
tabelo, ki jo dopolnijo.
Petletke
Kdaj Zakaj Uspehi Neuspehi
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.tvm.si učenci
poiščejo razdelek Zgodovina in
ugotovijo, po čem je bilo to podjetje
poznano.
GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat, ki vabi delavce
v tovarni na sestanek delavskega
sveta. Plakat mora biti vabljiv, s
pravimi poudarki …
169

Poraz liberalne struje
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 162 in ga analizirajo:
• Kakšna naj bi bila delovna sila po
novi usmeritvi
• Kako naj bi se uporabljala energija
• Kam naj bi se usmerilo
gospodarstvo
Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva
b) Kakπna je bila vloga delavskih svetov v tovarnah in podjetjih
SoodloËali naj bi pri vodenju tovarn in podjetij.
Skoraj vsak teden smo imeli
v tovarni masovne sestanke …
Razpravljali smo o disciplini,
o doseganju plana, o delitvi
paketov UNRRA …
c) Ali so delavci resniËno odloËali in vodili tovarne Svoj odgovor utemelji.
Ne, ker so dræavni in partijski predstavniki πe vedno nadzirali delo delavskih svetov in vodstev
tovarn in podjetij.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učenci, ki so prebrali besedilo v
učbeniku na strani 162, razmislijo:
• V kakšni smeri bi se razvijala
Slovenija, če bi se liberalni program
nadaljeval
• Ali je bil ta program v 60. letih
liberalen v današnjem smislu
• Zakaj je bil takrat označen za
liberalnega
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(besedna preglednica)
Učenci dopolnijo tabelo tako, da vanjo
vnesejo naslednje pojme: IZVOZNA
USMERJENOST, VUZENICA, DELAVSKI
SVETI, PRVA PETLETKA, TAM, CESTA
LJUBLJANA–ZAGREB, STANE KAVČIČ.
Poraz liberalne struje
Konec 60. let je slovenski izvrπni svet (vlada), ki ga je vodil politik Stane KavËiË, podprl in izvedel bolj træno usmerjen
gospodarski program.
a) Katere so bile znaËilnosti novega ekonomskega programa (ki ga nekateri imenujejo tudi ≈liberalistiËni«)
Podpora storitvenim dejavnostim, banËniπtvu, prometu, turizmu,
prostorsko enakomernejπi razvoj Slovenije, skrb za ekoloπka
vpraπanja, spodbujanje konkurenËnosti, zasebne lastnine in delniËarstva
...
b) V Ëem se je novi ekonomski program razlikoval od prvega petletnega
gospodarskega naËrta
• glede gospodarskih panog, ki jih je poudarjal:
Spodbujal je trgovino, banËniπtvo, predelovalno industrijo, turizem ...
≈Novi izvrπni svet je polagoma zasnoval nov ekonomski
sistem in v naslednjih letih skuπal uresniËiti program,
ki je izhajal iz prepriËanja, da centralistiËna, k
teæki industriji naravnana politika utesnjuje slovensko
gospodarstvo. /…/ Slovenija naj bi se preusmerila v
banËniπtvo, turizem, promet, storitvene dejavnosti,
svetovanje in inæeniring, skrbela naj bi za ekologijo
/…/.«
(Slovenci skozi Ëas, MihelaË, Ljubljana, 1999)
• glede vpliva politike:
Zagovarjal je manjπe vmeπavanje politike v gospodarstvo, pa tudi veËjo ekonomsko neodvisnost republik.
c) V uËbeniku na straneh 160∑162 si preberi portrete treh najpomembnejπih slovenskih politikov tistega Ëasa, Borisa
KidriËa, Edvarda Kardelja in Staneta KavËiËa. Vsako spodnjo izjavo poveæi z enim od navedenih politikov.
petletke samoupravljanje liberalni
program
IzroËanje tovarn v upravo delavcem in decentralizacija bosta pripeljali
do boljπe dræave.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(asociacije)
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na straneh 160–162. Izpolnijo
kvadrate tako, da zapišejo značilnosti
voditeljev, omenjenih v kvadratih.
Stane KavËiË
Pod vodstvom naπe partije in tovariπa Tita bomo zmagovito izpolnili
gospodarski in finanËni plan za naslednje leto.
Naπe gospodarstvo mora razvijati dejavnosti, ki imajo najveË moænosti,
da se konkurenËno pojavijo na svetovnem in domaËem trgu.
Boris KidriË
Kardelj Ziherl Kavčič
152
Edvard Kardelj
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci v učbeniku na straneh 161
in 162 preberejo obe rubriki Ali veš
in izpolnijo spodnjo tabelo tako,
da navedena dejstva (dogodke)
razvrstijo v spodnje stolpce.
Dejstva, ki
kažejo na to, da
se je Slovenija
odpirala zahodu
Dejstva, ki
kažejo na to, da
je bila Slovenija
nerazvita
Dejstva, ki
kažejo na to,
da je veliko
Slovencev odšlo
v svet zaradi
boljše službe
PONOVIMO
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere so bile negativne posledice
petletk
• Zakaj je bil samostojen
gospodarski razvoj za Jugoslavijo po
letu 1948 zelo pomemben
• Kako se je uresničevalo
samoupravljanje
• Kaj pomeni, da se je gospodarstvo
s samoupravljanjem decentraliziralo
• Kakšne posledice za nadaljnji
razvoj je imel obračun z liberalno
strujo
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v
delovnem zvezku na strani 153.
170

RADOVEDNEÆ
Izpolni preglednico in primerjaj predvojno jugoslovansko gospodarstvo s socialistiËnim in danaπnjim trænim kapitalistiËnim.
Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva
BELEŽKE:
OBDOBJE
ZNA»ILNOST
PREDVOJNO SOCIALISTI»NO TRÆNO
lastniπtvo tovarn
zasebna lastnina dræavna lastnina zasebna lastnina
vodenje tovarn
lastnik, direktor delavski svet uprava, ki jo izberejo
lastniki
poloæaj delavcev
brez vpliva na vodenje,
nekaj socialnih pravic
soupravljanje podjetja,
velika zaπËita socialnih
pravic
manj vpliva na vodenje
podjetja, krËenje socialnih
pravic
ZANIMA ME:
VeË o dogajanju v slovenski politiki v zaËetku 70. let lahko
prebereπ v spominih takratnega predsednika vlade
Staneta KavËiËa Dnevnik in spomini 1972∑1987 (1988).
ZANIMA ME:
Æivljenje v Ëasu 50. let v Sloveniji prikazuje film RdeËe
klasje (1970).
PONOVIMO
uvedeno
samoupravljanje
Kako je spor s SZ
vplival na gospodarski
razvoj
spodbujal je razvoj
storitev in odpiranje
na zahodne trge
Katere so bile znaËilnosti
≈liberalistiËnega« ekonomskega
programa
Kaj je
samoupravljanje
socialistiËni sistem, v
katerem delavci soupravljajo
tovarne
gospodarski
razvoj
Katere so bile posledice
prve petletke
predvsem razvoj
teæke industrije
KAKO JE POLITIKA
VPLIVALA NA RAZVOJ
GOSPODARSTVA
Katere so bile znaËilnosti
prve petletke
Zakaj je oblast s Titom
na Ëelu obraËunala
z ≈liberalno«
usmerjenimi
komunisti
lahko bi ≈ogrozili« socializem
Katere so bile glavne
znaËilnosti
administrativnega
socializma
gospodarstvo upravlja
in naËrtuje dræava
153
171

▶
▶
▶
▶
▶
Ko smo pili kokto in
poslušali Kameleone
UČNI CILJI
Učenec:
opiše pozitivne posledice
gospodarskega razvoja
v 50. in 60. za življenjski
standard,
opiše posledice kulturnega
vpliva zahoda v 60. letih
v modi, glasbi, načinu
preživljanja prostega časa,
opiše razvoj turizma v 60. in
70. letih,
primerja način vsakdanjega
življenja v 60. in 70. letih,
pozna vidne športne uspehe
slovenskih tekmovalcev v 60.
in 70. letih.
Gospodarska rast na prehodu iz 50. v 60. leta je izboljšalo oskrbo
in življenjski standard. Pojavili so se predmeti široke porabe,
avtomobili in gospodinjski aparati. Mladina se je navduševala
nad moderno glasbo. Vse več družin je poletni dopust preživelo
na morju.
Æivljenje se je izboljπalo
Z naraπËajoËo gospodarsko rastjo so se poveËali zasluæki prebivalcev in nasploh æivljenjski standard. V domove
je prihajalo blago πiroke porabe.
a) Primerjaj fotografije v levem in desnem stolpcu. Na Ërte zapiπi svoje ugotovitve o razlikah v standardu v Sloveniji
v 50. in 60./70. letih.
podobe iz 50. let Moje ugotovitve podobe iz 60./70. let
skromno in preprosto stanovanjsko
opremo je zamenjala moderno
oblikovana stanovanjska oprema
Življenje se je izboljšalo
UČNA MOTIVACIJA: zapisovanje
zamisli ali brainwriting
Učenci zapišejo pojme o podobah iz
50. in 60. let. Ob učiteljevi pomoči jih
razložijo.
RAZISKOVALEC
V domu starejših občanov poiščejo
sogovornike in si zapišejo njihove
spomine na 50. in 60. leta. Pozornost
usmerijo predvsem na vsakdanje
življenje in spremembe, ki so jih
prinesle potrošniške dobrine. Na
primer: kako je nakup pralnega stroja
spremenil delovnik žensk, kako so
kupili televizor …
V družinskem albumu poiščejo
fotografije iz tega obdobja in starše
vprašajo za komentar, najbolj
zanimive prinesejo v šolo.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence pozove, da razmislijo:
• Zakaj lahko rečemo, da so
gospodinjski stroji osvobodili žensko
• Zakaj 60. in 70. leta označujemo za
leta napredka
VEČ O..
Izbor za miss Jugoslavije je bil
dogodek, s katerim se je Jugoslavija
zgledovala po zahodnem svetu,
zmagovalke pa so se udeležile
tekmovanja za miss sveta. Na
prvem tekmovanju leta 1966 je bila
za miss izbrana Nikica Marinović.
Beograjčanka Zlata Petković, ki je
naslov osvojila leta 1971, je bila prva
zmagovalka, ki ji je uspelo narediti
manekensko kariero. Ameriški
novinarji so jo celo primerjali z
Marilyn Monroe. V letih 1982 in 1983
sta zmagali Splitčanka Ana Sasso in
Slovenka Bernarda Marovt, pozneje
obe zelo uspešni manekenki.
172
154
AKTIVNOST: terensko delo
Učenci v svojem kraju poiščejo
podatke (na občini ali vprašajo
starejše sorodnike ali znance), kdaj
so bila zgrajena stanovanjska naselja.
Popišejo hiše (bloke), glede na to:
• kdaj so bile zgrajene (v 60., 70., 80.
letih, prej ali pozneje)
• kako so bile zgrajene (gradila je
družina sama, gradilo je podjetje)
• kakšen je tloris hiše/bloka (so
si tlorisi podobni, različni, ali se
zgledujejo po starejših hišah …)
pranje na roke je nadomestil pralni
stroj
motorno kolo (imenovano moped)
je zamenjal avtomobil ∑ fiËko
popularnost radia je prevzela
televizija
preæivljanje poËitnic na domaËih
naravnih kopaliπËih je zamenjalo
dopustovanje v kampih ob
Jadranski obali
AKTIVNOST: metoda dela s statističnimi podatki
Učitelj učencem razdeli tabelo s statističnimi podatki, ki kažejo stanovanjske
razmere v Jugoslaviji.
1951 1961 1971 1981 1984
Stanovanja (v 1000) 3490 4082 5043 6130 6668
Površina stanovanj (v 1000 m²) 144241 182732 249932 372241 411545
Povprečna površina stanovanj (m²) 41,3 44,8 49,6 60,7 61,7
Povprečna površina stanovanj na osebo (m²) 8,7 10 12,2 17 17,9
Št. oseb na stanovanje 4,7 4,5 4,1 3,6 3,5
Delež stanovanj z elektriko (%) 35,7 54,5 87,8 95,7 96
(Vir: Božo Repe, Naša doba, DZS, Ljubljana, 1995, str. 285)
Učenci statistične podatke analizirajo:
• Za kolikokrat se je povečalo število stanovanj med letoma 1951 in 1984
• V katerem obdobju se je najbolj povečala povprečna površina stanovanj
• Kako bi razložili podatke o številu oseb v stanovanjih
• V katerem obdobju se je najbolj povečal delež stanovanj z elektriko

RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo podatke o slovenskih pevcih in skupinah, ki so delovale v 60. in 70. letih: Bele vrane, Pepel
in kri, Helios, Kameleoni, Oto Pestner, Marjana Držaj … Predstavijo njihovo glasbo.
Privoščili smo si dopust na morju
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si ogledajo fotografijo v
učbeniku na strani 165, ki prikazuje
preživljanje dopusta na morju.
Fotografijo analizirajo:
• Zakaj lahko sklepamo, da je bila
fotografija posneta na morju
• V katerih letih je bila fotografija
posneta Po čem lahko to sklepamo
• Kako je potekalo prehranjevanje
družine na fotografiji
Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone
Posluπal se je rock’n’roll
Odpiranje Slovenije proti zahodu je prineslo πirjenje zahodne kulture, zlasti med mladimi. Posluπali so popularno
zahodno glasbo in se oblaËili po zahodni modi.
a) Oglej si posnetek, πt. 24. Leta 1953 se je na slovenskem trgu pojavila nova pijaËa
∑ kokta, ki je postala zelo priljubljena po vsej Jugoslaviji.
• Katero znano pijaËo iz zahoda je kokta posnemala
kokakolo
• Kateri populaciji je bila reklama namenjena Po Ëem to sklepaπ
Mladini, saj so mladi osrednji lik v reklami. Reklama poudarja njihovo mladost,
sveæino, modernost.
b) Mladina je v 60. letih iskala razliËne naËine zabave. Oglej si posnetek πt. 25 iz konca 60. let, ki prikazuje odlomek
iz oddaje z naslovom Kako preæivlja prosti Ëas mladina.
• Kako je mladina konec 60. let preæivljala prosti Ëas in se zabavala
Predvsem v mladinskih klubih, kjer so prirejali plese in koncerte glasbenih skupin.
Priljubljeno je bilo tudi obiskovanje kinodvoran.
• Katera takrat znana slovenska glasbena skupina izvaja pesem na posnetku V katerem
jeziku
Kameleoni. Pojejo svojo najbolj popularno pesem Sjaj izgubljene ljubavi (1967), ki
je bila napisana v srbohrvaπËini.
• Takratne slovenske skupine so posnemale popularno zahodno glasbo, rock’n’roll.
Po kateri zahodni skupini se je zgledovala slovenska skupina na posnetku
The Beatles.
c) Mladina 60. in 70. let je posnemala tudi zahodno modo. Kako
so se oblaËili mladi
V kavbojke, mini krila, ozke hlaËe, suknjiËe ...
PrivoπËili smo si dopust na morju
V 60. letih se je zaËel vzpon slovenskega turizma, ki se je πe bolj razmahnil v 70. letih.
a) Kje so svoj dopust zaËeli preæivljati Slovenci
Na Jadranski obali. Za otroke so organizirali kolonije v poËitniπkih domovih. Druæine so
se sprva udeleæevale sindikalnega turizma, nato pa so odhajale v kampe.
b) Zakaj prvo obliko turizma imenujemo tudi ≈sindikalni turizem«
Sindikati so organizirali poceni poËitnikovanje v poËitniπkih domovih sindikatov ali podjetij.
Popularna jugoslovanska skupina Elite
Ë) Vse πtevilËnejπi πtudentje so se organizirali in konec 60. let
glasno protestirali. Proti Ëemu so protestirali
· Proti organizaciji πtudija na univerzi, saj so zahtevali reformo
πtudija.
Protest πtudentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani
· Zahtevali so tudi veËjo finanËno pomoË (veË πtipendij) ter veËjo
vlogo pri odloËanju o πtudentskih zadevah.
VEČ O ...
Za jugoslovansko filmsko produkcijo so bili značilni najprej predvsem partizanski
filmi. Leta 1972 so posneli film Valter brani Sarajevo (režiser Hajrudin Krvavac), ki
je postal najbolj gledan film tistega časa. Film je romantičen prikaz odporniškega
gibanja med drugo svetovno vojno. Valter je bilo eno od ilegalnih imen Josipa Broza
Tita. Film je bil zelo priljubljen tudi v tujini, podobo Valterja je bilo na primer mogoče
najti tudi na nalepki piva na Kitajskem.
Med jugoslovanskimi režiserji 80. let je bil najuspešnejši režiser Emir Kusturica.
Iz tega obdobja sta poznana zlasti dva njegova filma, ki sta bila nagrajena tudi
v tujini: Se spominjaš Dolly Bell (1981), ki je dobil zlatega leva na beneškem
festivalu, njegov scenarist Abdulah Sidran pa je bil na festivalu v Pulju nagrajen
z zlato areno. Film Oče na službeni poti (1985) je prejel zlato palmo na festivalu v
Cannesu, bil je nominiran za oskarja za tuji film, na festivalu v Pulju je prejel zlato
areno, igralca Mirjana Karanović in Predrag Manojlović pa sta dobila nagrado za
najboljšo žensko in moško vlogo.
155
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učitelj učencem razdeli besedilo.
»Ko sva se z možem poročila,
sva najprej deset leta živela kot
podnajemnika. Prvi lastnik je bil
zelo korekten, a pogoji življenja v
njegovem stanovanju, še posebno
po tem, ko sva dobila otroka, so bili
slabi. V stanovanju ni bilo kopalnice,
stranišče pa je bilo na dvorišču.
Poiskala sva drugo stanovanje. Bilo
je udobnejše, a imela sva velike
težave z lastnikom. Motilo ga je vse,
dojenček, rože na hodniku, akvarij v
sobi … Kljub vsemu sva tam zdržala
štiri leta. Zatem sva dobila možnost,
da se preseliva v stanovanje poleg
vrtca. Ni bilo treba plačevati
najemnine, le obratovalne stroške.
Toda stanovanje je bilo majhno.
Vendar z možem nisva imela
možnosti, da bi dobila službeno
stanovanje, saj nisva bila člana
partije in nisva imela nobenih
zvez. Ker moje podjetje ni imelo
stanovanj, v moževem podjetju pa
bi morala na stanovanje še dolgo
čakati, sva se odločila za nakup
lastnega stanovanja s posojilom.
Najboljša možnost, da si pridobil
posojilo, je bila, da si v banko
položil devize. Tako si lahko dobil do
trikratni znesek posojila. Vendar je
bilo težko privarčevati toliko deviz.«
(Vlasta Detling, vzgojiteljica v vrtcu
»Nevičica« v Osijeku, rojena leta 1953)
Ko učenci besedilo preberejo, ga
analizirajo:
• S kakšnimi stanovanjskimi
težavami so se soočali mladi pari v
70. letih
• Kdo jim je največkrat pomagal
• Kako so lahko pridobili posojilo
• Kako bi razložili izjavo, da »z
možem nisva imela možnosti, da
bi dobila službeno stanovanje, saj
nisva bila člana partije in nisva
imela nobenih zvez«
Poslušal se je rock’n’roll
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci v učbeniku na strani 164
preberejo pisni vir in ga analizirajo:
• Kako so študentje izrazili svoj
protest
• Zaradi česa so študentje
protestirali
• Kdo je študente podprl
VEČ O …
Prva prava pop zvezda in prvi pop
fenomen v Jugoslaviji je bil pevec
Đorđe Marjanović. V nasprotju z
drugimi pevci, ki so na odru le mirno
stali, je Marjanović prekršil vsa
pravila obnašanja. Ni bil le prvi, ki se
je premikal in plesal na odru, temveč
je tudi prvi uporabljal mikrofon
tako, da ga je snel s podpornika, bil
je tudi prvi, ki je metal svoj suknjič
med publiko. Takrat je bilo takšno
obnašanje neverjetno. Poslušalci
so bili sprva presenečeni, zatem
pa so burno pozdravili takšen
nastop. Marjanović je bil tudi prvi
jugoslovanski pevec, ki je imel
organizirana društva poslušalcev.
173

AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učitelj učencem razdeli seznama
filmskih predstav v Sarajevu v letih
1946 in 1949. Učenci ju primerjajo.
Filmske predstave v sarajevskih
kinematografi h leta 1946
Kino Partizan D. J. A: premiera
sovjetskega filma »Zmaga nad
Japonko«. Ob 6. in 8. uri, ob nedeljah
ob 4. , 6. in 8. uri popoldne. Kino
Dubrovnik predvaja veličasten
sovjetski film v barvah »Kamniti
cvet«. Ob 4., 6. in 8. uri popoldne.
Mestni kino Romanija: premiera
velikega sovjetskega filma
»Maškarada«, priredba literarnega
dela Lermontova. Ob 6. in 8. uri
popoldne. Mestni kino Drina prikazuje
veliki sovjetski film »Osamljeno jadro
postaja belo«. Ob 6. in 8. uri popoldne,
ob nedeljah ob 4., 6. in 8. uri.
Filmske predstave v sarajevskih
kinematografi h leta 1949
Poletni kino Dubrovnik predvaja
premiero ameriškega umetniškega
filma »Izgubljeni izlet«, ob 8. uri
zvečer. Kino Romanija predvaja
premiero ameriškega umetniškega
filma »Zimska doba « ob 8. uri zvečer.
Kino Radnik predvaja premiero
ameriškega umetniškega filma
»Izgubljeni izlet« ob 3., 5., 7. in 9.
uri. Kino Tesla predvaja sovjetski
umetniški film »Vojak Aleksandar
Matrosov« ob 4., 6. in 8. uri.
Učenci analizirajo oba filmska
sporeda:
• Od kod so bili povečini filmi,
predvajani leta 1946
• Poskušaj ugotoviti vsebino filmov.
• Od kod so bili povečini filmi,
predvajani leta 1949
• Poskušaj ugotoviti vsebino filmov.
• Kaj naj bi pomenil poudarek, da je
bil film umetniški
• Kako bi razložili razliko med
seznamom filmskih predstav v letu
1946 in tistim iz leta 1949 Učenci naj
pomislijo, kateri pomemben političen
dogodek se je leta 1948 zgodil v
Jugoslaviji.
156
Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone
RADOVEDNEÆ
Kot novinar πolske revije si dobil nalogo, da pripraviπ intervju z babico in dedkom o dogajanjih in njunem æivljenju konec 60. let. Vpraπalnik naj
bi zajel vsaj del od naslednjih podroËij æivljenja: prosti Ëas, zabava, priljubljeni filmi, priljubljena glasba in ansambli, nakup radijskega ali televizijskega
sprejemnika, moda in naËin oblaËenja mladih, oprema stanovanja, priljubljene revije in Ëasopisi, πportni dogodki, letni dopust …
Vpraπanja (naj jih bo vsaj 10), ki si jih pripravil za intevjuvance, zapiπi.
Izbor vpraπanj uËencev je lahko zelo razliËen:
Kako ste preæivljali prosti Ëas Katere glasbene skupine ste posluπali Kateri film je bil najbolj popularen
Kdaj ste kupili prvo televizijo Kakπna je bila ...
ZANIMA ME:
O pojavu in razvoju rocka v Sloveniji je Gregor Tomc napisal
delo Druga Slovenija (1989).
PONOVIMO
KO SMO PILI KOKTO IN POSLU©ALI KAMELEONE
ZANIMA ME:
Zgodovino rock glasbe v 80. letih v Jugoslaviji predstavlja
film SreËno dete (2003).
Ob posamezni ilustraciji navedi, kako se je kazal v 60. in 70. letih vpliv zahoda na slovensko druæbo.
moda:
kratka krila,
kavbojke,
πportna
oblaËila
blago πiroke
potroπnje: televizija,
razliËni aparati ...
avtomobili: fiËko
glasba: rock’n’roll, jazz
zabava: plesi
poËitnice: kampiranje ob
jadranski obali
VEČ O …
Najbolj priljubljena skupina 70. in 80. let v Jugoslaviji je bila Bijelo dugme (Bel gumb). Skupino
je v Sarajevu ustanovil kitarist Goran Bregović leta 1970, najprej z imenom Kodeksi in Jutro.
Ko so razpadli, so si po svoji skladbi Kad bi bio bijelo dugme nadeli novo ime (1974). Svoje
nove posnetke so ponudili sarajevski gramofonski založbi Diskoton, vendar jih je ta zavrnila,
češ da še niso dovolj dobri. Zato so podpisali pogodbo z zagrebško založbo Jugoton (danes
Croatia Records). Prvi večji nastop so imeli na Boom festivalu v Ljubljani 10. maja 1974.
Preboj jim je uspel s singloma Da sam pekar in Selma. Plošče skupine Bijelo dugme veljajo
za najbolje prodajane v Jugoslaviji. V svoji karieri je skupina izdala številne albume, po oceni
strokovnjakov pa je bilo prvih šest najboljših: Kad bi bio bijelo dugme (1974), Šta bi dao da si na
mom mestu (1975), Eto! Baš hoću (1976), Bitanga i princeza (1979), Doživeti stotu (1980) in
Uspavanka za Radmilu M. (1983). Skupina je razpadla že pred razpadom Jugoslavije. Ob izbruhu
vojne v Bosni in Hercegovini so se člani skupine znašli v različnih položajih. Ustanovitelj
skupine, Goran Bregović, se je preselil v Francijo in postal svetovno znan skladatelj. Leta 2005
se je skupina spet zbrala in imela tri uspešne koncerte v Sarajevu, Beogradu in Ljubljani.
PONOVIMO
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kateri dogodki, ukrepi so vplivali na izboljšanje življenja v 50.
in 60. letih
• Kako se je kazalo izboljšanje
• Kateri gospodinjski pripomočki so razbremenili ženske, ki so
tvorile skoraj polovico delovne sile
• Kako je zahodna kultura vplivala na mladino v Sloveniji
• Ob kakšni glasbi in pijači so se zabavali mladi
• Kako so sindikati poskrbeli za sprostitev in razvedrilo
delavcev in njihovih družin
• Na katerih področjih je bila SFR Slovenija še posebno
uspešna
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v delovnem zvezku na strani
156.
174

Jugoslavija je po Titovi smrti pospešeno tonila v gospodarsko,
politično in družbeno krizo, ki se je stopnjevala konec 80. let. Težnje
po demokratizaciji sistema in večji veljavi posameznih republik so na
začetku 90. let dokončno pokopale državo.
Æivljenje na up
Sistem samoupravljanja in ≈dogovorne« ekonomije je postajal vse bolj neuËinkovit. Izgube je jugoslovansko
gospodarstvo premagovalo z zadolæevanjem v tujini.
a) V 80. letih je zaËelo primanjkovati nekaterega blaga. Katerega
Odgovor lahko najdeπ na karikaturi A. Novaka iz leta 1987.
ZaËelo je primanjkovati olja, kave, pralnega praπka, sladkorja, pa tudi elektrike in
bencina.
b) Kje so prebivalci Slovenije v drugi polovici 80. let mnoæiËno kupovali to blago
V Italiji in Avstriji.
c) Posnetka πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) in πt. 27 (Slovenci po drugi svetovni vojni) priËata o jugoslovanski
gospodarski krizi leta 1988. Katere znaËilnosti krize lahko razbereπ v prispevkih Ob izbrani trditvi opiπi del
prispevka, ki jo potrjuje.
Zakaj je razpadla Jugoslavija,
država bratstva in enotnosti
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše krizne razmere v
Jugoslaviji v 80. letih,
posledice skokovitega
naraščanja inflacije in
zadolženosti,
pozna vzroke in
posledice sporov med
republikami,
primerja razvitost
Slovenije z drugimi
republikami,
razloži nacionalne
napetosti in
nasprotujoče si poglede
na jugoslovansko krizo
ter utemelji, zakaj njena
rešitev po mirni poti ni
bila mogoča,
ovrednoti delovanje
civilne družbe v
Sloveniji konec 80. let.
V dræavi je bila visoka inflacija, kar pomeni, da so se
cene zelo pogosto menjavale in je bil denar vse manj vreden.
Na policah trgovin je bilo le slovensko in jugoslovansko blago. Res je, saj je to videti na obeh posnetkih.
Trgovine so bile dobro zaloæene in izbira blaga je bila velika.
Zasluæki ljudi so bili veliki, zato so kupovali veliko blaga in
imeli polne nakupovalne voziËke.
Ë) Na posnetku πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) je prikazana tudi stavka delavcev srbskega podjetja Borovo.
• Pred katero stavbo stavkajo delavci in Ëigavo ime vzklikajo
Pred jugoslovansko skupπËino v Beogradu. Vzklikajo ime Tita.
• Zakaj so se delavci odloËili za stavko
Ker jim podjetje ni izplaËalo plaË. Zato so laËni. Zahtevajo plaËo.
Cene v trgovinah so se poviπale celo za 300
%. Vrednost dinarja je hitro padala.
Ne dræi. Izbira blaga je bila slaba.
Ne dræi. Zaradi visokih cen in nizkih zasluækov
so bili nakupi skromni.
• Na posnetku o krizi govori tudi takratni predsednik zveznega izvrπnega
sveta (vlade), Branko MikuliÊ. O kakπnih ukrepih govori in
kakπno reπitev ponuja
Meni, da morajo v podjetju spremeniti program oziroma izdelke.
Dræava ne more pomagati podjetju, katerega izdelkov nihËe ne kupuje.
Delavci Litostroja so leta 1987 stavkali pred parlamentom.
RAZISKOVALEC
Učenci poiščejo v literaturi in
spletu še druge pesmi o Jugoslaviji.
Primerjajo njihovo vsebino.
• Kako opisujejo Jugoslavijo
— pozitivno ali negativno
• S kakšnimi pridevniki opisujejo
Jugoslavijo
AKTUALNO
Statistični podatki, ki merijo obseg
slovenske industrijske proizvodnje,
zlasti gospodarsko aktivnost v
izvozno najpomembnejših panogah
predelovalne dejavnosti, so pokazali,
da je ta obseg šele v letu 2004
presegel realni obseg iz leta 1990.
157
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (karikaturo)
Učenci analizirajo karikaturo »Sklad
za nerazvite« v učbeniku na strani
166 in karikaturo Diareja v Slovenski
novejši zgodovini na strani 169:
• Koga naj bi predstavljale roke, ki
držijo lutko
• Koga predstavlja ženska lutka Po
čem to sklepaš
• Kaj je bilo sporočilo karikature
• Kako so se počutili prebivalci
Slovenije v Jugoslaviji v 80. letih
Življenje na up
UČNA MOTIVACIJA: nevihta možganov
Učenci izrekajo pojme, ki se
navezujejo na Jugoslavijo in njen
razpad. Pojme učitelj zapiše na tablo,
in skupaj jih razložijo.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učitelj učencem razdeli kopije
odlomka z besedilom.
»Posojila v 80. letih so bila ugodna,
a se jih je težko dobilo. Naraščale
pa so cene stanovanj. Potem ko
sva kupila stanovanje (1981), sva
morala jemati posojilo za posojilom,
da sva ga lahko odplačevala.
Obresti za posojila so porasle.
Konec 80. let pa je bila infl acija že
tako visoka, da je obrok za posojilo
znašal le še višino ene mesečne
karte za javni mestni prevoz.«
(Vlasta Detling, vzgojiteljica v vrtcu
»Nevičica« v Osijeku, roj. 30. 9. 1953)
Učenci besedilo analizirajo:
• Zakaj so v 80. letih naraščale cene
stanovanj
• Ali je bil vpliv inflacije na posojila
pozitiven ali negativen
• Kaj je inflacija
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Po ogledu posnetka št. 27 (Sprehod
po trgovini) učitelj učence pozove k
razmisleku:
• Kdaj se delavci odločijo za stavko
• Ali so stavke uspešne
• Kakšna je vloga sindikatov, ko
govorimo o delavskih stavkah
175

AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učitelj učencem razdeli kopije
odlomka iz besedila Slovenska
osamosvojitev:
»Kulturne in ekonomske razlike
(7 : 1 med Slovenijo in Kosovom),
slabo medsebojno poznavanje in
stereotipne predstave enih o drugih
pa so se – kljub večdesetletnemu
skupnemu življenju – v osemdesetih
letih začele večati. /…/ To je bilo
pogojeno z gospodarsko krizo,
izginjanjem strahu pred nekdanjimi
velikimi sovražniki (Nemci in
Italijani) in naraščanjem strahu
pred agresivno srbsko politiko, ne
nazadnje z generacijskimi razlikami.
Vendar so se slovenski pogledi
z naraščanjem jugoslovanske
krize homogenizirali. Občutek,
da Slovenija zaostaja, je bil vse
močnejši, saj naj bi po podatkih,
s katerimi so razpolagale oblasti,
kupna moč Slovencev, ki je sredi
sedemdesetih let znašala 80
% kupne moči Avstrijcev, sredi
osemdesetih padla na 45 %.
K homogenizaciji Slovencev so
prispevali tudi tendencioznost
poročanja medijev v drugih
republikah in zavist, ker je bil
gospodarski položaj v Sloveniji boljši
kot v drugih federalnih enotah.
Slovenci so v kriznih časih imeli
tudi bolje organizirano oskrbo ter
možnosti nakupovanja čez mejo.«
(Božo Repe, Slovenska osamosvojitev,
v: Zgodovina v šoli, št. 3–4, 2005,
str. 15)
Učenci besedilo analizirajo:
• Katere so bile temeljne
gospodarske razlike med Slovenijo in
drugimi republikami
• Ali lahko občutek Slovencev, da
v 80. letih živijo slabše kot prej,
podkrepimo s konkretnim podatkom
• Zakaj so prebivalci drugih republik
gledali z zavistjo na Slovenijo
AKTIVNOST: metoda dela z zvočnimi
posnetki
Učitelj učencem predvaja pesem
Jugoslavija. Učenci analizirajo
besedilo in pojasnijo pomen bratstva
in enotnosti v takratni Jugoslaviji.
Navežejo na snov o položaju Slovenije
v Jugoslaviji in razlago gesla.
• V katerem jeziku je zapisano
besedilo
• Kakšen je bil položaj Slovenije kot
jugoslovanske republike
• Kaj je za Slovenijo pomenilo
bratstvo in enotnost Kako je vplivalo
na njen gospodarski razvoj
Jugoslavijo
(D.Živković)
Od Vardara pa do Triglava
od Đerdapa pa do Jadrana
Kao niska sjajnog Đerdana
Svijetlim suncem obasjana
ponosito sred Balkana
Jugoslavijo, Jugoslavijo.
Širom sveta put me vodio,
za sudbom sam svojom hodio,
u srcu sam tebe nosio.
176
Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva
in enotnosti
Po Titu Tito
Titova smrt je pomenila konec nekega obdobja v zgodovini Jugoslavije. Njegov naslednik
je postalo kolektivno predsedstvo, ki pa kljub geslu ≈Po Titu ∑ Tito« ni bilo zmoæno uspeπno
voditi Jugoslavije.
a) Na posnetku πt. 26 si lahko ogledaπ, kako so se LjubljanËani 5. maja 1980 poslovili
od Tita.
• Ali se πe spomniπ, kdo je bil Tito in kakπno Jugoslavijo je ustvaril
Bil je dosmrtni predsednik komunistiËne Jugoslavije. Njegovi volji so bili podrejeni vsi v
dræavi. »eprav je zagovarjal enakost vseh dræavljanov, je sam æivel v razkoπju.
• Kakπno je bilo razpoloæenje med ljudmi ob njegovi smrti
Bili so zelo æalostni, mnogi so jokali.
b) Vsi ljudje in politiki so si bili ob Titovi smrti edini v eni obljubi. Katera je bila ta obljuba
Da se bodo trudili za obstoj komunistiËne Jugoslavije.
≈Tito, obljubljam ti, da s tvoje poti ne zaidem,
da bom praviËen v Jugoslaviji, tako kot
si bil ti praviËen v vsem svetu.«
(Zapis ljubljanskega pionirja ob Titovi smrti)
c) S katerimi teæavami se je spopadalo kolektivno predsedstvo, ki je vodilo dræavo
po Titovi smrti
· z gospodarsko krizo, ki se je kazala z visoko inflacijo in delavskimi stavkami
· z neuspehom varËevalnih ukrepov ob krizi
· z naraπËanjem razlik in neenotnosti med republikami
· z okrepljenim poloæajem republik
Boj za svobodo misli in besede
Za 80. leta je bilo znaËilno tudi prebujanje civilne druæbe in naraπËanje kritike socialistiËnega sistema. Zlasti med
mladimi so se πirila druπtva, gibanja in Ëasopisi, ki so se zavzemali za svobodo misli in besede.
a) Med spodaj naπtetimi obkroæi tiste skupine, ki so bile del takratne civilne druæbe. Pomagaπ si lahko z uËbenikom
na strani 168.
b) Posebna skupina med mladimi takrat so bili privræenci panka. Ob pomoËi vira ugotovi, kakπen odnos je imela oblast
(pa tudi okolica) do njih.
≈ZaËele so se razliËne oblike preganjanja ∑ lov na pisce
grafitov, zapiranje disko klubov, pankerjem se je v
Odklonilen, niso bili zaæeleni.
razliËnih lokalih nehalo streËi /…/.«
(Gregor Tomc, Druga Slovenija, Univerzitetna konferenca ZSMS,
Ljubljana, 1989)
c) Zaradi okrepljene narodne zavesti so se pri jugoslovanskih narodih oblikovali nacionalni programi. V Sloveniji so
bili Prispevki za slovenski nacionalni program objavljeni leta 1987 v 57. πtevilki revije Nova revija, katere izid je
oblast zaradi tega celo prepovedala. Za kakπen poloæaj slovenskega naroda so se zavzeli avtorji prispevkov
Avtorji so kritizirali dotedanjo ureditev v Jugoslaviji, zlasti moËno vlogo centralne oblasti v Beogradu in socialistiËen
sistem. Zagovarjali so preureditev Jugoslavije v konfederacijo (zvezo samostojnih delov), v kateri bi
Slovenija imela veËjo samostojnost.
158
EKOLO©KO GIBANJE
REVIJA MLADINA
Uvek si mi draga bila
domovino moja mila.
Jugoslavijo, Jugoslavijo.
Volim tvoje reke i gore,
tvoje šume, polja i more,
volim tvoje Ijude ponosne,
i ratara i pastira
uz frulicu kad zasvira,
Jugoslavijo, Jugoslavijo.
Krv se mnoga za te prolila,
borba te je naša rodila,
radnička te ruka stvorila.
živi sretna u slobodi,
ljubav nek te naša vodi,
Jugoslavijo, Jugoslavijo.
ZKJ
GAME OVER
REVIJA ANTENA
LAIBACH
Po Titu Tito
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja učencem posnetek
št. 13 (o Titu).
Z metodo razgovora analizirajo
posnetek:
• Kako je prikazan Tito
• Ali so imeli ljudje Tita radi Zakaj
• Ali na posnetku Tito deluje kot
diktator
AKTIVNOST: terensko delo
(anketiranje)
Učenci po cesti sprašujejo
Karikatura Titove Jugoslavije
ZSMS
NOVA REVIJA
mimoidoče, ali znajo navesti tri
dejstva o Titu. Rezultate ankete
predstavijo v razredu.
RAZISKOVALEC
Učenci v knjižnici poiščejo atlase ali
zemljevide Slovenije in Jugoslavije z
začetka 80. let.
• Koliko krajev je bilo poimenovanih
po Titu Na primer Titograd, Titovo
Velenje …
• Ali je bila v tvojem kraju Titova
ulica ali morda Titov trg
• Ali je danes v Sloveniji še kje Titova
ulica ali Titov trg

Ë) Eden najbolj odmevnih dogodkov v Sloveniji konec 80. let je bil
≈proces proti Ëetverici« (1988).
• Poimenuj kljuËno osebo tega dogodka.
Janez Janπa.
• Zaradi tega procesa je bil ustanovljen Odbor za varstvo Ëlovekovih
pravic. Za katere cilje se je zavzemal
Zahteval je spoπtovanje Ëlovekovih pravic v Sloveniji in Jugoslaviji
Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva
in enotnosti
Boj za svobodo misli in besede
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran www.
laibach.nsk.si in izpišejo, kako
je skupina delovala v 80. letih. Na
spletni strani Nove revije lahko
najdejo podatke, kakšna dela založba
izdaja.
ter demokratiËne spremembe sistema v dræavi.
≈Na raznih zborovanjih, /…/ ki jih je bila predvolilna
Slovenija polna, /…/ se mi je utrjeval obËutek, da so se
ljudje zavedali, da takrat na Roπki niso vloæili samo v
svobodo nas πtirih posameznikov, ki se nam je takrat
sodilo v njihovem imenu, temveË tudi v demokratiËne
spremembe, ki smo si jih tako æeleli.«
(Janez Janπa, Premiki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992)
Kosovo ∑ republika
Nacionalne napetosti so konec 80. let zajele vso Jugoslavijo. Napeti so bili odnosi zlasti v Srbiji, kjer je zaradi
nasilja srbskih oblasti na Kosovu prihajalo do uporov Albancev. Ker so Slovenci nasprotovali moËni Srbiji, so se
pojavljale tudi napetosti med Slovenijo in Srbijo.
a) Na posnetku πt. 29 so prikazani govori takratnega voditelja Srbije, Slobodana MiloπeviÊa, ki so bili posneti
med leti 1989 in 1992. Posnetek πt. 28 pa prikazuje razpoloæenje med Albanci na Kosovu leta 1988.
V oblak vpiπi misli, ki so se takrat pletle v glavah MiloπeviÊa oziroma Srbov, Albancev na Kosovu ter Slovencev.
Zahtevamo avtonomijo
Albancev brez srbske
nadoblasti!
Srbija mora imeti
vodilno vlogo v
Jugoslaviji!
Kosovo – republika
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja učencem posnetek
št. 28 (o Kosovu).
Z metodo razgovora analizirajo
posnetek:
• Kakšno je razpoloženje med
Albanci na Kosovu
• Na posnetku se pojavi avtomobil z
rdečo zastavo. Kakšna zastava je to
• Zakaj so Albanci na posnetku
oboroženi
Neodvisna in
samostojna Slovenija!
b) Morda veπ, kaj je v 80. letih pomenilo geslo ≈Kosovo ∑ republika«
Geslo izraæa zahteve Albancev, da bi bili Albanci na Kosovu avtonomni, kar pomeni, da bi Kosovo imelo poloæaj
republike. V tem primeru bi Albanci vodili Kosovo brez nadoblasti Srbije.
c) Opiπi, kako so se v zaËetku 90. let konËale nacionalne napetosti med narodi v Jugoslaviji.
Z vojno, v katero so bile vpletene Slovenija, Hrvaπka, Bosna in Hercegovina ter Jugoslovanska ljudska armada
(JLA), ter razpadom Jugoslavije.
AKTUALNO
Status Kosova v letu 2005 še ni bil
rešen. Novembra 2005 se je začelo
delo posebnega odposlanca OZN
Marttija Ahtisaarija, ki naj bi začel
pogajanja o prihodnjem statusu
Kosova. Vprašanje Kosova velja
za zelo zapleteno, saj si predlogi
obeh narodov na Kosovu — Srbov
in Albancev — nasprotujejo: Srbi
zahtevajo celovitost Kosova znotraj
Srbije, Albanci pa neodvisno državo.
Na Kosovu pa že nekaj let v enotah
Nata sodelujejo slovenski vojaki,
oktobra 2005 jih je bilo 36.
159
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja učencem posnetek
št. 13 (o Titu) in 26 (Slovo od Tita).
Z metodo razgovora analizirajo
posnetek:
• Kje poteka dogodek
• Kdo vse je navzoč na posnetku
• Kako lahko ugotovimo, da gre za
očitno pomembno osebo
• Kateri simboli, ki se nanašajo
na Jugoslavijo, se pojavljajo na
posnetku
AKTIVNOST: metoda dela z zvočnimi
posnetki
Učitelj učencem predvaja pesem
Zdravka Čolića. Učenci analizirajo
besedilo in pojasnijo pomen kulta
osebnosti Tita v takratni Jugoslaviji.
Druže Tito mi ti se kunemo
(Z. Čolić)
Godine su prošle pune muka,
Ginulo se za slobodu nijemo,
Ili s pjesmom umjesto jauka,
Druže Tito mi ti se kunemo.
Veselje se širi na sve strane,
Sad slobodno po zemlji idemo,
Al’ velike pamtićemo dane,
Druže Tito mi ti se kunemo.
Praznik slazi na ulice naše,
U oblake da letimo smjelo,
Naše pjesme zli neka se plaše,
Druže Tito mi ti se kunemo.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (karikaturo)
Učenci si v delovnem zvezku na strani
158 zgoraj ogledajo karikaturo Titove
Jugoslavije:
• Opišejo pripadnike vsake skupine,
od spodaj navzgor.
• Zakaj je na vrhu manj ljudi
(oziroma en sam) kot spodaj
• Kdo je oseba na vrhu in kaj nam
njen položaj na karikaturi pove
• Kakšno je razpoloženje med
tistimi, ki so povsem spodaj
177

AKTIVNOST: skupinsko delo
Učence razdelimo v štiri skupine in
vsakemu učencu določimo številko ali
barvo v skupini, npr. 1, 2, 3, 4, 5, 6 ali
bela, rumena, modra, rdeča ... Vsaka
skupina obdela svojo temo. Svoje
ugotovitve zapišejo na plakat.
Teme so naslednje:
1. Življenje na up
2. Po Titu Tito
3. Boj za svobodo misli in besede
4. Kosovo – republika
Po zaključenem delu v primarni
skupini, ki traja približno 15 minut,
se učenci razdelijo v nove skupine,
in sicer toliko skupin, kot je bilo
učencev v prejšnji skupini. Novo
skupino sestavljajo vse številke ena,
vse številke dve … ali vsi učenci bele,
modre … barve. Dobimo pet ali šest
novih skupin, v katerih učenci po
določenem vrstnem redu predstavijo
ugotovitve in sklepe primarne
skupine. Ko ugotovitve predstavijo vsi
učenci, zapišejo skupno ugotovitev
oziroma odgovor na vprašanje Zakaj je
razpadla Jugoslavija, država bratstva
in enotnosti. Delo v teh skupinah traja
približno 20 minut.
Skupine predstavijo svoje odgovore
na vprašanje Zakaj je razpadla
Jugoslavija, država bratstva in
enotnosti in jih utemeljijo.
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na straneh 166–169 in izpolnijo
razpredelnico Zakaj je razpadla
Jugoslavija
Znamenja
politične krize
Znamenja
gospodarske
krize
Znamenja
družbene krize
AKTIVNOST: terensko delo (intervju)
Učenci s starši opravijo razgovor o
tem, kako se oni spominjajo 80. let v
Jugoslaviji. Naslednjo uro predstavijo
najzanimivejše spomine. V razredu
naredijo iz različnih spominov seznam
tistih dejstev, ki so se največkrat
ponovila.
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci preberejo besedilo z naslovom
Zakaj je razpadla Jugoslavija, država
bratstva in enotnosti. Razdelijo
se v skupine in vsaka predela eno
podpoglavje te teme. Skupine
predstavijo svoje delo in razred
skupaj oblikuje miselni vzorec na
temo.
Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva
in enotnosti
RADOVEDNEÆ
©e danes se mnogi spraπujejo, ali bi lahko prepreËili razpad Jugoslavije. Dejstvo je, da so bili ljudje v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu razdeljeni.
Nekateri so bili za ohranitev dræave, drugi za njen razpad. Ob pomoËi navedenih dejstev poiπËi odgovore in jih vpiπi v spodnje kvadrate.
Dejstva: • smrt predsednika Tita in nastop kolektivnega predsedstva
• novice o dræavnem dolgu, pomanjkanje deviz in nafte
• zadolæevanje in dolgoroËni program gospodarske stabilizacije zveznega izvrπnega sveta (vlade)
• socialno nezadovoljstvo in stavke
• oblikovanje nacionalnih programov, spreminjanje ustave, nacionalne napetosti
• napetosti v odnosu federacija ∑ republika
• trenja v Zvezi komunistov Jugoslavije in dræavnem vrhu
Kdo
· Zveza
komunistov
· JLA
· Republika
Srbija
160
Razlogi:
· nadaljevanje Titove politike
· zagovarjanje komunizma
· zagovarjanje bratstva in
enotnosti
ZANIMA ME:
O dogajanju ob procesu proti Ëetverici lahko prebereπ veË v spominih
enega izmed obtoæencev, Janeza Janπe, Premiki (1992).
æivljenje na up
po Titu Tito
Boj za svobodo
misli in besede
Za ohranitev Jugoslavije
Kosovo ∑ republika
Razlogi:
· nacionalne zahteve po samostojnem
vodenju lastne politike
· slabo gospodarsko stanje v
Jugoslaviji
· zahteve po povezovanju z Zahodom
PONOVIMO
ZANIMA ME:
Æivljenje v Sloveniji in Jugoslaviji v 80. letih prikazuje
slovenski film Outsider (1997).
Premisli, katere so bile znaËilnosti jugoslovanskih 80. let, ter izpolni preglednico.
PONOVIMO
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere gospodarske težave je
imela Jugoslavija v 80. letih
• Kako so se Slovenci v 80. letih
bojevali za svobodo izražanja
• Kaj pomeni geslo »Po Titu Tito«
• Kateri dejavnik je najbolj prispeval
k razpadu Jugoslavije
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v
delovnem zvezku na strani 160.
Za razpad Jugoslavije
ZAKAJ JE RAZPADLA JUGOSLAVIJA, DRÆAVA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Kdo
· Slovenci
· Hrvati
· Albanci
znaËilnosti vpliv na razmere v Jugoslaviji posledice
dogovorna ekonomija,
samoupravljanje,
zadolæevanje
nadaljevati politiko
tovariπa Tita
ekoloπka, mladinska in
umetniπka gibanja, Nova
revija
Srbija spremeni ustavo
in odpravi avtonomijo
Kosova
BELEŽKE:
slabo gospodarsko stanje
uvedeno kolektivno
predsedstvo, krepitev JLA
zahteve po demokratizaciji
sistema postajajo vse
glasnejπe
med Albanci se krepi
nasprotovanje moËni Srbiji
inflacija, vrednost dinarja
pada, delavske stavke
trenja med republikami in
Beogradom
krepi se civilna druæba, v
Sloveniji se krepijo
zahteve po demokraciji
nacionalne napetosti
zaradi odpora proti
moËni Srbiji in Jugoslaviji
178

Poglabljanje gospodarske krize, nacionalna nasprotja in krepitev JLA
so pripeljale Jugoslavijo do razpada. V Sloveniji je ob tem potekalo tudi
oblikovanje novega političnega sistema in leta 1990 so bile izvedene
prve demokratične volitve. Nova oblast je začela izvajati ukrepe za
osamosvojitev , ki jih je s plebiscitom prebivalstvo množično podprlo.
Junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost, ki jo je morala
ubraniti s kratko vojno
Kakπne spremembe je prinesla uvedba veËstrankarskega sistema
V Sloveniji so v 80. letih postala vse moËnejπa gibanja civilne druæbe. Iz razliËnih zvez so zaËele nastajati prve
stranke. Aprila 1990, ko so bile prve veËstrankarske volitve, je zmagal DEMOS, ki je zdruæeval stranke pomladi.
a) Stanke slovenske pomladi so se zdruæile v DEMOS.
• Kdaj in v katerih krogih se je zaËela oblikovati opozicija
· v drugi polovici 80. let
· v klubih in druπtvih kritiËno misleËih izobraæencev
• Zakaj so se stranke zdruæile v DEMOS
Novonastale stranke so bile πe πibke, zato so se, da bi bile na
volitvah moËnejπe, zduæile v DEMOS.
b) Demosova vlada se je pogumno lotila svojih naËrtov. Kateri so bili cilji Demosove vlade
· samoodloËba Slovencev
· Jugoslavija naj se spremeni v konfederacijo (zvezo samostojnih
≈Osmega marca 1991 je skoraj tri tisoË mater dobilo od slovenskega
parlamenta posebno darilo. Tistega dne smo na-
dræav)
· spremembe sistema ∑ uveljavitev demokracije in trænega gospodarstva
(Janez Janπa, Premiki, Mladinska knjiga, Ljubljana,
mreË sprejeli ustavni akt, s katerim je bilo ustavljeno poπiljanje
slovenskih fantov v jugoslovansko vojsko.«
1992)
c) Na sliki desno je takratna slovenska vlada. Mnogi politiki, ki so takrat sodelovali v vladi, so πe danes aktivni.
Ali poznaπ katerega
Osamosvojitev ∑ prelomen dogodek v slovenski zgodovini
Eden od ciljev Demosove vlade je bila samoodloËba Slovencev. Zaradi centralistiËnih teæenj zvezne vlade v
Beogradu so teænje Slovenije po osamosvojitvi postajale vse glasnejπe.
a) Na program Demosove vlade je moËno vplivala Majniπka deklaracija, ki je bila javnosti predstavljena æe leta 1989.
Ob pomoËi vira ugotovi zahtevi podpisnikov Majniπke deklaracije in ju razloæi s svojimi besedami.
· zahteva po suverenosti: da naj bo Slovenija samostojna
dræava
· zahteva po samostojnem odloËanju: da se Slovenija
sama odloËi, s kom in kako se bo povezovala
VEČ O …
Prvič se je javno o možnosti
uvedbe novega, slovenskega
denarja spregovorilo poleti 1990.
Oktobra tega leta so se ministri v
takratni vladi dogovorili o tiskanju
slovenskega denarja, najprej kot
neimenovane bone. Nov denar, ki
ga je parlament poimenoval tolar, je
bil uveden 8. oktobra 1991, v obtok
pa je prišel leto pozneje. Dinarje so
v tolarje menjali v razmerju 1 : 1.
Konvertibilnost tolarja so omogočale
dobre devizne rezerve, ki so nastale
kot presežek v trgovinski menjavi.
Oblikovna zasnova je bila delo
oblikovalca Miljenka Licula. Bankovce
(sprva po 1000, 500 in 100 tolarjev) so
tiskali v angleški tiskarni Thomas De
la Rue, kovance pa v slovaški kovnici
v Kremnici.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletnih straneh političnih
strank (na primer SLS, SDS, LDS …)
učenci poiščejo podatke o njihovem
nastanku, prvih predsednikih,
programih …
≈Slovenska opozicija, ki se je organizirala konec osemdesetih
let in zmagala na volitvah 1990, je imela svoje korenine
predvsem v krogih razumnikov in mladine. Tako kot je krog
ljudi okoli Revije 57 in Perspektiv navdihnil liberalizem konec
πestdesetih let, tako sta Nova revija in Mladina πirili
nove poglede na demokratizacijo druæbe.«
(Branimir NeπoviÊ, Janko Prunk, 20. stoletje, DZS, Ljubljana,
1993)
≈Podpisniki te listine izjavljamo in sporoËamo:
1. da hoËemo æiveti v suvereni dræavi slovenskega naroda;
2. kot suverena dræava bomo samostojno odloËali o povezavah z
juænoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;«
(Majniπka deklaracija, 8. maja 1989)
161
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učence razdelimo v skupine — ena
predstavlja opozicijske stranke, ki
so se povezale v Demos, druga ZKS,
tretja pa volilno komisijo, ki skrbi
za izvedbo volitev. Člani prvih dveh
skupin sestavijo program, s katerim
nastopijo na volitvah, volilno geslo
in plakat. Tretja skupina pa sestavi
volilni seznam, pripravi volišče in
izvede simulacijo volitev. Skupine
nato zaigrajo svoje vloge.
Kako se je rodila
nova država
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše politične dogodke
v Sloveniji konec 80. in
na začetku 90. let, ki
pomenijo utrjevanje
demokratizacije in
državne suverenosti
Slovenije,
navede razloge, ki so
privedli do referenduma
za osamosvojitev
Slovenije,
ovrednoti prizadevanja
za osamosvojitev
Slovenije,
razloži pomen
deklaracije o
neodvisnosti,
opiše odzive zvezne
vlade in JLA ter potek
vojne za Slovenijo,
zna navesti bistvene
značilnosti nove
večstrankarske države in
njene ustave,
pozna organiziranost
oblasti v Republiki
Sloveniji,
opiše bistvene
gospodarske in
politične značilnosti v
devetdesetih letih ter
prizadevanja Slovenije
za vključitev v Evropsko
unijo.
Kakšne spremembe je prinesla uvedba
večstrankarskega sistema
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Z uvodnim razgovorom učitelj poveže
vzroke razpada Jugoslavije z uvedbo
večstrankarstva in nastankom nove
države Slovenije.
• Kako so se Slovenci v 80. bojevali
za svobodo izražanja
• Kateri dejavniki so najbolj
prispevali k razpadu Jugoslavije
• Katera republika je prva razglasila
neodvisnost
AKTIVNOST: metoda dela z
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na straneh 170–173.
Učenci spremembe, ki jih je prinesla
uvedba večstrankarstva, vpisujejo v
razpredelnico:
Politične Gospodarske Nacionalne Družbene
179

VEČ O …
Ena ključnih osebnosti slovenske
pomladi je bil dr. Jože Pučnik. V
slovenski Reviji 57 je objavljal kritične
članke o socializmu, zaradi česar je bil
leta 1958 zaprt. Ko je prišel iz zapora,
je nadaljeval svoje kritično pisanje
v reviji Perspektive (1963), zaradi
česar je bila revija ukinjena, Pučnik
pa vnovič zaprt. Odšel je v ZR Nemčijo,
kjer je moral najprej znova pridobiti
diplomo (iz Ljubljane mu je niso hoteli
poslati). Doktoriral je iz sociologije.
Po spremembi političnega sistema
v Sloveniji konec 80. let je lahko
spet objavljal v Sloveniji. Sodeloval
je s krogom okoli Nove revije in se
vrnil v Slovenijo. Sodeloval je tudi pri
znameniti 57. številki Nove revije s
prispevkom, v katerem je zagovarjal
vzpostavitev parlamentarne
demokracije in ustanovitev
političnih strank. Bil je eden od
pobudnikov za ustanovitev Demosa
in njegov predsednik. V parlamentu
je vodil Komisijo za ugotavljanje
povojnih pobojev. Sooblikoval je
Socialdemokratsko stranko. Bil je
tudi eden tistih, ki so najbolj verjeli v
slovensko samostojnost, in je veliko
pripomogel k uresničitvi te.
Kako se je rodila nova dræava
b) Na desni je vpraπanje, o katerem so 23. decembra 1990 na plebiscitu odloËali dræavljani Slovenije.
• O Ëem so odloËali volilni upraviËenci
≈Ali naj republika Slovenija postane
O samostojnosti Slovenije.
samostojna in neodvisna dræava«
ZA PROTI
• Volitev se je udeleæilo 93,2 % volilnih upraviËencev. Od teh jih je 88,2 % izbralo odgovor ZA. Kaj ti pove podatek
o visoki volilni udeleæbi Na kaj pa kaæe velika enotnost volivcev
· Visoka volilna udeleæba dokazuje, da so se ljudje zavedali pomena dogodka za prihodnost Slovenije.
· Velika enotnost volivcev kaæe na to, da je bila teænja Slovencev po samostojnosti zelo moËna med vsemi prebivalci.
c) V intervjuju na posnetku πt. 30 zgodovinar ocenjuje najpomembnejπi dogodek v novejπi slovenski zgodovini.
• O katerem dogodku govori Na kateri dan je potekala omenjena slovesnost Kako zgodovinar ocenjuje dogodek
O razglasitvi samostojnosti na dan 26. junija 1991.
Gre za enega najpomembnejπih dogodkov v novejπi slovenski zgodovini, saj so se Slovenci prviË odloËili za æivljenje
v samostojni dræavi, brez povezave z drugimi narodi.
• Slavnostni govor je imel predsednik predsedstva Milan KuËan. V svojem govoru je rekel: ≈Nocoj so dovoljene
sanje. Jutri je nov dan.« Kaj, meniπ, je s tem æelel povedati
Da se bo dan po slovesnosti treba za samostojnost boriti.
Osamosvojitev – prelomen dogodek
v slovenski zgodovini
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci odigrajo priprave na
plebiscit, plebiscit in razglasitev
samostojnosti. Določimo naslednje
nosilce vlog: predstavnike vrha JLA,
predstavnike civilne družbe, pravnika,
ki predstavi vsebino Majniške
deklaracije, člane Demosove vlade, ki
predstavijo ukrepe, ki jih je povzela
vlada, predstavnike TO, ki se je uprla
oddaji orožja, člane parlamenta, ki
so določili novo slovensko zastavo,
grb in himno, učenca, ki odigra vlogo
Milana Kučana na slovesnosti ob
razglasitvi samostojnosti.
• Predsednik KuËan je v svojem govoru govoril tudi o tem, da je Slovenija zaradi svoje odloËitve ogroæena.
Kdo se je pripravljal na napad nanjo
Napad na Slovenijo je pripravljala Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je hotela obdræati zdruæeno Jugoslavijo.
Ë) Slovenija je pred osamosvojitvijo dobila svojo zastavo, himno in grb. Nariπi v prazen kvadrat slovensko zastavo in
grb. Zapiπi prvo kitico slovenske himne.
≈Æive naj vsi narodi, ki hrepene doËakat‘
dan,
da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo
pregnan,
da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!«
Vojna za Slovenijo
Jugoslovanska armada je skuπala z napadom ustaviti slovensko pot v samostojnost.
a) Posnetek πt. 31 prinaπa prizore iz vojne za Slovenijo.
• Kakπno oroæje je JLA uporabila v napadu na Slovenijo
Letala, helikopterje, tanke, pehoto.
Zastava in grb sta narisana v uËbeniku,
stran 171.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci na koledarju, ki ima zapisane
praznike in dela proste dneve,
poiščejo in izpišejo praznike, ki
označujejo proces in osamosvojitev
Slovenije.
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletni strani www.nekdanjipr.gov.si
učenci z iskalnikom
poiščejo govor predsednika Milana
Kučana ob proslavi osamosvojitve 26.
junija 1991 in ga preberejo.
• Učenci izpišejo naslov govora in ga
skušajo razložiti.
• Govor si ogledajo in ugotovijo,
kakšno je bilo vzdušje med navzočimi.
162
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učence pozove h kritičnemu
razmišljanju:
• Katere okoliščine so pripomogle k
samostojnosti Slovenije
• Koliko je k osamosvojitvi
pripomogel padec berlinskega zidu
• Zakaj je osamosvojitev pomemben
dogodek za vsak narod
• Ali poznaš katerega od narodov v
Evropi, ki nimajo svoje države
RAZISKOVALEC
Osamosvojitvene dni so v svojih
spominih opisali številni politiki, ki
so bili vključeni v takratno dogajanje:
Janez Janša, Dimitrij Rupel, Janez
Drnovšek in drugi … Učenci v knjižnici
poiščejo njihove spomine in jih
primerjajo:
• V čem se razlikujejo zapisi izbranih
politikov
• Zakaj se posamezni spominski
zapisi razlikujejo
• V čem so si podobni
Vojna za Slovenijo
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si v učbeniku na strani 172
ogledajo zemljevid vojne za Slovenijo
in ga analizirajo:
• Od kod so priletela letala JLA
• Kateri cilji so bili za JLA
pomembni
• Kaj je bila vloga tankovskih enot
180

• Kako se je slovenska Teritorialna obramba uprla JLA
Z blokadami cest in vojaπnic. Z napadi na mejne prehode in objekte
JLA.
• Kakπne so bile reakcije prebivalcev ob napadu JLA
Bili so ogorËeni in prestraπeni. Podprli so slovensko Teritorialno
obrambo.
b) Ob pomoËi uËbenika na strani 172 na spodnjem zemljevidu oznaËi:
• obmoËja pomembnejπih spopadov,
• smeri prodorov tankovskih enot
JLA,
• cilje letalskih napadov JLA.
c) Zakaj JLA kljub premoËi ni uspelo
zlomiti Teritorialne obrambe
· Teritorialna obramba se je bojevala
na domaËen terenu, ki ga je bolje
poznala.
· Bila je bolje organizirana, poleg
tega ji je uspelo blokirati enote JLA.
· Dobro informiranje svetovne
javnosti s strani Slovenije je obrnilo
svetovno javno mnenje proti JLA.
Kako se je rodila nova dræava
Ë) Evropski politiki so pritisnili na obe bojujoËi se strani. Boji so se konËali s podpisom sporazuma o ustavitvi sovraænosti
in ≈zamrznitvi« uresniËevanja slovenske neodvisnosti za tri mesece.
• Poimenuj ta sporazum.
Brionska deklaracija (dogovor o ustavitvi sovraænosti).
• Ob pomoËi vira ugotovi, kakπno je bilo razpoloæenje med slovenskimi
politiki glede tega sporazuma.
Niso bili najbolj navduπeni nad njim, saj je pomenil, da mora
Slovenija za tri mesece ≈zamrzniti« uresniËevanje svoje neodvisnosti.
d) Konec leta 1991 je parlament samostojne Republike Slovenije
sprejel slovensko ustavo.
Ob pomoËi virov in besedila v uËbeniku na straneh 172∑173 ugotovi,
kakπno ureditev je uzakonila nova slovenska ustava.
A. demokratiËno
B. faπistiËno
C. republikansko
». monarhiËno
D. delitev prebivalstva glede na narodnost in vero
E. enakost pred zakonom za vse prebivalce
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (fotografi jo)
Učenci si v učbeniku na strani 172
ogledajo fotografijo iz vojne za
Slovenijo in jo analizirajo:
• Kje je v besedilu omenjeni prehod
Holmec
• Kakšna zastava se vidi v ospredju
• Kako je videti objekt Ali lahko iz
fotografije ugotovimo, ali je na tem
prehodu potekal hud spopad
≈VedoË, da obstaja resno upanje na konec vojne in da smo
precej dosegli, sem telefoniral Janπi. Povedal sem mu, da bo
moral spustiti ujetnike v enem dnevu. Janπa takrat ni bil
posebno prijazen z mano /…/. Rekel je, da smo mu uniËili,
kar je tako mukoma dosegel. Tudi meni je bilo jasno, da nismo
imeli bogve kakπne izbire /…/. Brionska deklaracija, ki
smo jo definitivno sprejeli /…/ je bila tveganje. Kar se mene
tiËe, sem bil do Evropejcev zaupljiv. Vsa moja zunanja politika
je temeljila na zaupanju v Evropejce.«
(Zapis Dimitrija Rupla, zunanjega ministra v Ëasu vojne, leta 1992)
≈V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake Ëlovekove
pravice in temeljne svoboπËine, ne glede na narodnost,
raso, spol, jezik, vero, politiËno ali drugo prepriËanje /…/.
(Ustava Republike Slovenije, 14. Ëlen)
≈V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dræavljanke in dræavljani
jo izvrπujejo neposredno in z volitvami, po
naËelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrπilno in
sodno.«
(Ustava Republike Slovenije, 3. Ëlen)
163
RAZISKOVALEC
Učenci v literaturi in spletu poiščejo
opise in podatke o najhujših spopadih
med vojno za Slovenijo, na primer
v Trzinu, na prehodu Vič-Holmec,
na Medvedjeku … Svoje ugotovitve
predstavijo v referatih.
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(besedna preglednica)
Učenci dopolnijo tabelo tako, da vanjo
vnesejo naslednje pojme: plebiscit
o samostojnosti, Demos, napad
jugoslovanske vojske, Brionska
deklaracija, prve stranke, Majniška
deklaracija, nova slovenska zastava,
prve večstrankarske volitve,
Teritorialna obramba.
Uvedba
Osamosvojitev
večstrankarskega
sistema
Vojna za Slovenijo
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno
stran slovenske vojske www.
slovenskavojska.si in v razdelku
Struktura danes poiščejo naslednje
podatke:
• Ali se v današnji sestavi še kje
omenja Teritorialna obramba
• Kolikšen delež danes v vojski
tvorijo vojaki v stalni sestavi in
kolikšen vojaki v obvezni rezervi
V razdelku Zgodovina/Vojaška
tradicija poiščejo naslednje podatke:
• Kako stara je vojaška tradicija na
Slovenskem
V razdelku Zgodovina/Teritorialna
obramba poiščejo naslednje podatke:
• Kdaj se je začela v Sloveniji
oblikovati Teritorialna obramba
• Kaj je poveljstvo JLA v Beogradu po
prvih večstrankarskih volitvah 1990
v Sloveniji zahtevalo od Republiškega
štaba teritorialne obrambe (RŠTO)
• Ali je RŠTO ukaz izpolnil
V razdelku Zgodovina/Vojna za
neodvisnost poiščejo naslednje
podatke:
• Koliko mož je imela TO ob začetku
spopada, koliko ob koncu
• Koliko pripadnikov slovenske
policije je sodelovalo v vojni
• Koliko žrtev je bilo na obeh
straneh
• Kakšna je bila materialna škoda na
strani JLA
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci na spletni strani Zveze vojnih
veteranov Slovenije (ZVVS) www.
zvvs.si preberejo besedilo v razdelku
Vojna 1991/Osamosvojitvena vojna in
odgovorijo na vprašanja:
• Ob kateri uri se je v četrtek 27.
junija 1991 začela vojna
• Kakšen ukaz so v petek 28. junija
ponoči dobile enote Teritorialne
obrambe
• Zakaj v soboto 29. junija 1991 še ni
prišlo do ustavitve sovražnosti
V razdelku Foto beležke si ogledajo
fotografije in jih analizirajo:
• Kaj prikazujejo fotografije
• V katerih slovenskih krajih so bile
posnete
• Kdaj in od kod je iz Slovenije odšel
zadnji vojak JLA
181

Slovenija – zgodba o uspehu
AKTIVNOST: metoda pisno-grafi čnih
izdelkov
Učenci s tabelo navedejo pozitivne
posledice osamosvojitve. Razmislijo o
težavah Slovenije ob tem.
Kritično razmislijo o tem, kakšno
zunanjo politiko naj bi imela Slovenija,
predvsem glede nerešenih mejnih
vprašanj in položaja zamejskih
Slovencev.
POZITIVNE POSLEDICE
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Na spletnih straneh Zavoda za
zaposlovanje www.ess.gov.si
(razdelek Dejavnosti/Statistični
podatki/Arhiv) lahko učenci raziščejo,
kolikšna je bila brezposelnost v
Sloveniji od leta 1999 dalje. V pomoč
jim je tudi spletna stran Statističnega
urada www.stat.si. Obiščejo lahko
tudi spletno stran vlade z aktualnimi
podatki www.uvi.si/slo/slovenija/
kratka-predstavitev/gospodarstvo/
html.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci si zamislijo:
• da so uredniki dokumentarne
oddaje o osamosvojitvi Slovenije. Med
množico slik, podatkov, dogodkov
… izberejo najpomembnejše in jih
zapišejo ali predstavijo.
• da so uredniki enciklopedije o
nastanku samostojne Slovenije.
Izberejo dogodke, osebnosti …,
ki so zaznamovali slovensko
osamosvojitev.
AKTUALNO
Zniževanje inflacije v Sloveniji je bil
eden glavnih ekonomskih ciljev v letih
2004 in 2005. Inflacija leta 2004 je
bila 3,6-odstotna, konec leta 2005 pa
je dosegla evropsko povprečje (2,3%).
Tega leta je zniževanje inflacije v
Sloveniji ogrožala predvsem visoka
cena nafte. V prvi polovici leta je bila
gospodarska rast v Sloveniji 3,9-
odstotna. Medtem ko je uvoz upadal,
se je povečeval izvoz, predvsem v
Francijo, Avstrijo in Italijo, pa tudi
Nemčijo. Povečan pa je bil uvoz iz
držav nekdanje Jugoslavije.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
slikovno-grafi čnih izdelkov
Učenci izdelajo kronološko tabelo,
ki prikazuje dogajanje v času velikih
političnih sprememb v Sloveniji v 80.
in 90. letih. Uporabijo spodnji model.
prve
večstrankarske
volitve
dogodek
dogodek
TEŽAVE
dogodek
164
Kako se je rodila nova dræava
e) Suverenost Slovenije je bila konËno doseæena z mednarodnim priznanjem.
• Kdaj je bila Slovenija mednarodno priznana
Kdaj je bila Slovenija sprejeta v OZN
· Slovenija je bila mednarodno priznana januarja 1992 (NemËija
≈Gospod predsednik,
v veliko Ëast mi je, da Vam lahko sporoËim, da Zvezna republika
NemËija priznava neodvisno dræavo Republiko
Slovenijo. Nemπki narod pozdravlja Slovenijo kot novo Ëlanico
druæine neodvisnih dræav sveta.«
jo je priznala æe decembra 1991), ko so jo priznale zahodnoevropske
sile.
predsedniku Milanu KuËanu 18. decembra 1991)
(Odlomek iz pisma predsednika ZR NemËije Richarda von Weizsäckerja
· V OZN je bila sprejeta 22. maja 1992.
• V kateri pomembni mednarodni zvezi je bila Slovenija sprejeta spomladi 2004
· 26. marca je bila sprejeta v zvezo NATO, 1. maja pa v Evropsko unijo.
RADOVEDNEÆ
Predstavljaj si, da si pisec govorov predsednika republike. Tvoja naloga je, da napiπeπ govor za slovesno razglasitev slovenske neodvisnosti.
Poloæaj Slovenije je teæak, saj evropske sile nasprotujejo njeni samostojnosti. Zavedaπ pa se, da bodo tvoj govor neposredno prenaπale vse
evropske televizijske postaje.
ZANIMA ME:
Na naslovu www.nekdanji-pr.gov.si/slovenija _danes lahko
prebereπ in si ogledaπ govor predsednika KuËana ob
razglasitvi samostojnosti.
Deklaracija o suverenosti dræave Republike Slovenije
1990
Majniπka deklaracija 1989
program DEMOSove vlade:
samoodloËba Slovenije
Kakπne spremembe je
prinesla uvedba veËstrankarskega
sistema
nove stranke in
zmaga DEMOSa
ZANIMA ME:
Zdruæenje veteranov vojne za Slovenijo Domæale
je posnetek bitke za Trzin objavilo na video kaseti (2001).
TV Slovenija pa je pripravila kaseto Slovenija na
barikadah.
PONOVIMO
Osamosvojitev ∑ prelomen
dogodek v slovenski zgodovini
KAKO SE
JE RODILA
NOVA DRÆAVA
Slovenija ∑ zgodba o uspehu
Vojna za Slovenijo
plebiscit o samostojnosti 23. decembra 1990
razglasitev samostojnosti
26. junija 1991
desetdnevna vojna: 26. 6.∑3. 7.
1991
napad JLA, uspeπna
obramba Teritorialne
obrambe
mednarodno priznanje in uveljavitev, demokratiËna ureditev, træni sistem in uspeπna gospodarska rast
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Katere politične stranke so se povezale v
Demos
• Zakaj se je slovenska Zveza komunistov razšla z
jugoslovansko
• Katera politična stranka je dobila večino na prvih
večstrankarskih volitvah
• Kakšen program je imela prva Demosova vlada
• Zakaj danes kot državna praznika praznujemo
26. december in 25. junij
▶ S svojimi besedami opišejo potek vojne za
osamosvojitev.
▶ Učenci rešijo nalogo PONOVIMO v delovnem
zvezku na strani 173.
BELEŽKE:
182

183

Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Jelka Razpotnik,
Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan
RAZISKUJEM PRETEKLOST 9
priročnik za učitelje
Uredila: mag. Jelka Razpotnik
Likovno tehnična urednica: Beti Jazbec
Oblikovanje: Beti Jazbec
Prelom: Studio Rokus
Izdala in založila: Založba Rokus d. o. o.
Glavni urednik: Vasja Kožuh
Direktor produkcije: Klemen Fedran
Tisk: Eurotrade print d.o.o.
1. izdaja: 1. natis
Naklada: 1000
Ljubljana, januar 2006
184