varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja - Lesarska šola ...

VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM »LESARSTVO«
LESARSKA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Dušan Boris HREN
VARSTVO PRI DELU, POŽARNA VARNOST IN VARSTVO OKOLJA
študijsko gradivo - prva izdaja
1. letnik
Gradivo je avtorsko delo in je namenjeno zgolj študentom Lesarske šole kot pripomoček za orientacijo
pri osvajanju predpisane učne snovi. Gradivo je izdala Višja strokovna šola v interne namene in samo
za lastno uporabo. Zato se brez dovoljenja avtorja in šole ne sme razmnoževati, javno prikazovati niti
uporabljati za katerekoli javne namene. Naklada 40 izvodov.

Študijsko gradivo: VARSTVO PRI DELU, POŽARNA VARNOST IN VARSTVO OKOLJA
Avtor: Dušan Boris HREN, univ. dipl. inž. les.
Gradivo je za interno uporabo potrdila Komisija za interna učna gradiva Višje lesarske šole Maribor.
založil:
MARKSL ALEKSANDER S.p.
Maribor, februar 2009

VSEBINA
PREDGOVOR
1
1 PRAVNA UREDITEV VARSTVA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI 3
1.1 Varnost in zdravje pri delu 3
1.1.1 Zakonska ureditev varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji 3
1.1.1.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu 3
1.1.1.2 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o varnosti in zdravju pri delu 11
1.1.1.3 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami 12
1.1.2 Register predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu 14
1.2 Požarna varnost 16
1.2.1 Zakonska ureditev požarne varnosti v Republiki Sloveniji 16
1.2.1.1 Zakon o varstvu pred požarom 16
1.2.1.2 Zakon o gasilstvu 22
1.2.2 Register predpisov s področja požarnega varstva 24
1.3 Delovno pravo v Republiki Sloveniji 25
1.3.1 Temeljna zakonodaja s področja delovnega prava 25
1.3.1.1 Zakon o delovnih razmerjih 25
1.3.1.2 Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti 26
1.3.1.3 Zakon o inšpekciji dela 27
1.3.2 Register predpisov s področja delovnega prava 29
1.4 Zdravstveno in socialno varstvo ter pokojninsko in
invalidsko zavarovanje
30
1.4.1 Zakonska ureditev zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji
30
1.4.1.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju 30
1.4.1.2 Zakon o zdravstveni inšpekciji 34
1.4.1.3 Zakon o socialnem varstvu 35
1.4.1.4 Zakon o prispevkih za socialno varnost 36
1.4.1.5 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih 37
1.4.1.6 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 38
1.4.2 Register predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva
ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja
2 SISTEM VARNOSTI V PODJETJU 41
2.1 Organizacija sistema varnosti v podjetju 41
2.1.1 Namen in obseg varstva pri delu 41
2.1.2 Pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu 41
2.1.3 Načrtovanje in izvajanje varstva pri delu 42
2.1.4 Odgovorne osebe za varstvo pri delu 42
2.1.5 Organi varstva pri delu 43
2.1.6 Obveznost poročanja organom nadzora 43
39

2.1.7 izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu 44
2.1.8 Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav 44
2.1.9 Zdravstveno-higiensko varstvo 44
2.1.10 Osebna zaščitna sredstva 45
2.1.11 Meritve in preiskave ozračja 45
2.1.12 Požarna varnost 46
2.1.13 Prometna (transportna) varnost 46
2.1.14 Delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji 46
2.1.15 Raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu 47
2.1.16 Evidence varstva pri delu 47
2.2 Varnostna analiza 47
2.3 Ekonomska upravičenost vlaganj v varstvo pri delu 48
2.4 Ukrepi za izboljšanje varstva in zdravja pri delu 48
2.5 Preventivni ukrepi v zvezi z varstvom pri delu 48
3 VAROVANJE OKOLJA 49
3.1 Varovanje okolja v Republiki Sloveniji 49
3.1.1 Zakonska ureditev varovanja okolja 49
3.1.1.1 Zakon o varstvu okolja 49
3.2 Okoljski standardi serije ISO 14000 in znaki za okolje 53
3.2.1 Okoljski standardi serije ISO 14000 53
3.2.2 Znaki za okolje 54
3.3 Integrirano varstvo okolja in gospodarjenje v krožnem toku 55
3.4 Snovi, ki obremenjujejo okolje 55
U1~~ki ~
3.4.1.1 Vrste odpadkov 57
3.4.1.2 Strategija ravnanja z odpadki 57
3.4.1.3 Pravilnik o ravnanju z odpadki 58
3.4.2 Onesnaževanje zraka 62
3.4.3 Industrijske odpadne vode 63
3.4.4 Hrup 64
3.4.4.1 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
hrupu pri delu
64
3.4.4.2 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju 65
3.4.5 Gospodarjenje z energijo in odpadna toplota 66
3.5 Register predpisov s področja varovanja okolja 66
SEZNAM VIROV
69

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
PREDGOVOR
Gradivo je namenjeno študentom prvega letnika Višje strokovne šole - izobraževalni
program »lesarstvo«. Zasnovano je tako, da Vas le usmerja pri študiju.
V gradivu se bomo seznanili z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu,
požarnega varstva, delovnega prava, zdravstvenega in socialnega varstva ter s področjem
varovanja okolja. Pri slednjem bomo napravili pregled nevarnih snovi oziroma snovi, ki
obremenjujejo okolje. K navedenemu dodajam še kratek vpogled v organizacijo sistema
varstva pri delu v podjetju.
Zakonodaja, ki jo bomo pregledali, je nastala po osamosvojitvi Republike Slovenije
oziroma večina le-te v zadnjih nekaj letih tudi kot posledica prilagajanja naše zakonodaje
evropski, posledica novih danosti ter potreb oziroma osveščenosti.
Del gradiva je iz splošnega omejen le na področje in potrebe lesarstva.
Vse zakonske in podzakonske akte si lahko v celoti natisnete sami, če imate potrebno
opremo, znanje in dostop do elektronskih virov (Uradni list Republike Slovenije ­
dosegljivo na http://www.uradni-Iist.si). Obstaja seveda tudi klasičen način iskanja po
registrih predpisov, da se dokopljemo do želenih informacij o zakonskih in podzakonskih
aktih, nakar moramo le-te seveda še poiskati v Uradnem listu oziroma drugih zbirkah.
Ostalo potrebno gradivo je najlažje poiskati preko »COBISS-a« (Co-operative Online
Bibliographic System and Services). V grobem nam torej zadostuje že pregled elektronskih
virov. Nenazadnje pa nam tudi še kakšen sprehod do knjižnice ne more škodovati.
Poznavanje predpisov in njihove vsebine, zavedati se pomena upoštevanja teh
predpisov, razvijanje pozitivnega odnosa do reševanja problemov, razvijanje sposobnosti
vrednotenja ustreznosti ukrepov ter prevzemanja odgovornosti, z vseh zgoraj navedenih
področij, so samo nekateri cilji. Upam, da vam bo usvojeno v pomoč pri vajah kot tudi
na vašem delovnem mestu.
Pri študiju in delu Vam želim veliko uspeha.
Dušan Boris HREN, univ.
1

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1 PRAVNA UREDITEV VARSTVA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI
V tem poglavju bomo obravnavali:
ureditev varnosti in zdravja pri delu,
ureditev požarnega varstva,
temeljno zakonodajo s področja delovnega prava,
ureditev zdravstvenega in socialnega varstva,
osnove pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
1.1 Varnost in zdravje pri delu
Varnost in zdravje pri delu obsega celoto ukrepov in opravil, s katerimi delavci
ustvarjajo v podjetju varno okolje in takšne delovne razmere, ki zagotavljajo fizično in
duševno integriteto ter s tem tudi pravico do varstva in zdravja pri delu.
1.1.1 Zakonska ureditev varnosti in zdravja pri delu v Republiki Sloveniji
Zakonski in podzakonski akti s področja varnosti in zdravja pri delu niso »umetna
tvorba«. Nastali so na osnovi izkušenj.
Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu temelji zlasti na konvencijah Mednarodne
organizacije dela št. 155 o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu ter
delovnega okolja in št. 161 o organiziranem izvajanju varnosti in zdravja pri delu. Pri
oblikovanju zakona je bila v celoti upoštevana direktiva 89/391 EEC o uvedbi ukrepov
za pospeševanje izboljšanja varnosti in zdravja delavcev pri delu. (ZVD 1999,6)
Če, kljub obsežnosti veljavnih aktov, na katerem področju še ni ustreznih predpisov o
varnosti in zdravju pri delu, moramo v takšnem primeru upoštevati splošno priznane
dosežke s področja varnosti in zdravja pri delu.
1.1.1.1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)l
Zakon v svojih 67. členih vsebuje oziroma opredeljuje:
splošne določbe,
temeljna načela,
obveznosti delodajalca,
pravice in dolžnosti delavcev,
evidence in poročila,
Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pn delu,
Svet za varnost in zdravje pri delu,
dovoljenje za delo,
zbornico,
nadzorstvo,
kazenske določbe,
prehodne in končne določbe.
1 Uradni list Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS), št. 56/99; zakonje začel veljati 28.07.1999.
3

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Splošne določbe
S tem zakonom se določajo:
pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim m zdravim delom,
ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
organi, pristojni za varnost in zdravje pri delu (iz l. člena).
Izvršilne predpise s področja varnosti in zdravja pri delu izdaja mnuster, pristojen za
delo in minister, na katerega pristojnost se izvršilni predpis nanaša (iz l. člena).
Podrobnejše varnostne ukrepe določi
predpisi (iz 1. člena).
delodajalec v skladu s tem zakonom in drugimi
Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju
zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kakor tudi za vse druge
osebe, ki so navzoče v delovnem procesu (iz 2. člena).
V 4. členu so natančno pojasnjeni pojmi: delavec, delodajalec, delovno mesto, delovno
okolje, delovna oprema, izjava o varnosti, strokovni delavec in pooblaščeni zdravnik.
Državni zbor Republike Slovenije mora sprejeti Nacionalni program varnosti in
zdravja pri delu, v katerem bodo določeni strategija razvoja, posamezni nosilci in roki za
izvedbo (iz 4. člena).
Temeljna načela
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta
namen mora delodajalec izvajati ukrepe (tudi preventivne), potrebne za zagotavljanje
varnosti in zdravja delavcev. Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju
varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga to ne
odvezuje odgovornosti na tem področju. (iz 5. člena)
Vse dolžnosti delodajalca so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove
varnosti in zdravja pri delu (iz 7. člena).
Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje
pri delu. Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca,
delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu
varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja (8. člen). Delavec mora spoštovati in
izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora opravljati
delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in
zdravje drugih oseb. Delavec mora uporabljati varnostne naprave ter sredstva in osebno
varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in
skrbeti, da so v brezhibnem stanju (9. člen).
4

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Delodajalci ln delavci oziroma njihovi predstavniki se morajo o vprašanjih varnosti ln
zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem
zakonom in predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju (10. člen).
Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ne smejo delavcem povzročati
nobenih finančnih obveznosti (iz 11. člena).
Prav tako ne smejo zdravstvene posledice opravljanja dela prizadeti delavčeve plače ter
posegati v njegov z delom pridobljen materialni in socialni položaj (iz 11. člena).
Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in
delavce, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več poklicno
opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (iz 12. člena).
Obveznost delodajalca iz zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni je
odvisna od ravni varnosti in zdravja pri delu. To obveznost delodajalca določita Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Slovenije v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju (iz 12. člena).
Delodajalci, združenja delodajalcev, zavarovalnice in zavodi s področja zdravstvenega
zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja sodelujejo pri načrtovanju
skupnih dejavnosti za dosego višje ravni varnosti in zdravja pri delu ter za splošen
razvoj varnostne kulture in zagotavljajo sredstva, ki so za ta namen potrebna, v skladu z
zakonom (iz 12. člena).
Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sta sestavni del
splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj ter sestavni del
uvajanja v delo in stalnega strokovnega usposabljanja delavca (13. člen).
Obveznosti delodajalca
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti IZJAVO O VARNOSTI, ki mora temeljiti na
ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem
okolju ter na OCENI TVEGAJ'l"JA (risk assessment). Izjavo o varnosti mora delodajalec
izdelati in sprejeti v pisni obliki, na predpisan način, v predpisani vsebini ter jo mora
dopolnjevati ob vsaki spremembi ravni tveganja (iz 14. člena)*.
Ocena tveganja se ugotavlja na podlagi meritev posameznih škodljivih parametrov, kot so
na primer prah, sevanja, toplotno okolje, prisotnost nevarnih snovi, neugodna psihološka
klima, itd. (ZVD 1999,6).
Ocena tveganja služi delodajalcu pn načrtovanju varnostnih ukrepov in
zavarovalnicam pri oceni nevarnosti ob določanju višine zavarovalne premije za
posamezno podjetje (ZVD 1999,6).
5

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da:
poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu,
poveri naloge varovanja zdravja pri delu pooblaščenemu zdravniku,
sprejme ukrepe za zagotavljanje požarne varnosti v skladu z posebnimi predpisi,
sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti,
obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za
poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi ter izdaja navodila za varno
delo,
usposablja delavce za varno delo,
zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo
uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom ne
zagotavlja varnosti in zdravja pri delu,**
zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse
delovne opreme,**
zagotavlja zdravstvene preglede delavcev (15. člen).
Delodajalec določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za
določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, na podlagi
strokovne ocene pooblaščenega zdravnika (16. člen)*.
Delodajalec sme dati nevarne snovi v uporabo delavcem samo pod pogojem, da so
opremljene z listino, ki vsebuje vse varnostno-tehnične podatke, v slovenskem jeziku
oziroma v jeziku, ki ga delavec razume (iz 17. člena).
Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in
zdravja pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev, upoštevaje organizacijo,
naravo in obsežnost delovnega procesa, število enot, število izmen, število delavcev in
drugo (iz 18. člena)*.
Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno
odgovoren delodajalcu. Delodajalec pa mora strokovnemu delavcu omogočiti strokovno
neodvisno opravljanje nalog po tem zakonu, zagotoviti mu mora potreben čas in dostop do
vseh potrebnih podatkov ter mu omogočiti izpopolnjevanje znanja. Strokovni delavec ne
sme biti zaradi svojega dela postavljen v manj ugoden položaj oziroma ne sme trpeti
drugih škodljivih posledic v zvezi s svojim delom (iz 18. člena)*.
Organiziranje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu
iz 19. člena tega zakona lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali
zunanjimi strokovnimi službami, ki imajo dovoljenje za delo po 46. členu tega zakona
(peti odstavek 18. člena)*.
Delodajalec določi kakšno vrsto, stopnjo ln smer strokovne izobrazbe mora imeti
strokovni delavec (iz 18. člena). Strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril
opravljanje posameznih ali vseh strokovnih nalog, mora imeti opravljen strokovni izpit
iz varnosti in zdravja pri delu, določen s predpisom iz drugega odstavka 48. člena tega
zakona (iz tretjega odstavek 19. člena)*.
6

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Naloge, ki jih opravlja strokovni delavec so zapisane v poglavju 2.1.4 in so v skladu z
19. členom tega zakona.
Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja
pooblaščen zdravnik (prvi odstavek 20. člena)*. Pooblaščen zdravnik opravlja naloge, ki
so zapisane v poglavju 2.1.10 in so v skladu z drugim odstavkom 20. člena.
Naloge zdravstvenega varstva lahko opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna oziroma
fizična oseba s koncesijo za opravljanje dejavnosti v mreži zdravstvene službe, v skladu z
zdravstvenimi predpisi (21. člen).
Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev (prvi odstavek 22. člena)*.
Vrste, način, obseg in roke opravljanja zdravstvenih pregledov iz prejšnjega odstavka,
predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom pristojnim za delo (drugi
odstavek 22. člena).
Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu tako, da izdaja pisna obvestila in
navodila. V izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost za življenje
in zdravje, so obvestila in navodila lahko tudi v ustni obliki (prvi odstavek 23. člena)*.
Delodajalec mora delavce seznaniti o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o
varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih
posledic. Delodajalec mora zagotoviti obveščenost nosečih delavk, mladih delavcev,
starejših delavcev in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo o rezultatih ocenjevanja
tveganja ter o ukrepih delodajalca za varnost in zdravje teh delavcev pri delu (drugi
odstavek 23. člena)*.
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo na mesto, kjer preti neposredna in neizogibna
nevarnost, dostop le tisti delavci, ki so za delo na takem mestu dobili posebna navodila
delodajalca (tretji odstavek 23. člena) **.
Delodajalec mora za vse delavce, tudi za tiste, ki pri njem opravljajo delo na podlagi
pogodbe z drugim delodajalcem, poskrbeti, da delavci prejmejo vse informacije o
tveganjih za varnost in zdravje pri delu, kakor tudi informacije o delavcu, ki je določen
za prvo pomoč, požarno varnost in evakuacijo delavcev (četrti odstavek 23. člena)*.
Delodajalec mora delovna mesta in sredstva za delo opremiti z znaki za obvestila in za
nevarnost ter navodila za varno delo v skladu s posebnimi predpisi (peti odstavek 23.
člena)**.
Delodajalec mora delavca usposabljati za varno opravljanje dela ob:
sklenitvi delovnega razmerja,
razporeditvi na drugo delo,
uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri
delu (prvi odstavek 24. člena) *.
7

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po
programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino
glede na nove oblike in vrste nevarnosti (drugi odstavek 24. člena)*.
Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na
delovnem mestu, pri čemer mora upoštevati roke za obvezne občasne preizkuse.
Usposabljanje delavcev pa mora biti v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno
(iz četrtega, petega in devetega odstavka 24. člena) *.
Delodajalec mora zagotoviti ustrezne oblike usposabljanja članov sveta delavcev oziroma
delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (iz 24. člena) *.
Na deloviščih,
kjer hkrati opravlja delo dvoje ali več delodajalcev, morajo ti s pisnim
sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter
delavca odgovornega za izvajanje teh ukrepov (25. člen)*.
Delodajalec mora o začetku del obvestiti inšpekcijo dela najmanj petnajst dni pred
začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in
zdravstvene okvare (26. člen).
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo OZIroma
poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne
dni, kolektivno nezgodo, ugotovljeno poklicno bolezen ali nevarni pojav ob katerem je ali
bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bilo ogroženo
zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi
katere bi bil delavec nezmožen za delo. Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj
obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve (iz 27. člena) *.
Delodajalec mora delavcem oziroma predstavnikom delavcev (svet delavcev) omogočiti,
da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in
zdravega dela, v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi. Delodajalec mora svetu
delavcev in sindikatom posredovati izjavo o varnosti iz 14. člena tega zakona, poročilo
o stanju varnosti in zdravja pri delu ter o izvedenih varnostnih ukrepih iz 40. člena ter
evidence iz 39. člena tega zakona. Delodajalec se mora s svetom delavcev posvetovati
o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega
delavca iz 18. člena in pooblaščenega zdravnika iz 20. člena tega zakona, o izjavi o
varnosti ter o obveščanju delavcev. (iz 28. člena)*
Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja naloge iz prejsnjega
člena delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu, ki se mu mora omogočiti
dela in zagotoviti pravice, ki veljajo za svet delavcev (29. člen).
način
Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje
pri delu ter sindikate z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora (četrti
odstavek 31. člena) *.
8

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Pravice in dolžnosti delavcev
Delavec ima pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi
zdravstvenega varstva ter, da se usposablja za njihovo izvajanje (prvi odstavek 32.
člena).
Delavec ima pravico odkloniti delo, če:
ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu,
delodajalec ni zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda,
mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje,
niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi,
bi moral delati več kot polni delovni čas (pa bi mu takšno delo glede na mnenje
pooblaščenega zdravnika poslabšalo zdravstveno stanje) (iz 33. člena).
Delavec ima pravico zahtevati, da se preden začne z delom vse nevarnosti odpravi.
V primeru, da delodajalec ne odpravi nevarnosti ali ne ravna v skladu z mnenjem
pooblaščenega zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem
obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (iz 33.
člena).
Delavec lahko dela na delovnem mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje
nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, pod pogoji, določenimi s posebnimi
predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, da je za to delo
zmožen (35. člen).
Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in
opremo za osebno varnost pri delu in se odzivati na zdravstvene preglede v skladu s
tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi (prvi odstavek 36. člena)****.
Če delavec ne ravna v skladu s prvim odstavkom 36. člena, huje krši obveznosti iz
delovnega razmerja. Šteje se, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje
drugih delavcev, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha. (iz 36. člena)
Delavec mora delodajalca pisno ali ustno preko svojih posrednikov takoj obvestiti o
vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu
ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev (prvi
odstavek 37. člena) ***.
Če delodajalec pojavov iz prejšnjega odstavka ne odpravi ali jih ne odpravi
zadovoljivo, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti
svet delavcev ali delavskega zaupnika za področje varnosti in zdravja pri delu (iz 37.
člena).
Evidence in poročila
Delodajalec mora voditi v skladu z 39. členom evidence, kot so zapisane v poglavju
2.1.17.
9

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Poročilo o stanju varstva in zdravja pri delu ter o izvedbenih varnostnih ukrepih
pripravi delodajalec na zahtevo inšpekcije dela (40. člen).
Minister, pristojen za delo, predpiše vsebino evidenc, način vodenja in hrambe
dokumentacije ter roke za sestavo evidenc iz 39. člena tega zakona (41. člen).
Urad Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu
Urada Republike Slovenije za varnost in zdravje pri delu je v sestavi ministrstva,
pristojnega za delo. Njegove naloge so naštete v 42. členu tega zakona.
Svet za varnost in zdravje pri delu
Pri Vladi Republike Slovenije se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za
varnost in zdravje pri delu. Njegova sestava je zapisana v 45. členu, naloge pa v 44.
členu tega zakona.
Dovoljenje za delo
Minister, pristojen za delo, izda (ali odvzame) pravni osebi ali samostojnemu
podjetniku posamezniku dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:
opravljanje periodičnih preiskav kemijskih, fizikalnih in bioloških škodljivosti v
delovnem okolju,
opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovne opreme,
izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti,
pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo (iz 46. člena).
Zbornica
Strokovni delavci in pooblaščeni zdravniki, ki opravljajo naloge varnosti in zdravja
pri delu, se lahko združujejo v zbornico (49. člen).
Zbornica opravlja naloge določene s tem zakonom in statutom, zlasti pa:
spremlja in opravlja nadzor nad delom svojih članov v skladu s svojimi pravili,
sprejema kodeks poklicne etike,
vodi evidenco članov (50. člen).
Nadzorstvo
Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi in
drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ter nad varnostnimi ukrepi,
določenimi s splošnimi akti delodajalca in kolektivnimi pogodbami, opravlja inšpekcija
dela (51. člen).
Inšpekcija o svojih ugotovitvah obvesti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika za
varnost in zdravje pri delu ter reprezentativne sindikate pri delodajalcu (iz 55. člena).
10

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Kazenske določbe
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje delodajalec, če ne izpolnjuje
katere od triindvajsetih naštetih obveznosti, ki so zapisane v 56. členu zakona, mi pa
jih imamo označene v gradivu z eno zvezdico (*).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
delodajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje delodajalec, če ne izpolnjuje katere od
naštetih obveznosti, ki so zapisane v 58. členu zakona, mi pa jih imamo označene v
gradivu z dvema zvezdicama (**). Denarno kazen izterja inšpektor na kraju samem.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba delodajalca,
ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec, če krši
obveznosti, ki so zapisane v 57. členu zakona, mi pa jih imamo označene v gradivu s
tremi zvezdicami (***).
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delavec, če krši obveznosti, ki
so zapisane v 58. členu zakona, mi pa jih imamo označene v gradivu s štirimi
zvezdicami (****). Denarno kazen izterja inšpektor na kraju samem.
Prehodne in končne določbe
Delodajalci morajo v roku dveh let od dneva uveljavitve tega zakona urediti varnost
in zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona (60. člen).
1.1.1.2 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona
o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A)2
V zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št 56/99, 22/01) se v 60. členu
prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Delodajalci morajo najkasneje do
31.12.2001 urediti varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
morajo delodajalci, ki kot kmetje ali fizične osebe sami ali s člani svojih
gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravljajo kmetijsko, pridobitno ali drugo
dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposlujejo drugih oseb, urediti varnost in
zdravje pri delu v skladu z določbami tega zakona do 31.12.2002.« (1. člen)
2 Uradni list RS, št. 64/01.
11

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.1.1.3 Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečamiuradno
prečiščeno besedilu (ZVNDN - UPBl)3
Kaj ima ta zakon iskati na mestu, kjer obravnavamo varstvo in zdravje pri delu
Vsaka nevarnost pomeni možnost nesreče. Nesreča je trenuten nezaželen dogodek, ki je
posledica nevarnosti. Poškodba je posledica nesreče. Na srečo ni nujno, da se nesreča
vedno konča s poškodbo.
Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali
upravljanju s sredstvi za delo ter ravnanju z različnimi (nevarnimi) snovmi. Naravne
nesreče pa so nesreče, ki jih v glavnem povzročajo naravne sile (npr. potres, poplava,
zemeljski plazovi, snežni plazovi, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša,
množični pojav nalezljive bolezni). Ne gre pozabiti tudi na druge velike nesreče
(nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požari, jedrske nesreče, ekološke
nesreče, industrijske nesreče večjega obsega, vse do oblik množičnega nasilja, ki ima
za posledico izredne razmere oziroma vojno stanje).
Upam, da je zapisano zadosten razlog, da pred nadaljevanjem napravimo še kratek
vpogled v Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ta zakon ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine
naravnimi in drugimi nesrečami (prvi odstavek 1. člena).
ter okolja pred
Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Je zmanjšanje števila nesreč ter
preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč (drugi odstavek 1.
člena).
Država, občine in druge samoupravne lokalne skupnosti organizirajo varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami kot enoten in celovit sistem v državi (tretji odstavek 1.
člena).
Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali najbližjo gasilsko
enoto o vsaki nevarnosti naravne ali druge nesreče takoj, ko jo je opazil ali Je zanjo
izvedel (4. člen).
Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi In drugimi nesrečami (prvi odstavek 9.
člena).
Ob naravni in drugi nesreči imata zaščita ter reševanje človeških življenj prednost
pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi aktivnostmi (drugi odstavek 9. člena).
Ob naravm In drugi nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in
sposobnostih (10. člen).
3 Uradni list RS, št. 51/2006; z dne 18.05.2006.
12

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Vsakdo mora osebi, ki je v življenjski nevarnosti ali ji preti nevarnost za zdravje,
priskočiti na pomoč, če s tem ne ogrozi svojega življenja ali zdravja. Če posameznik
ni zmožen nuditi pomoči, mora o tem takoj obvestiti ustrezno reševalno službo ali
center za obveščanje ali na drug način poskrbeti za pomoč (16. člen).
Država in lokalna skupnost morata zagotoviti, da je prebivalstvo na območju, ki bi ga
lahko prizadela naravna ali druga nesreča, obveščeno o nevarnostih (drugi odstavek Il.
člena).
Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo državljani:
sodelovati v Civilni zaščiti,
dajati materialna sredstva (materialna dolžnost),
se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito
predpisanih zaščitnih ukrepov (15. člen).
ter za izvajanje
Državljan Republike Slovenije je obveznik Civilne zaščite, če ni razporejen k
opravljanju vojaške dolžnosti ali k opravljanju delovne dolžnosti pod pogoji,
določenimi s predpisi. Dolžnost sodelovanja v Civilni zaščiti se začne z 18. letom in
traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti (17. člen).
Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozil,
strojev, opreme in drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter
energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih
nesrečah (prvi odstavek 25. člena).
Materialna dolžnost se lahko naloži tudi pravnim osebam, razen za sredstva in
opremo, ki je razporejena za obrambne potrebe ali je namenjena za zdravstveno
varstvo oziroma za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s tem zakonom (drugi
odstavek 25. člena).
Pripadniku Civilne zaščite med opravljanjem nalog v Civilni zaščiti, usposabljanjem in
izvrševanjem materialnih dolžnosti, na podlagi poziva pristojnega organa, pripada
nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela zaradi
opravljanja teh dolžnosti v višini in pod pogoji, ki jih določa Vlada Republike
Slovenije (prvi odstavek 27. člena).
Delodajalec pripadnika Civilne zaščite zaradi opravljanja nalog v Civilni zaščiti ne sme
odpustiti, razporediti na drugo delovno mesto ali kako drugače oškodovati (iz četrtega
odstavka 27. člena).
Poškodba ali bolezen, ki nastane med opravljanjem nalog, usposabljanjem ali med
izvrševanjem materialnih dolžnosti v Civilni zaščiti, se šteje kot poškodba pri delu ali
poklicna bolezen, za katero je državljan zavarovan po predpisih o zdravstvenem,
pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prvi odstavek 28. člena).
Državljan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel
škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih (prvi odstavek 30.
člena).
13

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Državljan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do
nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena (drugi
odstavek 30. člena).
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo,
proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter
energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki
predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, morajo izdelati oceno ogroženosti ter
načrt zaščite in reševanja (drugi odstavek 38. člena).
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na
lastne stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati
potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in
okoliškega prebivalstva o nevarnosti ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalne
skupnosti, glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost
(tretji odstavek 38. člena).
Z nacionalnim programom varstva pred naravmnn in drugimi nesrečami se
določajo cilji, politika in strategija varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (iz 41.
člena).
Za odkrivanje ter spremljane nevarnosti naravnih in drugih nesreč, obveščanje in
alarmiranje ter vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči, ministrstvo
organizira enoten sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja (prvi odstavek 48.
člena).
Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja sestavljajo:
opazovalno omrežje,
centri za obveščanje,
služba za informacijsko podporo in alarmiranje (prvi odstavek 49. člena).
1.1.2 Register predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu 4
Za potrebe lesne industrije velja omeniti spodaj navedeno zbirko veljavnih zakonskih lil
podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu:
~ Zakon o varnosti in zdravju pri delu,
~ Zakon o inšpekciji dela,
~ Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja,
~ Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih
nalog varnosti pri delu,
~ Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme,
~ Pravilnik o varnostnih znakih,
4 Povzeto po av Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007)
14

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
~ Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih
mestih,
~ Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen,
~ Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom,
~ Pravilnik o osnovah za opravljanje nalog varstva pri delu,
~ Pravilnik o listinah za sredstva za delo,
~ Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov
delavcev,
~ Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev,
~ Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu,
~ Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo,
~ Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem
predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov,
~ Pravilnik o opremi in o postopku za prvo pomoč in organiziranju službe za primer
nesreče pri delu,
~ Navodila o načinu prijavljanja in raziskovanja nesreč pri delu,
~ Pravilnik o zagotovitvi nastanitve in prehrane oziroma prevoza delavcev od kraja
kjer stanujejo, do kraja, kjer delajo in nazaj,
~ Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu,
~ Pravilnik o varstvu pri delu v gozdovih,
~ Pravilnik o varstvenih ukrepih pri izdelavi in dodelavi papirja, kartona in lesovine,
~ Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka,
~ Pravilnik o varstvu pri vzdrževanju motornih vozil in prevozu z motornimi vozili,
~ Navodila o evidencah s področja varstva pri delu,
~ Pravilnik o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu,
~ Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu,
~ Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije, ki
opravljajo strokovne naloge s področja varstva pri delu,
~ Pravilnik o splošnih normativih za varstvo pri delu z dvigali,
~ Pravilnik o varstvu pri delu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih
vozil,
~ Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne instalacije.
15

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.2 Požarna varnost
1.2.1 Zakonska ureditev požarne varnosti v Republiki Sloveniji
1.2.1.1 Zakon o varstvu pred požaromuradno
prečiščeno besedilo (ZVPoz - UPB1)s
Splošne določbe
Ta zakon ureja sistem varstva pred požarom, ki obsega organiziranje, načrtovanje,
izvajanje, nadzor ter financiranje dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom (iz 1.
člena).
Cilj dejavnosti in ukrepov varstva pred požarom je varovanje ljudi, živali, premoženja
in okolja pred požarom in eksplozijo (prvi odstavek 4. člena).
Za uresničevanje ciljev iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
načrtovanje in upoštevanje preventivnih ukrepov varstva pred požarom,
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
varen umik ljudi in živali s požarno ogroženega območja,
preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara in eksplozije za ljudi, živali,
premoženje in okolje,
vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva
pred požarom in pričakovano požarno škodo (drugi odstavek 4. člena).
V 5. členu so pojasnjeni pojmi: požar, eksplozija, požarna ogroženost, požarno tveganje,
požarna varnost, ukrepi varstva pred požarom, preventivni ukrepi in aktivni ukrepi
varstva pred požarom, sistem aktivne požarne zaščite, evakuacija, metode požarnega
inženirstva, požarno nevarne snovi, požarno nevarna dela, požarno nevarne naprave.
Republika Slovenija, občine in druge lokalne skupnosti zagotavljajo celovit sistem
varstva pred požarom s sprejemanjem predpisov, načrtovanjem, izvajanjem ukrepov,
nadzorom, politiko financiranja in drugimi ukrepi (6. člen).
Predpisani ukrepi varstva pred požarom morajo preprečevati širjenje požara na
sosedovo premoženje (8. člen).
Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko
odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi
tega nastanejo (9. člen).
5 Uradni list RS, št. 3/07
16

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj
preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje (10. člen).
Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom (13. člen).
V nacionalnem programu varstva pred požarom se določijo cilji, usmeritve in strategija
varstva pred požarom za obdobje najmanj petih let (prvi odstavek 14. člena).
Izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom
Vsebine s področja varstva pred požarom se posredujejo v osnovnem, srednjem ID
visokem izobraževanju (19. člen).
Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno ali občasno zaposlen pn
njem, poučen o varstvu pred požarom ob:
nastopu dela,
premestitvi na drugo delovno mesto,
razporeditvi na drugo delo,
spremembi ali uvajanju nove delovne opreme,
spremembi in uvajanju nove tehnologije (prvi odstavek 20. člena).
Pri usposabljanju se mora upoštevati nove in spremenjene požarne nevarnosti,
posebnosti delovnega mesta ter znanje občasno obnavljati (drugi odstavek 20. člena).
Usposabljanje za varstvo pred požarom opravljajo fizične ali pravne osebe, ki
izpolnjujejo predpisane pogoje. Usposabljanje se mora izvajati v skladu s predpisi, ki
določajo vrsto, način in periodičnost usposabljanja. (tretji odstavek 20. člena)
Minister, pristojen za varstvo pred požarom, določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
fizične ali pravne osebe, ki usposabljajo zaposlene za varstvo pred požarom, ter vrste,
način in periodičnost usposabljanja (četrti odstavek 20. člena).
Načrtovanje
in izvajanje ukrepov varstva pred požarom
Pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,
prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (prvi odstavek 22. člena).
17

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s
predpisi o graditvi objektov. (prvi odstavek 23. člena)
Naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi ter sklopi konstrukcij objektov morajo biti
zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v
skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka. (drugi odstavek 23. člena)
Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(tretji odstavek 23. člena)
Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi. (četrti
odstavek 23. člena)
Pri ravnanju s požarno nevarmrm snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter
pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
zmanjšanje možnosti nastanka požara,
zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,
zmanjšanje škode ob požaru (24. člen).
Za načrtovanje ukrepov varstva pred požarom se pri graditvi in rekonstrukcijah
objektov, v skladu s predpisi, izdela študija požarne varnosti, ki jo lahko izdelajo le
fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (iz 30. člena).
Iz projektne, tehnične in druge dokumentacije mora biti razvidno, kateri predpisi,
standardi in ukrepi varstva pred požarom so bili upoštevani (tretji odstavek 28. člena).
Požarno zavarovanje
Požarno zavarovanje, ki ga izvajajo zavarovalnice, je sestavni del varstva pred
požarom. Povzročitelji požarnega tveganja se morajo v skladu z zakonom zavarovati
proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči nesreča tretjim osebam, lokalni
skupnosti ali državi. (iz 31. člena)
Vodenje evidenc
Državni organi, pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki morajo voditi
evidence s podatki o:
požarih in eksplozijah pri njih ter o nastali škodi,
usposobljenosti zaposlenih delavcev za varstvo pred požarom,
zdravstvenih pregledih gasilcev,
opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom (drugi odstavek 32.
člena).
18

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Ukrepi varstva pred požarom
Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen družinskih stanovanjskih hiš, ter
poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje:
organizacijo varstva pred požarom,
ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere,
navodila za ravnanje v primeru požara,
način usposabljanja (prvi odstavek 35. člena).
V poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora biti del požarnega reda iz
prvih treh alinej prejšnjega odstavka izobešen na vidnem mestu (drugi odstavek 35.
člena).
V objektih iz prejsnjega odstavka morajo biti za primer požara pripravljeni oprema,
naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je potrebno vzdrževati v
skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalcev (tretji odstavek 35. člena).
Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več
izdelati tudi požarne načrte (četrti odstavek 35. člena).
ljudi, je treba
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren
za varstvo pred požarom. Lahko pa pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno
osebo, ki mu je odgovorna za izvajanje ukrepov varstva pred požarom in je ali pa ni
zaposlena pri njem (iz 36. člena).
V 37. členu je opredeljeno, kdaj je potrebno organizirati požarno stražo, ki JO
opravljajo gasilci oz. v določenih primerih tudi le za gašenje usposobljene osebe.
Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom se lahko uporabljajo samo, če
so izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje
skladnosti. (38. člen)
Ročne in prevozne gasilne aparate, v skladu s predpisi, vzdržujejo fizične lil pravne
osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (iz 40. člena).
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ter industrijskih objektov si mora pred
začetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite pridobiti potrdilo o
brezhibnem delovanju sistema ter skrbeti za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema
v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca (prvi odstavek 41. člena).
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma kdor opazi
požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez
nevarnosti zase in za druge. Če sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti
najbližjo gasilsko enoto, center za obveščanje ali policijsko postajo. Pri tem mu mora
pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom (45. člen).
19

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Organiziranost varstva pred požarom in nadzor
Pri Vladi se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varstvo pred
požarom. Člane sveta na predlog ministra imenuje Vlada. Svet obravnava, sprejema
stališča, daje mnenja in pobude stanju varstva pred požarom ter strategiji nacionalne
politike varstva pred požarom. (iz 46. člena)
Fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti varstva pred požarom, se lahko v skladu z
zakonom združujejo v strokovno združenje. (47. člen)
Splošne upravne, strokovne, razvojne in tehnične naloge na področju varstva pred požarom
opravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (iz 49. člena).
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom,
opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo z
drugimi inšpekcijami pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, izdanih v skladu z določbami
tega zakona, ki urejajo načrtovanje in izvajanje ukrepov za varstvo pred požarom po
posameznih področjih oziroma dejavnostih. (50. člen)
Inšpektorji imajo pri opravljanju inšpekcijskega dela, poleg pravic in dolžnosti, ki jih
imajo po splošnih predpisih, v skladu s tem zakonom še naslednje pravice in
dolžnosti:
vstopiti v objekte, kjer se opravlja proizvodna ali dejavnost s požarno nevarnmn
snovmi, požarno nevarna dela in opravila, ter v poslovne in obratovalne prostore
oziroma v druge prostore, v katerih je kurilna naprava, skladišče goriva, dimni
vod ali prezračevalna naprava,
pregledati objekte, naprave in materiale ter tehnično ali drugo dokumentacijo, ki
se nanaša na varnost objekta in njegovih naprav pred požarom ali na dolžnost
zaposlenih pri izvrševanju predpisov varstva pred požarom,
zbirati obvestila, po potrebi pa tudi izjave delavcev, ki so odgovorni za izvajanje
ukrepov varstva pred požarom,
sodelovati s policijo in kriminalistično službo pri ugotavljanju vzrokov večjih
požarov,
določati rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti pri izvajanju
predpisov o varstvu pred požarom,
odredi potrebne ukrepe varstva pred požarom, če z gradbenimi, tehnološkimi in
organizacijskimi ukrepi ni zagotovljena zadostna varnost pred požarom,
odredi druge ukrepe, da se zagotovi vse potrebno za zavarovanje ljudi, živali in
premoženja pred požarom (prvi odstavek 54. člena).
Če fizična ali pravna oseba inšpektorju ne pusti vstopa v stanovanje ali druge
prostore, na zahtevo inšpektorja o tem odloči sodišče (tretji odstavek 54. člena).
20

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Če obstaja nevarnost nastanka požara ali eksplozije in je ogroženo življenje in
zdravje ljudi ter njihovo premoženje, in če z drugimi ukrepi ni mogoče odpraviti
nevarnosti, lahko inšpektor z odločbo začasno omeji ali prepove:
obratovanje objekta ali naprave,
uporabo nevarne snovi, tehnološkega postopka ali izdelka,
opravljanje posameznih dejavnosti in opravil (55. člen).
Financiranje varstva pred požarom
Varstvo pred požarom se financira iz:
- proračuna Republike Slovenije,
- proračunov lokalnih skupnosti,
- prostovoljnih prispevkov pravnih in fizičnih oseb,
- drugih virov. (57. člen)
21

Varstvo
nt>';"""'!ll varnost in varstvo
1.2.1.2 Zakon o gasilstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZGas-I)PBl)6
Ta zakon ureja naloge, organizacijo in status gasilstva (1. člen).
Gasilske organizacije opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti
preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi
ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve, katerih
opravljanje ne sme onemogočati temeljnih nalog gasilskih organizacij (prvi odstavek 3.
člena).
Gasilstvo je dejavnost humanitarne in nepridobitne narave (iz 2. in 3. člena).
Vodja intervencije sme ob požaru ali drugi nesreči, ko ni mogoče drugače
ljudi in premoženja, v skladu s tem zakonom, začasno omejiti:
svobodo gibanja,
pravico do nedotakljivosti stanovanja,
pravico do uživanja lastnine (4. člen).
zavarovati
Gasilske enote so organizirane kot:
poklicne gasilske enote,
prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih,
gasilske enote v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.
(drugi odstavek 9. člena)
Osnovna merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot so:
za naselja: število prebivalcev, tip naselja,
za podjetja, zavode in druge organizacije: število zaposlenih, požarna in eksplozijska
nevarnost tehnološkega procesa, površina in razmestitev objektov, oddaljenost
ustrezne gasilske enote,
za gozdove: površina in vrsta gozdov (iz 10. člena).
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo ustanoviti gasilsko enoto, če
imajo povečano nevarnost nastanka požara, eksplozije ali druge posebne nevarnosti po
merilih, ki jih določi minister (prvi odstavek 28. člena)
Vrsta in obseg gasilskih enot iz prvega odstavka 28. člena se določita v skladu z merili
za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, izdelanimi na podlagi drugega
odstavka 10. člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena).
Gasilsko zaščitno in reševalno opremo za delovanje gasilske enote zagotovi
ustanovitelj (tretji odstavek 28. člena).
V podjetju imamo lahko prostovoljne in poklicne gasilce.
6 Uradni list RS, št.l13/2005 z dne 16.12.2005.
22

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Občina lahko pooblasti gospodarsko družbo, zavod in drugo organizacijo, v kateri je
primerna gasilska enota, za opravljanje nalog gasilstva na območju ali delu območja
lokalne skupnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon za prostovoljne gasilske enote (29.
člen).
Intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno
gasilsko enoto, vodi poveljnik te enote (iz 40. člena).
Vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da:
prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja,
odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območja,
odredi prekinitev električnega toka, dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin,
odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar,
odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev,
odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo
oziroma odvzem vode za gašenje,
odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti,
odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma
potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme,
odredi, da vse sposobne osebe, ki so v neposredni bližini požarišča ali druge
nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi, z
vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje,
odredi delno ali popolno rušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in
tega ni mogoče drugače preprečiti,
odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara (prvi
odstavek 41. člena).
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali
drugi nesreči dopustiti izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki jih odredi vodja
intervencije, imajo pa pravico do povrnitve škode (iz 42. člena).
Povračilo škode bremeni tisto občino, na območju katere je nastal požar ali druga
nesreča (iz 42. člena). Stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva v skladu s tem
zakonom, krije občina (prvi odstavek 43. člena).
Ne glede na prejšnji odstavek stroške intervencije krije:
povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike
malomarnosti,
kdor opusti predpisane varnostne ukrepe pri prevozu, skladiščenju ali drugih
opravilih z nevarnimi snovmi,
kdor ne organizira požarne straže v skladu s predpisi,
kdor namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto (drugi odstavek 43. člena).
Stroške intervencije v skladu s prejšnjim odstavkom izterja pristojni organ občine
(tretji odstavek 43. člena).
23

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.2.2 Register predpisov s področja požarnega varstva 7
~ Zakon o varstvu pred požarom,
~ Zakon o gasilstvu,
~ Pravilnik o študiji požarne varnosti,
~ Seznam pooblaščenih izdelovalcev študij požarne varnosti,
~ Pravilnik o požarnem redu,
~ Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti,
~ Pravilnik o pogojih za izvajanje požarnega varovanja,
~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za izvajanje požarnega varovanja,
~ Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o
usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom,
~ Seznam pooblaščenih izvajalcev usposabljanja za varstvo pred požarom,
~ Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij,
~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za preizkušanje hidrantnih omrežij,
~ Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za vzdrževanje ročnih in
prevoznih gasilnih aparatov,
~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za vzdrževanje gasilnikov,
~ Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne
zaščite,
~ Seznam pooblaščenih izvajalcev za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih
sistemov aktivne požarne zaščite,
~ Pravilnik o požarno varstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri
izdelavi prostorskega izvedbenega akta, projektiranju gradenj, rekonstrukcij in
vzdrževanju objektov.
7 Povzeto po av Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007).
24

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.3 Delovno pravo v Republiki Sloveniji
1.3.1 Temeljna zakonodaja s področja delovnega prava
1.3.1.1 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)8
Zakon je bil sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije 24.04.2002 In Je stopil v
veljavo 1.januarja 2003 (iz 246. člena).
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je bil sprejet
29.10.2007, v veljavo paje stopil 13.11.2007, 83. člen tega zakona pa 1.1.2009.
Zakon o delovnih razmerjih zajema:
splošne določbe,
pogodba o zaposlitvi (splošno, oblika pogodbe, stranke pogodbe, pogodbena svoboda,
pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, vsebina pogodbe,
obveznosti pogodbenih strank, sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
zaradi spremenjenih okoliščin, suspenz pogodbe, posebnosti pogodb o zaposlitvi,
sprememba delodajalca, prenehanje pogodbe o zaposlitvi),
pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (opravljanje pripravništva,
poskusno delo, plačilo za delo, delovni čas, nočno delo, odmori in počitki,
posebnosti urejanja (delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov), letni
dopust, druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja drugega dela zaradi
izjemnih okoliščin, izobraževanje, disciplinska odgovornost, odškodninska
odgovornost),
varstvo nekaterih kategorij delavcev (varstvo žensk; varstvo delavcev zaradi
nosečnosti in starševstva; varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti;
varstvo starejših delavcev),
uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja,
delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov,
posebne določbe (opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v
Slovenijo; delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov; pogodba o
zaposlitvi za pomorščake; delovna knjižica),
inšpekcijsko nadzorstvo,
kazenske določbe,
prehodne in končne določbe.
8 Uradni list RS št. 42/02; spremembe in dopolnitve: Uradni list RS št. 103/07
25

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.3.1.2 Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti"
Podpisniki kolektivne pogodbe so:
predstavniki delodajalcev (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije,
Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije)
predstavniki delojemalcev (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija
sindikatov Slovenije PERGAM, Neodvisni sindikati Slovenije, KNSS - Neodvisnost
- konfederacija novih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev bank in hranilnic
Slovenije, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije).
S kolektivno pogodbo se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, predpisi
izdanimi na njegovi podlagi, drugimi predpisi, podrobneje urejajo pravice, obveznosti
in odgovornosti delavcev in delodajalcev.
Poglejmo le grobo vsebino splošne kolektivne pogodbe, ki zajema:
splošne člene (veljavnost pogodbe, pomen izrazov, enotni minimalni standardi),
pravice in obveznosti delodajalca in delavcev (razvrstitev del; prenos pooblastil;
pogodba o zaposlitvi; poskusno delo; pripravništvo, postopek ugotavljanja znanj in
zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela;
razporejanje delavcev v izjemnih primerih; razporejanje delavcev iz kraja v kraj;
prevzem na delo k drugemu delodajalcu; delo na domu; določanje presežnih
delavcev; pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev; delovni čas;
delovni čas, krajši od polnega delovnega časa; merila za nočno delo; pravice do
odsotnosti iz dela z nadomestilom in brez nadomestila plače; razporejanje delavca
- invalida in delavca z manjšo delovno zmožnostjo; letni dopust; oblike motivacije
delavcev; disciplinski postopek; organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi
stopnji; odškodnina; pogodbena kazen za nezakonito prenehanje delovnega
razmerja; dolžina odpovednega roka; varstvo in zdravje pri delu; izobraževanje;
izpiti; povračilo stroškov povezanih z izobraževanjem; razporeditev obveznosti;
vajenci, mentorji praktičnega pouka, učenci in študentje na praksi; obveščanje
delavcev; pogoji za delovanje sindikata; materialni pogoji za sindikalno delo;
imuniteta sindikalnega zaupnika),
plače in drugi osebni prejemki (splošne določbe o plačah in drugih osebnih
prejemkih, plače, tarifna priloga, plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatki za
posebne obremenitve, dodatek na delovno dobo, nadomestila plače, del plače na
podlagi uspešnosti poslovanja, obračun plače, drugi osebni prejemki (regres,
jubilejne nagrade, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostne pomoči), povračila
stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in iz dela,
službena potovanja, terenski dodatek, povračilo za ločeno življenje, stroški
povezani z opravljanjem dela), inovacije, prejemki pripravnikov, prejemki učencev,
vajencev in študentov na praksi, prejemki mentorjev),
pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov (pozitivna in negativna
izvedbena dolžnost, sprememba oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, sklenitev
nove kolektivne pogodbe, reševanje kolektivnih sporov, postopek pomirjanja, pisni
sporazum, arbitražni postopek, objava, komisija za razlago kolektivne pogodbe,
odpoved kolektivne pogodbe),
9 Uradni list RS, št. 40/97, 51/98, 39/99, 98/99,10/00,31/00,54/00,64/00; v uporabi od 1.6.1997.
26

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
prehodne in končne določbe (dodatek na delovno dobo, znesek prehrane med
delom, začetek uporabe).
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06) je napisana na podlagi
določil Zakona o delovnih razmerjih in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Pogodbo so sklenili predstavniki delodajalcev (Gospodarska zbornica Slovenije ­
Združenje lesarstva; Združenje delodajalcev Slovenije - Sekcija za les in papir) in
predstavniki delojemalcev (SINLES - Sindikat lesarstva Slovenije; Neodvisnost KNSS ­
Konfederacija novih sindikatov Slovenije).
1.3.1.3 Zakon o inšpekciji dela (ZID)10
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih
pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz
delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri
upravljanju, stavke ter varstvo delavcev pri delu, opravlja inšpektorat za delo, če s
predpisi ni drugače določeno (1. člen).
Inšpektorat za delo se ustanovi kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za delo
(prvi odstavek 2. člena).
Inšpektorat vodi glavni inšpektor za delo (tretji odstavek 2. člena).
Inšpektorat za delo daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z
uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov
iz svoje pristojnosti (prvi odstavek 4. člena).
Inšpekcijsko nadzorstvo, v mejah pristojnosti inšpektorata, neposredno
inšpektor za delo (prvi odstavek 6. člena).
opravlja
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati sredstva za
delo, delovne prostore, delovno okolje, delovišča, poslovne knjige, pogodbe, listine in
druge dokumente delodajalca ter opravljati druga dejanja, če je to določeno v zakonu
(prvi odstavek 12. člena).
Delodajalec oziroma njegova odgovorna oseba mora inšpektorju zagotoviti nemoteno
opravljanje inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 12. člena).
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja delodajalca, ne
glede na delovni čas, vstopiti v delovne prostore, na delovišča, k napravam ter v
druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost (prvi
odstavek 13. člena).
V skladu z dopolnilom zakona o inšpekciji dela,
obvešča
več.
inšpektor delodajalca o vstopu ne
la Uradni list RS, št. 38/94, 32/97, 36/00; zakon velja od julija 1994.
27

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Če mora inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregledati posamezne
stanovanjske prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost,
pa delodajalec ali delavec temu nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti
odločbo pristojnega sodišča (drugi odstavek 13. člena).
Inšpektor lahko največ za osem dni odvzame delodajalcu dokumentacijo, ki jo
potrebuje za ugotavljanje resmcnega stanja v obravnavani zadevi, o odvzemu
dokumentacije pa izda delodajalcu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera
dokumentacija je bila odvzeta (iz tretjega in četrtega odstavka 13. člena).
Inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem nadzoru, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
dnevu in času inšpekcijskega nadzora,
delodajalcu,
ugotovljenem stanju,
ukrepih ter o pravni podlagi za izrečene ukrepe,
odvzemu dokumentacije iz 13. člena (prvi odstavek 14. člena).
Zapisnik se vroči delodajalcu, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski nadzor (drugi
odstavek 14. člena).
Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru ima inšpektor pravico in dolžnost z odločbo:
delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakonov in drugih aktov,
prepovedati delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabljati sredstev
za delo (iz 15., 16. in 17. člena).
Odločba iz zgornjega odstavka je lahko tudi ustna. Inšpektor mora v takem primeru
izdati odločbo delodajalcu najpozneje v osmih dneh po opravljenem inšpekcijskem
nadzorstvu. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve,
pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe (iz 15., 16., 17. in 18. člena).
Odločbo za prepoved opravljanje delovnega procesa oziroma za prepoved uporabe
sredstev za delo do odprave nevarnosti izda inšpektor za delo, če pri inšpekcijskem
nadzoru ugotovi:
da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega
okolja ter delovnega procesa,
da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali
nezavarovanega območja grozi nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro
delavcev ali delodajalcu, ki niso prejeli ustreznih navodil,
da mu je delodajalec ali delavec delodajalca onemogočil inšpekcijski pregled,
da delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe o delu
v skladu s predpisi in kolektivno pogodbo,
da delodajalec delavca ni prijavil oziroma zanj ne plačuje prispevkov,
neposredno nevarnost za življenje ali zdravje delavcev (iz 16. in 17. člena).
Delodajalec lahko od inšpektorja zahteva odložitev izvršbe, če meni, da bi mu z
izvršbo nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in
tudi ni nevarnosti, da bi zaradi odložitve izvršbe nastala večja nepopravljiva škoda.
28

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Tej zahtevi mora delodajalec predložiti dokazila. O zahtevi delodajalca inšpektor izda
odločbo najpozneje v treh dneh po tem, ko dobi zahtevo delodajalca. Zoper to
odločbo se delodajalec lahko pritoži v osmih dneh od dneva vročitve odločbe (iz 19.
člena).
Inšpektor ima pravico pri ugotavljanju nepravilnosti pečatiti sredstva za delo, delovne
prostore ter delovišča ali druge prostore v katerih se opravlja gospodarska ali
negospodarska dejavnost (prvi odstavek 20. člena).
Inšpektor ima pravico pri ugotovljenih nepravilnostih s sklepom določiti podjetjem, ki
so pristojna za distribucijo električne energije, vode, plina ter za telekomunikacijske
zveze, da se delodajalcu ustavi dobava le-teh oziroma, da se delodajalcu prekinejo
telekomunikacijske zveze. Podjetje mora sklep inšpektorja izvršiti najpozneje v treh
dneh od dneva vročitve sklepa (iz 20. člena).
Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon,
drug predpis, kolektivna pogodba ali splošni akt, ima pravico in dolžnost predlagati
uvedbo postopka zaradi prekrška, izreči mandatno kazen oziroma prijaviti kaznivo
dejanje (22. člen).
Zoper odločbo inšpektorja za delo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za
delo (drugi odstavek 23. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, ki
inšpektorju ne zagotovi nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ali odpečati
zapečateno oziroma poškoduje pečat (iz 24. člena).
Odgovorno osebo delodajalca se za zgoraj navedeno kaznuje z najmanj 80.000 tolarji,
delavca pa z najmanj 70.000 tolarji (iz 24. člena).
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela (ZID-A) je stopil v
veljavo junija 1997. V zgoraj zapisano ne vnaša večjih sprememb.
1.3.2 Register predpisov s področja delovnega prava11
Zaradi obsežnosti, ki ga zajema področje delovnega prava, Je tu navedena le temeljna
zakonodaja s področja delovnega prava:
~ Zakon o delovnih razmerjih,
~ Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti,
~ Kolektivna pogodba za lesarstvo,
11 Povzeto po GV Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007).
29

Varstvo pri dem, f)Z2rna varnost in varstvo okolja
~ Zakon o inšpekciji dela,
~ Zakon o inšpekcijskem nadzoru,
~ Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti,
~ Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb,
~ Zakon o višini povračila stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov,
~ Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji,
~ Zakon o petdnevnem delovnem tednu,
~ Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju,
~ Zakon o reprezentativnosti sindikatov,
~ Zakon o varstvu osebnih podatkov,
~ Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni
dopust,
~ Zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
1.4 Zdravstveno in socialno varstvo ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Zdravje je po definiciji Mednarodne zdravstvene organizacije stanje popolne
telesne, duševne in socialne blaginje človeka.
1.4.1 Zakonska ureditev zdravstvenega in socialnega varstva ter pokojninskega
in invaHdskega zavarovanja v Republiki Sloveniji
1.4.1.1 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ­
uradno prečiščeno besedilo (ZZVZZ-UPB3)u
Zdravstveno varstvo
Ta zakon ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja (iz l.
člena).
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost skrbeti za svoje zdravje.
Nihče ne sme ogrožati zdravje drugih. Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu
v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu
omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči (iz 2. člena).
12 Uradni list RS št. 72/06; spremembe in dopolnitve: 91107 in 76/08
30

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Republika Slovenija z ukrepi gospodarske, ekološke in socialne politike ustvarja
pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva (iz 3. člena). Naloge Republike Slovenije
so navedene v 4., 5. in 6. členu.
Občina
uresničevanje
in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za
zdravstvenega varstva na svojem območju (drugi odstavek 3. člena).
Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in načrtovanju
svoje dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva z
razvijanjem in uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem
ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma
varovancev (tretji odstavek 3. člena).
Zdravstveno zavarovanje
Zdravstveno zavarovanje je obvezno in prostovoljno. Obseg obveznega zdravstvenega
zavarovanja določa ta zakon. Nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanjaje Zavod
za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo
zavarovalnice. (iz 12. člena)
Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega:
zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela,
zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prvi odstavek 13.
člena).
Za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen se štejejo poškodbe in bolezni v skladu
s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (19. člen).
Zavarovane osebe so zavarovanci in njihovi družinski člani (14. člen).
Zakonec je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Kot zakonec je
zavarovana tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu
o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko
zvezo (21. člen).
Otrok je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti
oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa, če
se šola, in sicer do konca rednega šolanja (prvi odstavek 22. člena).
Kdo vse so zavarovanci po tem zakonuje podrobno našteto v 15., 16., 17., 18. in 20.
členu tega zakona.
31

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
­
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so:
pravice do zdravstvenih storitev (23. - 27. člen),
nadomestila med začasno zadržanostjo od dela (28. - 35. člen),
pogrebnina in posmrtnina (36. - 38. člen),
povračilo potnih stroškov pri uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev (39.
44. člen).
Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih
plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenijezavarovanci, delodajalci in drugi
s tem zakonom določeni zavezanci (prvi odstavek 45. člena).
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje lahko uvedejo zavarovalnice, in sicer za
razliko do polne vrednosti storitev oziroma za večji obseg pravic kot je določen s
tem zakonom ali za višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v
obveznem zdravstvenem zavarovanju (iz 61. člena).
Zavarovalnice, ki uvedejo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, so dolžne sprejeti v
zavarovanje vse zavarovane osebe, ki se želijo pri njih zavarovati in vse zavarovane
osebe obravnavati glede pravic in obveznosti enako (iz 62. člena).
Uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in odgovornost
Pravice iz zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu lahko uveljavi oseba, ki ji je
priznana lastnost zavarovane osebe. Lastnost zavarovane osebe se dokazuje z listino,
kijo predpiše Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (iz 78. člena)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima pravico zahtevati povrnitev škode od
tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali
smrt zavarovane osebe (prvi odstavek 86. člena).
Za škodo, ki jo povzroči v primerih iz prejšnjega odstavka delavec pri delu ali v
zvezi z delom, je odgovoren delodajalec. Povrnitev povzročene škode iz prejšnjega
odstavka ima Zavod za zdravstveno zavarovanje pravico zahtevati tudi od delavca, če
je povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe s kaznivim dejanjem. (drugi
in tretji odstavek 86. člena)
Zavod za zdravstveno zavarovanje Ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo
povrne delodajalec, če:
je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili
izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi
ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi,
nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez
predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za
opravljanje določenih del ali nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim
pregledom,
je škoda nastala zato, ker Zavod ni dobil podatkov ali je dobil neresnične podatke o
dejanjih, od katerih je odvisna pravica do zdravstvenega zavarovanja (iz 87. in 88.
člena).
32

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Zavod za zdravstveno zavarovanje Ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo
povrne zavarovana oseba, ki je sama dolžna dajati podatke o zdravstvenem
zavarovanju, če je škoda nastala zato, ker zavarovana oseba ni dala podatkov ali ker
je dala neresnične podatke (88. člen).
33

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.4.1.2 Zakon o zdravstveni inšpekciji (uradno prečiščeno besedilo)
(ZZdrI-UPB2)I3
Zdravstvena inšpekcija Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpekcija)
opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo različna področja
(za nas zanimivejša so: hrup, vibracije, zrak, viri sevanj, kemikalije, zdravstvenohigiensko
stanje, ... ), zaradi varovanja javnega zdravja (iz 1. člena).
Inšpekcija je v sestavi ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Inšpekcijo vodi glavni
zdravstveni inšpektor. Inšpekcijski nadzor pa opravlja zdravstveni inšpektor. (iz 7.
člena)
Pri opravljanju nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati objekte, prostore, naprave,
priprave, blago, delovno okolje, snovi, dokumentacijo (iz 13. člena).
Inšpektor ima pri izvrševanju nadzorstvenih nalog pravico in dolžnost odrediti potrebne
zdravstvene, higienske, tehnične in druge ukrepe. Ce zavezanec v določenem roku ne
odpravi nepravilnosti, inšpektor prepove uporabo prostorov, naprav, snovi in drugih
sredstev oziroma prepove delo osebam. (iz 15. člena)
Za neposredno izvedbo ukrepov ima inšpektor pravico in dolžnost zapečatiti prostore,
objekte, naprave ali snovi za opravljanje gospodarske ali negospodarske dejavnosti.
Inšpektor lahko s sklepom odredi podjetjem, ki so pristojna za distribucijo električne
energije in drugih virov ustaviti dobavo le-teh kršiteljem. (iz 15. člena)
Inšpektor ima pravico podjetju odvzeti dokumentacijo in druge predmete, kar lahko
traja največ petnajst dni in za kar mora izdati potrdilo o odvzemu (iz 16. člena).
o opravljenem pregledu sestavi inšpektor zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o:
dnevu in času inšpekcijskega nadzora,
zavezancu,
ugotovitvi stanja,
odvzemu dokumentacije (prvi odstavek 17. člena).
V primeru, da obstoja neposredna nevarnost za zdravje ljudi, lahko inšpektor ustno
odredi ukrepe, ki jih vpiše v zapisnik o opravljenem pregledu, pisno odločbo pa
mora predati zavezancu najpozneje vosmih dneh od dneva, ko je bilo opravljeno
inšpekcijsko nadzorstvo (drugi odstavek 17. člena).
Zoper odločbo inšpektorja je dovoljena pritožba na mmistrstvo v roku osem dni od
dneva vročitve odločbe. Pritožba zoper odločbo zadrži izvršitev odrejenih ukrepov,
razen če obstaja neposredna nevarnost za ljudi. (iz 19. člena)
Če inšpektor ob izvajanju nadzorstva ugotovi kršitve predpisov, Ima praVICO In
dolžnost izreči mandatno kazen, v skladu s predpisi (iz 20. člena).
13 Uradni list RS, št.59/2006 z dne 08.06.2006.
34

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Za hujše prekrške se z denarno kaznijo 500.000 do 1.500.000 tolarjev kaznuje pravno
osebo, kazni za odgovorne osebe pravne osebe pa so od 50.000 do 150.000 tolarjev.
1.4.1.3 Zakon o socialnem varstvuuradno
prečiščeno besedilo (ZSV_UPB2)14
Socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike
posameznikov, družin in skupin prebivalstva (1. člen).
Pravice iz socialnega varstva po tem zakonu obsegajo storitve in ukrepe, namenjene
preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin
prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami
materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo
vplivati (3. člen).
Pravice do storitve in denarne socialne pomo Cl se uveljavlja po načelih enake
dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon
(4. člen). Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo
stalno prebivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v
Sloveniji (1. odstavek 5. člena).
Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, so:
prva socialna pomoč,
osebna pomoč,
pomoč družini,
institucionalno varstvo,
vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji,
pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih (11. člen).
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske
člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotavljati iz razlogov, na
katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih
prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter
izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu (21. člen).
Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas bivanja v Republiki Sloveniji
zagotavlja sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki
omogoča preživetje. Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno
preživetje sebe in svojih družinskih članov. Prejemniki denarne socialne pomoči ne
morejo biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje
zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. (iz 19. in 20. člena)
14 Uradni list RS, št. 3/07.
35

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
o upravičenosti
odloča
do denarne socialne pomoči na prvi stopnji na vlogo upravičenca
Center za socialno delo. Vloga za uveljavljanje denarne socialne pomoči se
vloži na predpisanih obrazcih, katerim morajo biti priloženi dokazi o izpolnjevanju
pogojev za pridobitev pravice. (prvi odstavek 33a. člena)
1.4.1.4 Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZpSV)15
V spodaj navedenem so že upoštevane vse spremembe in dopolnitve, ki jih prinašajo
Zakoni o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost:
ZPSV-A, ZPSV-B, ZPSV-C, ZPSV-D. Spremembe teh in v 2. členu navedenih zakonov
so pogoste.
S tem zakonom se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za:
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
obvezno zdravstveno zavarovanje,
porodniško varstvo,
zaposlovanje (iz 1. člena).
Navedeno so prispevki za socialno varnost (iz 1. člena).
Prispevke za socialno varnost plačujejo zaposleni, zavarovanci, delodajalci, Republika
Slovenija, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in
drugi zavezanci skladno z:
)o- Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
)o- Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
)o- Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
)o- Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. (2. člen)
Zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost iz bruto plače in iz bruto
nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,
če ni z zakoni drugače določeno (prvi odstavek 3. člena).
Prispevke za socialno varnost po tem členu obračunavajo delodajalci - izplačevalci
plač (iz šestega odstavka 3. člena).
15 Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZdavP, 34/96, 3198, 7/98-odločba US, 106/99,81100,97/01;
zakon je začel veljati 1.2.1996; zadnjo spremembo je dožive122.11.2001.
36

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.4.1.5 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkihuradno
prečiščeno besedilo (ZSDP-UPB2)16
S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega
izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopke za uveljavljanje posameznih pravic
ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona (1. člen).
Pravice po tem zakonu so:
pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo in
pravice do družinskih prejemkov.
Pravice po tem zakonu uveljavlja eden od staršev, če zakon ne določa
Pravice iz tega zakona so vezane na otroka (2. člen)
drugače.
Prvi del zakona ureja sistem zavarovanja za starševsko varstvo in pravice, ki IZ
tega izhajajo ter postopek uveljavljanja teh pravic (iz 5. člena).
Zavarovanje za starševsko varstvo zajema naslednje pravice:
starševski dopust,
starševsko nadomestilo,
pravice iz naslova krajšega delovnega časa (iz 7. člena)
Vrste starševskega dopusta so:
porodniški dopust,
očetovski dopust,
dopust za nego in varstvo otroka,
posvojiteljski dopust. (iz 13. člena)
Pravica do starševskega nadomestila obsega:
porodniško nadomestilo,
očetovsko nadomestilo,
nadomestilo za nego in varstvo otroka,
posvojiteljsko nadomestilo. (iz 38. člena)
Zakon obravnava tudi pravico staršev do krajšega delovnega časa zaradi starševstva
(iz 48. in 49. člena)
Drugi del zakona ureja pravice do družinskih prejemkov, ki obsegajo:
starševski dodatek,
pomoč ob rojstvu otroka,
otroški dodatek,
dodatek za veliko družino,
dodatek za nego otroka,
delno plačilo za izgubljeni dohodek. (iz 56. in 57. člena)
16 Uradni list RS, št. 110/06; spremembe in dopolnitve: 10/08.
37

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
1.4.1.6 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ­
uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ-I-UPB4)17
S tem zakonom se ureja sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v
Republiki Sloveniji, ki obsega:
obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi med-generacijske
solidarnosti,
obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja,
pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih
varčevalnih računov (iz 1. člena).
Z obveznim zavarovanjem se zavarovancem in zavarovankam na podlagi dela ter po
načelu vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti, zmanjšanja
ali izgube delovne zmožnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in
postrežbi (prvi odstavek 3. člena).
Z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanja se zagotavljajo pravice do:
starostne pokojnine,
invalidske pokojnine,
vdovske pokojnine,
družinske pokojnine,
predčasne pokojnine,
delne pokojnine,
varstvenega dodatka k pokojnini,
invalidnine,
dodatka za pomoč in postrežbo,
povrnitve potnih in selitvenih stroškov,
odpravnine in oskrbnine vdovi ali vdovcu,
dodatka za rekreacijo upokojencev,
poklicne rehabilitacije,
razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve,
dela s skrajšanim delovnim časom,
denarnih nadomestil iz invalidskih zavarovanj (4. člen).
Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo zavarovanci, delodajalci
in Republika Slovenija. Sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se skladno z
zakonom zagotavljajo tudi iz kapitalskih skladov in drugih virov. (iz 9. člena)
Nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tem zakonu je
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ima status javnega
zavoda (iz 10. člena).
17 Uradni list RS, št. 109/06.
38

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Obvezno se zavarujejo za vse pnmere zavarovanja delavci, zaposleni v Republiki
Sloveniji in vsi, ki jih navaja zakon. V določenih primerih je možno tudi zavarovanje
za ožji obseg pravic. Navedeni so tudi posebni primeri zavarovanja.
Pogoji za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so:
starost,
invalidnost,
telesna okvara,
potrebe po stalni pomoči in postrežbi,
smrt (35. člen).
V tem zakonu je urejeno tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb, ki
so vključene v obvezno zavarovanje (drugi odstavek 2. člena).
1.4.2 Register predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva ter
pokojninskega in invalidskega zavarovanja'[
V registru bomo navedli le bistvene zakonske in podzakonske akte, ki urejajo področja
zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter pokojninskega in invalidskega
zavarovanja.
ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
~ Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
~ Zakon o zdravstveni inšpekciji,
~ Zakon o zdravstveni dejavnosti,
~ Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov
delavcev,
~ Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev,
~ Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
18 Povzeto po GV Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007).
39

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
~ Zakon o socialnem varstvu,
~ Zakon o prispevkih za socialno varnost,
~ Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
~ Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
~ Pravilnik o tehničnih pripomočkih,
~ Pravilnik o povračilu potnih stroškov.
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
~ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
40

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
2 SISTEM VARNOSTI V PODJETJU 19
2.1 Organizacija sistema varnosti v podjetju
Organizacija sistema varstva pri delu v podjetju mora zajemati:
namen in obseg varstva pri delu,
pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu,
načrtovanje in izvajanje varstva pri delu,
odgovorne osebe za varstvo pri delu,
organe in naloge varstva pri delu,
obveznost poročanja organom nadzora,
izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu,
pregledi in preizkušnje delovnih pripomočkov, strojev in naprav,
zdravstveno-higiensko varstvo,
osebna zaščitna sredstva,
meritve in preiskave ozračja,
požarno varnost,
prometno (transportno) varnost,
delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji,
raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu,
evidence s področja varstva pri delu.
2.1.1 Namen in obseg varstva pri delu
Namen varstva pri deluje je varovanje delavca v smislu odprave nevarnosti ID
preprečevanje nesreč pri delu.
Sistem varstva pri delu obsega:
tehnično varstvo,
zdravstveno-higiensko varstvo,
vzgojno varstvo,
socialno varstvo,
psihološko varstvo,
pravno varstvo.
2.1.2 Pravice in dolžnosti oseb na delu v zvezi z varstvom pri delu
Pravice osebe na delu v zvezi z varstvom pri delu so:
spoznati pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu,
spoznati varnostne predpise in ukrepe,
spoznati organizacijo in izvajanje varstva pri delu v podjetju.
19 Lastni viri + prirejeno glede na novo zakonodajo.
41

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Dolžnosti osebe na delu v zvezi z varstvom pri delu so:
da opravlja svoje delo z vso pazljivostjo,
da skrbi za svojo varnost in varnost drugih,
spoštuje varnostne predpise in ukrepe,
uporablja razpoložljiva zaščitna sredstva in jih vzdržuje,
opozarja na pomanjkljivosti in okvare, kar bi lahko vplivalo na varnost.
2.1.3 Načrtovanje in izvajanje varstva pri delu
varstva pri delu vsebuje:
analizo stanja (stopnjo varnosti),
program varnostnih ukrepov,
nakazane rešitve,
preizkušanje uspešnosti rešitev,
roke izvajanja ukrepov,
Načrtovanje
finančni
nadziranje.
načrt,
Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti, ki mora temeljiti na
ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem
okolju ter na oceni tveganja.
2.1.4 Odgovorne osebe za varstvo pri delu
Odgovorne osebe za izvajanje varstva pri delu so vodilne osebe v podjetju
(neposredni vodje, vodje obratov, tehnični direktor, direktor podjetja), ki morajo
upoštevati predpise, določila in ukrepe o varstvu in zdravju pri delu. Za delavca
morajo ugotavljati:
če obvlada delo,
če pozna varnostna pravila in ukrepe,
če ima ustrezna osebna zaščitna sredstva in če jih uporablja,
če je zdravstveno sposoben za delo,
če so delavčeva sredstva, stroji in naprave brezhibni.
Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom.
Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in
zdravja pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev. Če delodajalec prenese
strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca
ali strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju.
Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno
odgovoren delodajalcu.
Organiziranje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu
lahko delodajalec zagotovi z zunanjimi strokovnimi delavci ali zunanjimi strokovnimi
službami, ki imajo dovoljenje za delo.
42

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge:
svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti
opravlja periodične preiskave kemijskih, fizioloških in bioloških škodljivosti v
delovnem okolju,
opravlja periodične preglede in preizkuse delovne opreme,
opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
izdeluje navodila za varno delo,
spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v
zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila s predlogi ukrepov,
pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo.
Delodajalec določi kakšno vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe mora imeti
strokovni delavec. Strokovni delavec, ki mu je delodajalec poveril opravljanje posameznih
ali vseh strokovnih nalog, mora imeti opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu.
2.1.5 Organi varstva pri delu
Organi varstva pri delu določajo osnove sistema varstva PrI delu v podjetju ter skrbijo
za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu.
Delodajalec mora delavcem oziroma predstavnikom delavcev (svet delavcev) omogočiti,
da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in
zdravega dela. Pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sveta delavcev, opravlja naloge
iz prejšnjega člena delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu.
Svet delavcev ali delavski zaupnik lahko:
od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje
tveganja za varnost in zdravje pri delu,
zahteva inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni
zagotovil varnostnih ukrepov,
prisostvuje inšpekcijskemu nadzoru (en član sveta ali zaupnik) ali nadzoru drugega
organa, ki opravlja nadzor nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
Delodajalec mora seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje
pri delu ter sindikate z ugotovitvami, predlogi ali ukrepi organov nadzora.
2.1.6 Obveznost poročanja organom nadzora
Podjetje mora obveščati inšpekcijo dela o:
začetku dela neke delovne enote, pred začetkom dela,
izvajanju odločb, ki jih izdela inšpekcija dela,
vsaki smrtni poškodbi, kolektivni poškodbi, hujši poškodbi PrI delu in vsakem
pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje ljudi na delu.
43

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
2.1.7 Izobraževanje v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu
Delodajalec mora delavca usposabljati za varno opravljanje dela ob:
sklenitvi delovnega razmerja,
razporeditvi na drugo delo,
uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo,
vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.
Pred nastopom delavca na določenem delovnem mestu je treba delavca seznaniti z:
delovnimi pogoji,
nevarnostmi, ki pretijo na delu,
najprimernejšimi načini dela,
varnostnimi ukrepi, ki jih mora upoštevati.
Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po
programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino
glede na nove oblike in vrste nevarnosti.
Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo preverja delodajalec na
delovnem mestu, pri čemer mora upoštevati roke za obvezne občasne preizkuse.
Usposabljanje delavcev pa mora biti v njihovem delovnem času in za delavce brezplačno.
2.1.8 Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav
Pregledi in preizkušanje delovnih pripomočkov, strojev in naprav morajo potekati v
skladu z veljavnimi predpisi, ki zahtevajo tovrstne preglede in preizkuse, njihov način
in obseg, roke za preglede in preizkušnje, kdo opravlja preglede in izvaja preizkušnje
ter ukrepanje na osnovi pregledov in preizkušenj.
2.1.9 Zdravstveno-higiensko varstvo
Delodajalec mora zagotoviti, da naloge zdravstvenega
pooblaščen zdravnik.
varstva pn delu opravlja
Pooblaščen zdravnik opravlja zlasti naslednje naloge:
sodeluje pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu v delovnem okolju,
seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu ter
opravlja naloge zdravstvene vzgoje delavcev,
opravlja preventivne zdravstvene preglede v skladu s posebnimi predpisi,
izvaja zdravstveno varstvo poklicno obolelih delavcev,
organizira prvo pomoč, reševanje in evakuacijo v primeru poškodb pri delu in
kolektivnih nezgod,
ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo
odpravljanje oziroma preprečevanje,
44

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega
dela,
delodajalcu predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja delavcev, ki so pri delu izpostavljeni
večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare,
svetuje delodajalcu glede poteka delovnega procesa,
vodi evidence in zbira podatke v skladu s posebnimi predpisi.
Naloge zdravstvenega varstva lahko opravlja javni zdravstveni zavod ali pravna oziroma
fizična oseba s koncesijo.
Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev.
Na predhodni zdravstveni pregled mora vsaka oseba, ki prvič sklene delovno razmerje
oziroma po prekinitvi delovnega razmerja, ki je daljši od šest mesecev. Na specialni
zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje, mora
delavec, preden je razporejen na dela z večjo nevarnostjo poškodb in zdravstvenih
okvar. Pri opravljanju takšnih del mora delavec tudi na obdobne zdravstvene preglede,
pri katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje
za ta dela. Na druge zdravstvene preglede morajo delavci v skladu s posebnimi
predpisi.
Pri higienskem varstvu mislimo zlasti na higieno prostorov, higieno prehrane m
higieno dela.
2.1.10 Osebna zaščitna sredstva
Osebna zaščitna sredstva se mora uporabljati povsod, kjer tehnične varnostne naprave
ne zadoščajo. Namenjena so zlasti zavarovanju posameznih delov telesa. Pomembno
pa je, da:
ustrezajo namenu,
ne ovirajo delavca pri delu,
so kakovostna,
so enostavna za čiščenje oziroma vzdrževanje,
nanje ne deluje prevelika energija.
2.1.11 Meritve in preiskave ozračja
Meritve in preiskave ozračja zajemajo:
mikroklimo in toploto okolja,
razsvetljavo,
ropot in vibracije,
škodljive kemične dejavnike,
biološke škodljivosti.
Meritve se izvajajo periodično in na mestih oziroma nacme kot to določajo
pravilniki. Na osnovi rezultatov meritev se izvedejo ustrezni ukrepi.
45

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
2.1.12 Požarna varnost
Požarna varnost v podjetju zajema:
preventivo - odpravo vseh možnih vzrokov požara,
taktiko reševanja na kraju nesreče,
poučevanje o uporabi gasilnih aparatov in drugih oblikah gašenja,
vzdrževanje aparatov za gašenje.
Pomembno je poznavanje vseh možnih povzročiteljev požara. Ob požaru je pomembna
hitrost intervencije, njena ustreznost in presoja o obsegu požara. Pri obsežnejših požarih
moramo nemudoma poklicati ekipo za gašenje.
2.1.13 Prometna (transportna) varnost
Prometno varnost moramo gledati z vidika notranjega transporta lil vidika zunanjega
transporta.
Dobro organiziran transport omogoča prenos predmetov z enega mesta na drugega:
po najkrajši poti,
v najkrajšem času,
ob minimalni porabi energije,
z optimalno varnostjo za ljudi.
2.1.14 Delovna mesta s posebnimi delovnimi pogoji
Na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji, ki so izrazito nevarna OZIroma
izpostavljena posebnim naporom, veljajo posebni pogoji glede:
varnostnih ukrepov,
zdravstvenega, fizičnega in psihološkega stanja delavcev,
izobrazbe, izurjenosti oziroma delovne prakse delavcev.
Na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji je prepovedano delati:
mladoletnikom,
nosečnicam in doječim ženam,
invalidom,
starejšim delavcem.
Delodajalec mora delavce, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in
delavce, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več poklicno
opravljati, obvezno poklicno zavarovati v skladu s predpisi o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
46

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
2.1.15 Raziskave nesreč oziroma poškodb pri delu
Namen raziskave nesreče oziroma poškodbe pri delu je ugotoviti vzroke in okvare.
Zlasti je pomembno, da se ne spremeni mesto nesreče do konca raziskave. O
preiskavi se izdela zapisnik.
Raziskava nesreče oziroma poškodbe obsega:
pregled mesta nesreče,
spraševanje poškodovanca in očividcev,
pregled uporabljenega orodja, strojev in naprav,
pregled varnostnih naprav,
pregled osebnih zaščitnih sredstev.
2.1.16 Evidence varstva pri delu
Zaradi varnostne analize se v podjetju vodijo sledeče evidence s področja varstva pn
delu:
evidenca vseh nesreč (brez poškodb, s poškodbami),
evidenca o poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih,
ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih,
evidenca poškodb,
evidenca poškodb, ki jih je potrebno obvezno prijaviti inšpekciji,
evidenca o periodičnih pregledih delovne opreme, orodij, strojev in naprav,
evidenca o pregledih osebnih zaščitnih sredstev,
evidenca o preventivnih in drugih zdravniških pregledih,
evidenca o usposabljanjih za varno delo in preizkusih praktičnega znanja,
evidenca o periodičnih preiskavah mikroklime, kemičnih, fizikalnih in bioloških
škodljivostih,
evidenca o nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.
2.2 Varnostna analiza
Varnostna analiza je zelo pomemben ukrep v smislu preprečevanja nesreč In
poškodb pri delu. Na osnovi ugotovitev, ki jih da varnostna analiza, IZVajamo
protiukrepe, s katerimi si prizadevamo zmanjšati število nesreč in poškodb.
Z varnostno analizo ocenjujemo:
vzroke nesreč,
žarišča
nesreč,
vire poškodb,
katere poškodbe so najpogostejše,
kateri deli telesa so najpogosteje poškodovani,
delavci katerih skupin so najbolj ogroženi,
s katerimi poklicnimi obolenji imamo opraviti,
drugo.
47

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
2.3 Ekonomska upravičenost vlaganj v varstvo pri delu
Nesreča oziroma poškodba pri delu prinese tako človeške kot gospodarske posledice.
oziroma poškodbe nosi tako posameznik kot družba.
Stroške nesreče
Obstoja medsebojna odvisnost med vlaganji v varstvo pri delo in stroški v zvezi s
poškodbami.
Stroški nastali zaradi poškodb se, ob večanju stroškov vlaganj v varstvo pri delu,
nižajo. Podjetje mora ugotoviti, kakšno bi naj bilo optimalno vlaganje v varstvo pri
delu. To je vlaganje, pri kateremu je vsota stroškov vlaganj v varstvo pri delu in
stroškov nastalih zaradi poškodb najnižja. Izhajati je potrebno iz dejstva, da se, kljub
maksimalnemu vlaganju v varstvo pri delu, poškodbam pri delu (in z njimi
povezanim stroškom) ne moremo povsem izogniti.
2.4 Ukrepi za izboljšanje varstva in zdravja pri delu
Dejstva ne potrjujejo, da bi bilo varstvo pri delu odvisno od vrste industrije, velikosti
tovarne in narave nevarnosti pri delu. Stopnja varnosti je odvisna od ukrepov, ki smo
jih izvedli za preprečevanje nesreč.
Ukrepi za izboljšanje varstva pri delu so:
še večjo pozornost posvečati izobraževanju OZIroma VZgOJI delavcev v zvezi z
varstvom pri delu,
izboljšati tehnično zaščito strojev in naprav,
boljše vzdrževanje orodij, strojev in naprav,
večja mera mehanizacije oziroma avtomatizacije delovnega postopka (v smislu
odstranitve delavcev z mest, kjer bi lahko bili ogroženi),
bolj dosledno in čimprejšnje odstranjevanje nevarnosti in pomanjkljivosti, ki so bile
ugotovljene pri pregledih,
dopolnitev sredstev za osebno zaščito, poostriti nadzor nad njihovo uporabo in
izvajati sankcijske ukrepe,
temeljitejše preiskave in ocene ekoloških razmer, delovnega in življenjskega okolja,
okrepiti in razširiti vse oblike skupinskega dela.
2.5 Preventivni ukrepi v zvezi z varstvom pri delu
Namen preventivnih ukrepov je zagotavljanje, da nevarnost ne deluje na delavce
oziroma, da njihov vpliv tako zmanjšamo, da ne povzročajo nesreč in poškodb.
preventive so:
preventiva v smislu, da nevarnost sploh ne bi nastopila,
preventiva v smislu preprečitve ponavljanja nesreč,
preventiva, s katero onemogočimo škodljivo delovanje energije,
preventiva, pri kateri odstranimo delavca, ki bi lahko bil ogrožen,
preventiva, ki se nanaša na varovanje delavcev z osebnimi zaščitnimi sredstvi.
Načini
48

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3
VAROVANJE OKOLJA
Varstvo okolja je prizadevanje, pa tudi politično delovanje, katerega cilj je uskladitev
človekovih dejavnosti z naravnim okoljem, smotrno izkoriščanje in ohranjanje
naravnih dobrin (npr. vode, zraka, zemlje, rastlinstva in živalstva) ter skrb za čistejše in
bolj zdravo življenjsko okolje (pregrad in Musil 2001, 59).
3.1 Varovanja okolja v Republiki Sloveniji
Poglavitna motivacija za varstvo okolja bi morala biti moralna, saj nam je okolje
dano v upravljanje in ohranjanje in ne v brezobzirno izkoriščanje, zapravljanje in
uničevanje vrednot. Nadaljnja motivacija je že vidno načeto okolje. Vse bolj postaja
jasno, da je ohranitev okolja in naravnih bogastev pogoj za preživetje. (Gspan 2000, 33).
3.1.1 Zakonska ureditev varovanja okolja
Kljub vsemu bi bilo brez ustrezne zakonodaje in podzakonskih ter drugih aktov s
področja varovanja okolja narejenega v smislu varovanja okolja dosti manj kot je
oziroma bo. Zato si najprej poglejmo zakonsko ureditev varstva okolja v Republiki
Sloveniji.
3.1.1.1 Zakon o varstvu okolja - uradno prečiščeno besedilo (ZVO-I-UPB1)20
Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni
razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja,
spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in :finančne instrumente
varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.
(prvi odstavek l. člena).
Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki
omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega
življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. (prvi odstavek 2. člena)
Cilji varstva okolja so zlasti:
preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
trajnostna raba naravnih virov,
zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,
odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega
ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. (drugi odstavek 2. člena)
20 Uradni list RS, št. 39/06; spremembe in dopolnitve: 70/08.
49

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se:
- spodbuja proizvodnjo in potrošnjo, ki prispeva k zmanjšanju obremenjevanja okolja,
- spodbuja razvoj in uporabo tehnologij, ki preprečujejo, odpravljajo ali zmanjšujejo
obremenjevanje okolja in
- plačuje onesnaževanje in raba naravnih virov. (tretji odstavek 2. člena)
V 3. členu so pojasnjeni vsi pojmi, ki so zajeti v zakonu.
V zakonu so navedena temeljna načela varstva okolja.
Zapisano v znatno skrajšani obliki so nekatera od teh načel naslednja:
načelo celovitosti v sistemu varstva okolja in razumevanje dejstva, da lahko te
probleme rešujemo le s celovito obravnavo,
načelo sodelovanja, pri čemer ima povzročitelj eva pobuda za zmanjsano
obremenjenost okolja ob enakih učinkih prednost pred institucionalnim urejanjem,
načelo preventive, ki uvaja načrtovanje in izvajanje posegov, tako da se okolje
čim manj spremeni, kar dosežemo z zmanjšano porabo snovi in energije, z
upoštevanjem nadomestitve, recikliranja in regeneriranja, pa tudi tako, da
preprečimo in omejimo obremenitev že pri izvoru nastanka,
načelo odgovornosti povzročitelja obremenitve, pri čemer je le-ta kazensko in
odškodninsko odgovoren,
načelo plačila za obremenjevanje, ki skuša z internalizacijo stroškov varstva
okolja vzpostaviti takšen ekonomski sistem, ki ne bo uničeval narave, zato krije
celotne stroške obremenjevanja okolja povzročitelj,
načelo obveznega zavarovanja, kar pomeni, da se mora povzročitelj tveganja za
okolje v skladu z zakonom zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo lahko
povzroči z ekološko nesrečo tretji osebi, državi ali lokalni skupnosti,
načelo obveznega subsidiarnega ukrepanja, ko morata republika ali lokalna
skupnost odpraviti posledice obremenjevanja okolja in kriti stroške za odpravo
posledic, ki jih ni mogoče pripisati znanim povzročiteljem,
načelo spodbujanja z ukrepi republike ali lokalne skupnosti, s katerim se
uresničuje načelo preventive pri zmanjšanju obremenjevanja okolja,
načelo javnosti, kar pomeni, da morajo o stanju in spremembah v okolju obveščati
javnost tako državni organi kot organi lokalne skupnosti kot tudi vse osebe, ki
pri opravljanju poslovne dejavnosti obremenjujejo okolje,
načelo varstva pravic, kar pomeni, da je za varstvo pravice do zdravega
življenjskega okolja pristojen tudi varuh človekovih pravic.
Varstvo okolja zagotavlja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti:
republika,
občine, mestne občine in širše lokalne skupnosti,
državljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v društva, strokovna
in druga združenja ter druge nevladne organizacije za varstvo okolja,
podjetja, ki opravljajo dejavnost varstva okolja in njihova združenja,
izvajalci javnih služb, posameznih zadev na področju javnih služb in nosilci javnih
pooblastil na področju varstva okolja,
povzročitelji obremenitev okolja.
50

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Vlada klasificira in predpiše:
mejne vrednosti emisij snovi in energije v tla, vodo in zrak,
mejne vrednosti imisij,
stopnje zmanjševanja,
opozorilne in kritične vrednosti,
druge obvezne ukrepe.
Mestna občina in občina lahko za svoje območje določi strožje vrednosti od tistih, ki
jih določi Vlada.
Povzročitelj obremenitve okolja krije celotne stroške obremenjevanjaokolja v skladu s
predpisi. Stroški ne smejo biti podcenjeni, tako da bi mu prinašali dobiček na račun
skupnosti ali obremenjevanja okolja.
Stroški obremenjevanja okolja obsegajo:
redne stroške varstva okolja,
stroške odškodnin za razvrednotenje okolja,
stroške za nevarnost za okolje in za okvaro zdravja,
stroške odprave poškodb okolja,
takse in povračila.
Pravna oseba, ki je zaradi svoje dejavnosti neposredna povzročiteljica obremenitve
okolja, mora določiti pooblaščenca za varstvo okolja, ki je lahko pri povzročitelju
obremenitve zaposlen ali najeta oseba, ki izpolnjuje pogoje, kijih predpiše minister.
za varstvo okolja:
skrbi za izvajanje predpisov s področja varstva okolja pri povzročitelju
obremenitev,
predlaga povzročitelju obremenitev ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje
posledic obremenjevanja okolja,
zagotavlja javnost podatkov v zvezi z varovanjem okolja,
sodeluje s pristojnimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti v zadevah
varstva okolja in z zainteresiranimi organizacijami in društvi s področja varstva
okolja,
opravlja druge naloge varstva okolja v skladu s pooblastilom.
Pooblaščenec
Povzročitelj obremenitve mora sporočiti ministrstvu in lokalni skupnosti, na območju
katere ima sedež, koga je imenoval za pooblaščenca za varstvo okolja, le temu pa
mora zagotoviti strokovno samostojnost pri delu ter ustrezne delovne razmere.
Oseba, ki opravlja gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, mora pri svojem
delovanju voditi ekološko knjigovodstvo, ki vsebuje snovne in energetske bilance z
vrsto in lastnostmi obremenjevanja okolja in mora posredovati podatke knjigovodstva na
predpisan način.
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Nacionalni program varstva okolja, ki
vsebuje cilje, usmeritve in strategijo varstva okolja in rabe naravnih dobrin. Občina ali
širša lokalna skupnost lahko sprejme svoj program varstva okolja.
51

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
V republiki Sloveniji se spremlja stanje okolja.
Spremljanje stanja okolja (monitoring), je tekoče opazovanje in nadzorovanje
stanja okolja s sistematičnimi meritvami posameznih posebnih parametrov oziroma
kazalcev kakovosti prvin oziroma sestavin okolja na izbranih krajih in z njimi
povezanimi postopki nadzora, namenjenega odkrivanju sprememb v okolju z vidika teh
parametrov.
Onesnaževalec mora sam ali po drugih osebah zagotavljati obratovalni monitoring, ki
obsega:
emisijski monitoring posameznega vira,
imisijski monitoringkot posledico svojih obremenitev v okolju.
Emisija je izpuščanje oziroma oddajanje snovi v vseh agregatnih stanjih (v tekočem
plinastem ali trdnem stanju), pa tudi energije (hrup, vibracije, sevanj, toplota, svetloba)
iz posameznega vira v okolje. Imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v
določenem okolju in času kot posledica emisije in delovanja naravnih in antropogenih
dejavnikov, ki izzovejo negativne učinke v okolju.
tveganja mora zagotoviti tudi:
preventivni monitoring - zaradi preprečevanja nastanka čezmernih obremenitev ali
nevarnosti za okolje,
monitoring učinkov sanacijskih ukrepov.
Povzročitelj
Podatke monitoringa pristojne osebe sporočajo
ministrstvu.
Onesnaževalec plača takso za obremenitev voda, tal, zraka in za ustvarjanje odpadkov.
Porabnik naravne dobrine, katere lastnik je republika ali lokalna skupnost, plača
njeno izkoriščanje in rabo povračilo.
za
Osnova za plačilo takse je vrsta in količina onesnaževanja, za plačilo povračila pa
vrsta in obseg izkoriščanja in rabe naravne dobrine. Pri čezmerni obremenitvi se
višina takse stopnjuje.
Za spremljanje stanja na področju varstva okolja Državni zbor ustanovi Svet za varstvo
okolja.
Inšpekcijsko nadzorstvo zadev varstva okolja obsega nadzorstvo nad izvajanjem
določb tega in drugih zakonov ter predpisov s področja varstva okolja.
Republiški inšpektor, pristojen za nadzorstvo na področju varstva okolja, odredi
sanacijske in druge ukrepe, potrebne za odpravo virov in posledic čezmerne
obremenitve v roku, ki ga sam določi.
52

c
Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
__.:._----!...---.:.-.:...----'----"-_~~__.:._~_ _______" _
Če povzročitelj obremenitve ne ravna v skladu z odredbami, republiški inšpektor v
skladu z zakonom prepove:
obratovanje objekta oziroma naprave,
uporabo snovi,
uporabo tehnološkega postopka, stroja, prometnega sredstva ali izdelka,
opravljanje posamezne dejavnosti.
Republiški inšpektor lahko ustno prepove opravljanje zadev iz prejšnjega odstavka, če
gre za izjemno nujne ukrepe. Zoper odločbo republiškega inšpektorja je dovoljena
pritožba, ki ne zadrži izvršitve odločbe.
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali drugo
pravno osebo ali posameznika, ki stori enega ali več prekrškov. Visoke kazni so
predvidene tudi za odgovorne osebe podjetja.
3.2 Okoljski standardi serije ISO 14000 in znaki za okolje
3.2.1 Okoljski standardi serije ISO 14000 21
V varstvo okolja se v vse večji meri vključuje tudi standardizacija.
Standardi serije ISO 14000 načrtujejo, da podjetje oblikuje svojo okoljsko politiko ter
okvirne in operativne cilje, ob tem pa upošteva zahteve okoljske zakonodaje in je
odgovorno za vse tiste vplive na okolje, ki so pod njegovim nadzorom oziroma na
katere lahko neposredno vpliva.
Standardi serije ISO 14000 so namenjeni podjetjem, ki želijo:
vpeljati, ohranjati in izboljšati sistem upravljanja oziroma ravnanja z okoljem,
zagotavljati delovanje v skladu s svojo okoljsko politiko,
pridobiti certifikat od ustrezne neodvisne organizacije,
zagotoviti, da njihov sistem upravljanja z okoljem ustreza zahtevam standarda.
21 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001, 59-63).
53

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Okoljski standardi serije ISO 14000 se v veliki meri navezujejo na standarde za
kakovost serije ISO 9000, vendar obstaja med njimi določena konceptualna razlika.
Medtem ko npr. standard ISO 9001 opredeljuje le namerni proizvod in je naravnan na
izpolnjevanje želj porabnikov, zajema standard ISO 14001 tudi nenamerne proizvode,
kot so emisije, odpadki, poraba energije in drugo, zato je v pretežni meri usmerjen k
procesom In napravam.
Nekatera podjetja v Sloveniji so SI ze pridobila certifikat ISO 14001, leta 2000 je bilo
takšnih podjetij že 40. Prednosti, ki jih podjetja lahko pričakujejo od certifikacije, s
katero dokazujejo, da nenehno obvladujejo okoljevarstvene vidike svojih proizvodov
in storitev v skladu z zahtevami izbranega standarda, so:
izboljšan konkurenčni položaj na trgih, predvsem tujih,
povečanje zaupanja javnih bank in zavarovalnic,
povečanje zaupanja odjemalcev in poslovnih partnerjev.
3.2.2 Znaki za okolje 22
Nekatere države so že uvedle nacionalne znake za okolje (ekološke znake,
okoljevarstvene znake), s katerimi lahko označujejo proizvode, ki med primerljivimi v
manjši meri onesnažujejo okolje. Znaki imajo različna imena in grafične podobe. Med
njimi ima v Evropi najdaljšo tradicijo nemški znak »Modri Angel (Blauer Engel)«,
saj so si ga prvi proizvodi pridobili že leta 1978. Razumljivo je, da se merila za
podeljevanje znaka za okolje po posameznih državah razlikujejo, zato je Evropska unija
sprejela akt, na podlagi katerega si lahko posamezni proizvodi ali skupine proizvodov
pridobijo »Znak za okolje EU«, imenovan tudi »Evropski znak za okolje«.
Koeksistenca nacionalnih znakov in evropskega bi naj ustvarila tekmovalnost za
doseganje čim višjega okoljskega standarda v Evropski uniji.
Pomen znakov za okolje je tudi, da se ugotavljajo obremenitve okolja, ki jih izzovejo
proizvodi v celotnem življenjskem ciklu, splošni kriteriji za ocenjevanje pa so:
nastajanje odpadkov,
onesnaževanje tal, vode in zraka,
obremenitve s hrupom,
poraba surovin in energije,
učinki na ekosisteme.
Tudi znaki za okolje so tisti, ki podjetjem pomenijo konkurenčno prednost,
uporabnikom pa nakazujejo zanesljivo pot pri konkretnih odločitvah za proizvode, ki
so za okolje primernejši.
O znaku za okolje je govor tudi v 43. členu
Slovenija svojega znaka za okolje še nima.
našega Zakona o varstvu okolja, vendar
22 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,288-289).
54

C
Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3.3 Integrirano varstvo okolja in gospodarjenje v krožnem toku 23
Za varstvo podjetja v proizvodnem procesu obstojata v bistvu dva koncepta, in SIcer:
aditivno varstvo okovja,
integrirano varstvo okolja.
Bistvo aditivnega varstva okolja je odstranjevanje v proizvodnem procesu nastalih
odpadkov in emisij šele po njihovem nastanku, in to z naknadno vgrajeno in
prilagojeno tehniko (filtri, naprave za čiščenje odplak). Okoljski problemi se tu
rešujejo na koncu procesne verige. Pri tem ne prihranimo surovin in energije.
Nasprotno, relativno sprejemljivost za okolje dosežemo šele z njihovo dodatno uporabo.
Govorimo o pasivnem odnosu do varstva okolja.
Pri integriranem varstvu okolja iščemo tehnološke rešitve, s katerimi že na začetku
prepričujemo oziroma omejujemo nastajanje odpadkov in emisij z izbiro ustrezne
tehnologije in z višjimi izkoristki surovin in energetskih virov. V manjši količini nastale
odpadke pa vračamo v krožni tok proizvodnega procesa.
Za sedanje stanje proizvodnih procesov so značilni ukrepi aditivnega značaja,
prihodnost pa bi naj temeljila na uvajanju integriranega varstva okolja. Večina
proizvoden bo še kar nekaj časa vsebovala elemente obeh sistemov - aditivnega in
integriranega.
Krožni tokovi v transformacijskih procesih pomenijo vračanje In ponovno izkoriščanje
odpadnih surovin, materialov in proizvodov v proizvodnji. Te krožne tokove
označujemo v najširšem pomenu s pojmom recikliranje (reciklaža).
3.4 Snovi, ki obremenjujejo okolje
Obremenitev okolja je vsak poseg oziroma posledica posega v okolje, ki povzroča
njegovo onesnaževanje, razvrednotenje, tveganje ali poškodbe, pa tudi raba in
izkoriščanje naravnih dobrin (Pregrad in Musil 2001, 84).
Obremenitev okolja predpisi razvrščajo v:
čezmerno obremenitev, ki presega predpisane mejne vrednosti ali dovoljene
posege v okolje,
dopustno obremenitev, ki ne presega predpisanih mejnih vrednosti ali dovoljene
posege v okolje,
kritično obremenitev, ki presega s predpisom določeno kritično vrednost in Je
podlaga za uveljavljanje izrednih ukrepov (Pregrad in Musil 2001, 84).
Snovi, ki obremenjujejo oziroma onesnazujejo okolje, so onesnaževalci (polutanti).
Onesnaževalci so vir onesnaženja. (ibidem, 84)
23 Povzeto po Pregradu in Musilu (1995,52-54).
55

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Onesnaževanje okolja je obremenilno vnašanje snovi, organizmov ali pojavov, ki
škodljivo učinkujejo na naravo ali zdravje ljudi, s čimer se izničujejo naravne
značilnosti in vrednote oziroma se zmanjšuje nevtralizacij ska oziroma regeneracijska
sposobnost narave (ibidem, 84).
V proizvodnem oziroma ožje gledano tehnološkem procesu se surovine, materiali in
ostalo kar vstopa v proces (energija, voda, ... ), postopno oblikujejo v želene (glavne in
stranske) proizvode. Žal pa pri tem nastajajo tudi neželene (tudi nevarne) snovi, ki
obremenjujejo okolje. Te neželene snovi, ki obremenjujejo okolje so:
- materialne emisije:
trdni odpadki, sposobni za recikliranje,
drugi trdni odpadki,
posebni odpadki,
odpadne vode,
odpadni plini (onesnažen zrak),
- energijske emisije:
odpadna toplota (oddana pri pretvarjanju energije),
sevanja,
hrup. (Pregrad in Musil 1995, 188 in 280)
Z vidika varovanja okolja si želimo, da pridemo do želenih zdravju in okolju neškodljivih,
energetsko varčnih proizvodov, ki bodo imeli dolgo življenjsko dobo, z:
čim bolj racionalno rabo surovin in materialov,
minimalno rabo energije in vode,
čim manjšim nastankom škodljivih emISIJ ter čim manjso količino čim manj
problematičnih odpadkov (ki se jih da reciklirati, sežigati oziroma neproblematično
deponirati).
V presoji vplivov na okolje, za katero podrobnosti določa Odredba o vrstah
obremenitev, ki so pomembne z vidika presoje vplivov na okolje, se upoštevajo
naslednji vidiki:
obremenitve, ki povzročajo onesnaževanje okolja, predvsem:
zraka s plinastimi, tekočimi in trdimi ostanki,
onesnaževanje površinskih in talnih voda s plinastimi, tekočimi in trdnimi snovmi,
onesnaževanje tal s tekočimi in trdnimi snovmi,
obremenitve, ki povzročajo škodo okolju, predvsem:
obremenitve rastja in živali s plinastimi, tekočimi in trdnimi snovmi,
posegi v vodna telesa (spreminjanje struge, ... ),
posegi v tla (vrtanje, izkopavanj e, nasipavanj e, ... ),
obremenitve, ki povzročajo razvrednotenje okolja, predvsem:
oddajanje energije ( hrup, vibracije, sevanja, toplota),
negativni vizualni vplivi (razvrednotenje prostora, ... ),
psihološki vplivi (nevarnost požarov, eksplozij in razlitja nevarnih snovi),
obremenitve, ki predstavljajo tveganje za okolje:
posegi, ki predstavljajo neposredno ali posredno nevarnost za zdravje ali
življenje ljudi ter za obstoj živali ali rastlin (Gspan 2000, 38).
56

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Vrste posegov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, podrobneje
opredeljuje Uredba o vrstah tistih posegov v okolje, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna (Gspan 2000,39).
3.4.1 Odpadki
Odpadki so snovi ali predmeti v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju. Za
proizvajalce in uporabnike so nepotrebni, nadležni ali škodljivi, zato jih je treba zaradi
interesov varstva okolja obdelati, predelati ali odložiti, kot je predpisano (Pregrad in
Musil200l, 84).
3.4.1.1 Vrste odpadkov 24
Odpadki so lahko: nevarni odpadki, posebni odpadki, komunalni odpadki In interni
odpadki.
Nevarni odpadki so odpadki, ki v nepredelani obliki zaradi svojih fizikalnih,
kemičnih ali kužnih lastnosti ogrožajo zdravje neposredno ali posredno prek
prehranjevalne verige, zaradi vzajemnih učinkov ali kako drugače, takoj ali po
daljšem učinkovanju.
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v
proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter v bivalnem okolju. Ti odpadki so pretežno
trdni in po svoji sestavi heterogeni.
Posebni odpadki so odpadki, ki niso nevarni ali komunalni odpadki, zaradi količine
ali lastnosti je treba ravnati z njimi na poseben, predpisan način.
Interni odpadki so odpadki, ki niso podvrženi pomembnejšim fizikalnim, kemijskim
ali biološkim spremembam. Ti odpadki se ne topijo, ne gorijo, se ne razkrajajo in ne
učinkujejo škodljivo na okolje in snovi, s katerimi pridejo v stik, kar bi ogrožalo
človekovo zdravje.
3.4.1.2 Strategija ravnanja z odpadki
Strategija integralnega ravnanja z odpadki, ki jo Je sprejela Evropska unija, govori o
naslednjem prioritetnem zaporedju ukrepov:
nastajanje odpadkov preprečimo ali čim bolj omejimo,
odpadke uporabimo ali jih predelamo v koristno sekundarno surovino,
ostanke energetsko izkoristimo v sežigalnicah, kompostarnah In plinskih
generatorjih,
preostale odpadke odložimo na urejenih deponijah (Pregrad in Musil 1995, 248).
24 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,84).
57

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3.4.1.3 Pravilnik o ravnanju z odpadki 25
Ravnanje z odpadki obravnava Pravilnik o ravnanju z odpadki, katerega vsebino SI
bomo pogledali v nadaljevanju.
Odpadek je vsaka snovali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih
v klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki je sestavni del tega pravilnika, ki ga
imetnik ne more ali ne želi uporabljati sam, ga ne potrebuje, ga moti, mu škodi in ga
zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snovali predmet,
razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi
varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali
odstranjevanje, prevažati, predelati ali odstraniti na predpisan način. (2. člen)
VPOGLED V KLASIFIKACIJSKI SEZNAM ODPADKOV
naziv odpadka
odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje papirja,
kartona, vlaknine, plošč in pohištva
odpadki iz obdelave in predelave lesa ter proizvodnje plošč in pohištva
odpadna skorja (lubje) in pluta
žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir
ki vsebujejo nevarne snovi
žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir
ki niso zajeti v 03 Ol 04
drugi tovrstni odpadki
klasifikacijska
številka odpadka
03
03 Ol
03 Ol Ol
03 Ol 04*
03 Ol 05
03 Ol 99
odpadna sredstva za zaščito lesa
nehalogenirana organska sredstva za zaščito
klorirana organska sredstva za zaščito lesa
organokovinska sredstva za zaščito lesa
anorganska sredstva za zaščito lesa
druga sredstva za zaščito lesa
lesa
0302
030201*
030202*
030204*
030205*
030299
mulji iz čiščenja odpadne vode
mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi
mulji iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso zajete v 06 0502
odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi premazov (barv, lakov, emajlov)
lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv
odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi, uporabi in odstranjevanju barv in lakov
odpadne barve in laki, ki vsebujejo organska topila in druge nevarne snovi
odpadne barve in laki, ki niso zajeti v 08 01 11
mulji barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi
mulji barv in lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 13
vodni mulji barv ali Jakov, ki vsebujejo organska topiJa ali druge nevarne snovi
0605
060502*
060503
08
08 Ol
080111*
08 Ol 12
08 Ol 13*
08 Ol 14
08 Ol 15*
25 Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20101 in 13103.
58

Varstvo Il ri delu, požarna varnost in varstvo okolja
vodni mulji barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 15 08 Ol 16
odpadki od odstranjevanja barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali nevame snovi 08 Ol 17*
odpadki iz odstranjevanja barv in lakov, ki niso zajeti v 08 Ol 17 08 Ol 18
vodne suspenzije barv in lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 08 Ol 19*
vodne suspenzije barv in lakov, ki niso zajete v 08 Ol 19 08 0120
odpadki sredstev za odstranjevanje barv in lakov 08 Ol 21*
drugi tovrstni odpadki 08 Ol 99
odpadki pri pridobivanju, pripravi, dobavi in uporabi lepil in tesnilnih mas 08 04
odpadna lepila in tesnilne mase, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 08 04 09*
odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso zajete v 08 04 09 08 04 10
mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 0804 Il*
mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 Il 0804 12
vodni mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 0804 13*
vodni mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 13 0804 14
vodne odpadne raztopine lepil in tesnilnih mas,
ki vsebujejo organska topila ali druge nevame snovi 080415*
vodne odpadne raztopine lepil in tesnilnih mas, ki niso zajete v 0804 15 080416
olja smol (kolofonije) 080417*
drugi tovrstni odpadki 080499
odpadna olja 13
odpadna hidravlična olja 13 01*
odpadna motoma, strojna in mazalna olja 13 02*
odpadna olja in druge tekočine za izolacijo ali prenos toplote 13 03*
odpadki iz uporabe organskih topil, hladil in potisnih plinov 14
odpadki iz organskih topil, hladil in potisnih plinov za formiranje aerosolov in pen 1406*
odpadna embalaža, absorbenti, čistilne krpe, filtrima sredstva in zaščitne obleke 15
embalaža vključno z Iočno zbimo embalažo, ki je komunalni odpadek 15 Ol
absorbenti, filtrima sredstva, čistilne krpe in zaščitne obleke 1502
komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti 20
Nevarni odpadek je odpadek, razvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je v
KLASIFIKACIJSKEM SEZNAMU ODPADKOV označen z zvezdico ob
klasifikacij ski številki odpadka (iz 3. člena).
Za nevarni odpadek velja, da ima eno ali več nevarnih lastnosti, določenih v prilogi
NEVARNE LASTNOSTI ODPADKOV, ki je sestavni del tega pravilnika (iz 3. člena).
Nevarni odpadki so:
HI eksplozivni odpadek
H2 oksidativen odpadek
H3-A lahkovnetljiv odpadek
H3-B vnetljiv odpadek
H4 dražljiv odpadek
H5 zdravju škodljiv odpadek
R6 strupen odpadek
R7 rakotvoren odpadek
R8 jedek odpadek
R9 infektiven odpadek
59

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
HI0
Hll
H12
H13
H14
za reprodukcijo strupen odpadek
mutagen odpadek
odpadek, ki sproščla strupene pline ob stiku z zrakom, vodo ali kislino
odpadek, za katerega obstaja možnost, da se iz njega izlužijo snovi,
ki imajo eno od lastnosti iz prejšnjih točk
ekotoksičen odpadek.
Odpadek se opredeli kot nevarni odpadek tudi, če
vsebuje nevarni odpadek (iz 3. člena).
Pojmi imajo po 4. členu
pravilnika naslednji pomen:
Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje
odpadkov in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke,
ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
Imetnik odpadkov je povzročitelj
odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjšanje nastajanja odpadkov
ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku
delovanja objekta in naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
Predelava odpadkov so postopki, ki so v pravilniku navedeni v posebni prilogi.
Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in
zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo
odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali
uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s
toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.
Predelovalec odpadkov je oseba, ki predeluje odpadke, ne glede na to ali je njihov
povzročitelj ali pa predeluje odpadke drugih imetnikov.
Odstranjevanje odpadkov so postopki, ki so natančno določeni v posebni prilogi
pravilnika. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov,ki jih ni
mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termični mi ali
kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali Je
njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke drugih imetnikov.
Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuscajo
zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza
zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje
določene vrste odpadkov.
60

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje
odpadkov drugih imetnikov.
Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja
al zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
tega pravilnika ne veljajo za:
snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
snovi, ki se odvajajo z odpadnimi vodami neposredno v vode ali kanalizacijo,
druge snovi, ki jih navaja 5. člen tega pravilnika.
Določila
Zbiranje skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti
izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod,
ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročali:
čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin,
škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave
in predpisih o varstvu kulturne dediščine (8. člen)
Odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti
nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin, z izjemo takrat, ko so
stroški nesorazmerno višji od stroškov njihove odstranitve oziroma ko odstranjevanje
odpadkov manj obremenjuje okolje kot njihova predelava. V primeru, ko odpadke ni
treba predelati, jih je treba skladno s predpisi odstraniti. (iz 9. člena)
Uporaba odpadkov kot gorivo ima prednost pred drugimi načini predelave odpadkov v
primeru, če manj od drugih načinov predelave obremenjuje okolje (iz 10. člena).
Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno
od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predviden
način predelave ali odstranjevanja (iz 13. člena).
Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne
smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in
nenevarnih odpadkov (iz 12. člena).
Skladiščenje odpadkov je dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi
urejenih objektih ali napravah (iz 13. člena).
Količina začasno skladiščenih odpadkov, namenjenih v odstranjevanje, ne sme presegati
količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti nastanejo v obdobju dvanajstih
mesecev (iz 13. člena).
61

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti pakirani tako, da niso
mogoči škodljivi vplivi na okolje, na njihovi embalaži ali zabojniku pa mora biti
oznaka odpadka. Pri nevarnih odpadkih se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo
označevanje in prevažanje nevarnih snovi. (iz 14. in 15. člena)
Povzročitelj odpadkov, pri katerem venem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton
odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt
gospodarjenja z odpadki, ki se izdela za obdobje štirih let (iz 19. člena).
Povzročitelj odpadkov mora glede na vrsto in količino odpadkov voditi evidenco o:
proizvedenih odpadkih in virih njihovega nastajanja,
skladiščenih odpadkih,
odpadkih, prepuščenih zbiralcu,
predelanih ali odstranjenih odpadkih, ki jih predela ali odstrani sam,
odpadkih, oddanih odstranjevalcu ali predelovalcu, če predelave ali odstranjevanja ne
IZVaja sam,
odpadkih, predelanih ali odstranjenih v tujini (iz 22. člena).
Povzročitelj odpadkov mora zagotoviti, da pošiljko odpadkov, ki jih prepušča zbiralcu
ali odstranjevalcu odpadkov, in pošiljko nevarnih odpadkov, kadar jih oddaja
predelovalcu, spremlja evidenčni list o ravnanju z odpadki. Evidenčni list se priloži
v dveh izvodih. En izvod zadrži prevzemnik odpadkov, drugega pa potrjenega
prevzemnik vme povzročitelju odpadkov, ki vodi evidenco vrnjenih evidenčnih listov.
(iz 20. člena)
Povzročitelj odpadkov mora dokumentacijo o evidenci za posamezno koledarsko leto
hraniti najmanj pet let (iz 22. člena).
Določbe 20. in 22. člena ne veljajo za izvirne povzročitelje komunalnih odpadkov (iz 22.
člena).
Povzročitelj odpadkov, pri katerem v posameznem koledarskem letu nastane najmanj
10 ton odpadkov ali najmanj 5 kilogramov nevarnih odpadkov mora ministrstvu
najkasneje do 31. marca dostaviti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi
za preteklo koledarsko leto (iz 23. člena).
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo
okolja (39. člen).
3.4.2 Onesnaževanje zraka 26
Onesnaženje zraka povzročajo emisije izstopnih plinov, ki izhajajo v ozračje iz
proizvodnih procesov, prometnih sredstev in kurišč. Emisije škodljivih snovi, ki se
razlikujejo po sestavi, po agregatnem stanju in po stopnji škodljivosti, so:
plini,
trdi delci (dim, lebdeči delci, respirabilni delci, prašna usedlina),
aerosoli.
26 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,183-185).
62

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Vse te substance, ki so neposredno emitirane iz nekega izvora, imenujemo primarni
onesnaževalci (polutanti) zraka. Z medsebojnimi reakcijami primarnih onesnaževalcev ter
njihovimi reakcijami s sestavinami zraka prihaja do novih spojin t.i. sekundarnih
onesnaževalcev. To so kisle padavine, fotokemični smog, povečana koncentracija
atmosferskega ozona oziroma pojav tople grede.
Pomembno je, da pri povzročiteljih onesnaženja zraka ugotavljamo mejne, opozorilne
in kritične imisijske vrednosti snovi, ki onesnažujejo zrak.
Delovanje posameznih škodljivih snovi je namreč odvisna od njihove koncentracije,
časa delovanja ter tudi od reliefnih in vremenskih razmer.
3.4.3 Industrijske odpadne vode 27
Prekomerno onesnaževanje okolja z odpadnimi vodami ni mogoče ustaviti samo s
predpisovanjem dovoljenih emisij in določenih tehničnih rešitev, temveč je potrebno
postopno izgrajevati sisteme, ki bodo dolgoročno ohranjali naravno okolje.
V načelu
se vsaka uporabljena voda pojavlja kot odpadna voda. Kakšne so pri tem
obremenitve okolja, je odvisno od načina uporabe vode, vrste in količine emisij ter
ukrepov pri čiščenju odplak.
V odpadnih vodah so lahko:
trde in poltrde snovi,
strupene in nevarne snovi,
snovi, ki porabljajo kisik,
posredno nevarne snovi.
S podzakonskimi akti so predpisane mejne emisijske vrednosti za odpadne vode, ki
iztekajo v vode (sprejemnike) in za vode, ki iztekajo v kanalizacijo. Kanalizacija bi
se naj obvezno zaključila s čistilno napravo, ki bi odstranila prekomerne količine
odpadnih snovi. Mejne vrednosti so odvisne od vrste industrije in od sprejemnika
(recipient), v katerega odpadna voda izteka.
Z vidika integriranega varstva okolja je pomembno, da se prepreci oziroma omeji
nastajanje emisij, ki onesnažujejo vodo. Pomembna je racionalna raba vode. Zlasti je
pomembno, da se uporaba pitne vode v proizvodne namene omeji in jo po možnosti
nadomestimo s predhodno prečiščeno površinsko (rečno) vodo. Z vidika tehnoloških
možnosti je pomembna substitucija mokrih tehnoloških procesov s suhimi.
27 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001,208-209).
63

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3.4.4 Hrup
3.4.4.1 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
hrupu pri delu 28
Ta pravilnik določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki
so ali bi lahko bila posledica izpostavljenosti hrupu, in zlasti pred tveganji za poškodbe
sluha. (prvi odstavek 1. člena)
Ta pravilnik določa tudi obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. (drugi odstavek 2. člena)
Za mejno vrednost izpostavljenosti velja, da mora delodajalec pri določanju dejanske
izpostavljenosti delavcev upoštevati zmanjšanje hrupa zaradi osebne varovalne opreme za
varovanje sluha, ki jo nosi delavec, medtem ko za opozorilne vrednosti izpostavljenosti
velja, da tega učinka ne srne upoštevati. (4. člen)
Pri delovnih opravilih, pri katerih se dnevna izpostavljenost hrupu od dneva do dneva
pomembno spreminja, lahko delodajalci v utemeljenih primerih pri uporabi mejnih
vrednosti izpostavljenosti in opozorilnih vrednosti izpostavljenosti za presojo ravni hrupa,
ki so mu delavci izpostavljeni, namesto dnevne upoštevajo tedensko izpostavljenost pod
pogojern, da:
- tedenska izpostavljenost, kijo pokaže ustrezen nadzor, ne presega mejne vrednosti
izpostavljenosti (87 dB);
- sprejmejo ustrezne ukrepe, ki tveganja, povezana s temi dejavnostmi, zmanjšajo na
najnižjo možno raven. (5. člen)
28 Uradni list RS, št. 17/2006 z dne 17.02.2006.
64

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3.4.4.2 Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju 29
Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti
človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir
hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju
stalen ali občasen hrup. (iz 3. člena)
Ukrepi varstva pred hrupom so ukrepi, namenjeni zmanjsanju emISIJe hrupa iz vira ali
ukrepi za zmanjšanje širjenje hrupa v okolje in so predvsem:
tehnični in konstrukcijski ukrepi ter ukrepi povezani z načinom obratovanja ali
uporabe vira hrupa,
ukrepi usmerjanja, porazdelitve ali omejevanja predmeta, povezanega z VIrom
hrupa,
ukrepi prostorskega in konstrukcijskega preprečevanja širjenja hrupa,
zvočne izolacije (iz 3. člena).
29 Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96.
65

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
3.4.5 Gospodarjenje z energijo in odpadna toplota'"
Ob gospodarjenju z energijo mislimo na:
varčevanje,
učinkovito (racionalno, smotrno) rabo energije,
substitucijo (zamenjavo).
Z varčevanj em so povezani vsi ukrepi, ki vplivajo na zmanjsanje energijske rabe. To
so lahko tehnične izboljšave strojev, naprav in procesov, pa tudi znižanje količine In
kakovosti (npr. znižanje temperature prostora, zmanjševanje razsvetljave).
Učinkovita (racionalna, smotrna) raba energije vključuje vse aktivnosti za
zmanjševanje energetskih izgub ter ohranjanje energije pri pretoku energije skozi
proizvodni proces (npr. boljši izkoristki, vračanje odpadne toplote, ...).
Substitucija (zamenjava) nosilcev energije oziroma energetskih virov, da dobimo višji
energijski izkoristek ob ugodnejših okoljskih učinkih (npr. zamenjava trdega goriva s
tekočim ali plinskim).
Za uporabo toplote v proizvodnih procesih je značilno, da se je koristno uporabi le
določen del, del pa jo iz proizvodnih procesov izstopa v različnih oblikah (vroča voda,
para, vroč zrak, segreti proizvodi) kot odpadna toplota. V našem interesu je, da
odpadno toploto prestrežemo in jo čim bolje izkoristimo.
3.5 Register predpisov s področja varovanja okolja 31
Za potrebe lesne industrije velja omeniti še spodaj navedeno zbirko veljavnih zakonskih
in podzakonskih aktov s področja varovanja okolja, ki jih navajamo po področjih:
SPLOŠNO
~ Zakon o varstvu okolja,
~ Nacionalni program varstva okolja,
~ Seznam pooblaščencev za opravljanje prvih meritev in obratovalnega
monitoringa,
~ Seznam pooblaščencev za izdelavo poročilo vplivih na okolje,
~ Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje,
~ Odredba o pogojih za pridobitev in o načinu pridobitve pooblastila za izdelavo
poročilo vplivih na okolje,
~ Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na
okolje,
30 Povzeto po Pregradu in Musilu (2001, 173-175).
31 Povzeto po GV Register in Uradni list RS (www.uradni-list.si) (23.09.2007).
66

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
ODPADKI
ZRAK
TLA
~ Pravilnik o ravnanju z odpadki,
~ Pravilnik o odlaganju odpadkov,
~ Pravilnik o sežiganju odpadkov,
~ Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo,
~ Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji,
~ Odredba o izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov,
~ Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zrak,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo in predelavo lesnih
tvoriv,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu odpadkov,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov,
~ Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov,
~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak
iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njihovo izvajanje,
~ Odredba o obliki poročilo meritvah v obliki obratovalnega monitoringa emisije
snovi v zrak,
~ Pravilnik o obratovalnem monitoringu pri vnosu nevarnih snOVI In rastlinskih
hranil v tla,
~ Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
~ Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snOVI v
tleh,
VODA
~ Odredba o obliki poročila o občasnih ali trajnih meritvah v okviru
obratovalnega monitoringa odpadnih vod,
~ Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav,
~ Uredba o taksi za obremenjevanje vode,
~ Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja,
~ Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za
proizvodnjo,
~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o
pogojih za njihovo izvajanje,
~ Odredba o obliki in vsebini napovedi za odmero takse za odvajanje
tehnološke odpadne vode,
~ Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi,
67

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
HRUP
~ Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri
delu,
~ Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju,
~ Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v
delovnih prostorih,
~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa
ter o pogojih za njihovo izvajanje,
SEVANJA
~ Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega
sevanja ter o pogojih za njihovo izvajanje,
~ Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju,
NEVARNE SNOVI
~ Zakon o kemikalijah,
~ Pravilnik o usposabljanju In preverjanju znanja delavcev, ki ravnajo z
nevarnimi kemikalijami,
~ Pravilnik o posebnih pogojih za promet z nevarnimi kemikalijami,
~ Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije,
~ Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi,
~ Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov,
~ Zakon o prevozu nevarnega blaga,
~ Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih
snoveh.
Pri izgradnji registrov predpisov je potrebno upoštevati posebnosti podjetja. Hkrati je
potrebno registre nenehno prilagajati novostim, spremembam in dopolnilom. Zagotovo je
od časa nastajanja tega gradiva do dneva ko berete to gradivo prišlo že do določenih
sprememb. Vendar pa spremljanje novosti danes, ko so na voljo sodobni informacijski
sistemi, ni več problem. Potrebnaje samo volja, določeno znanje in malo časa.
68

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
SEZNAM VIROV
Bilban, M. (1999). Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.
Gospodarska zbornica Slovenije. (1997). Splošna kolektivna pogodba za gospodarske
: dejavnosti (online). Uradni list Republike Slovenije. Available:
l A " .,. I 1 ,., I1'Tr'-"-~'l'
. 1ltP:IIW,\V\V.gZS.Sl/s1 nov,panoran1C1' 1JreClpISl-pra....i1121! 1"-1 :jl(,Y 1.:111n (31032000) •• •
Gspan, P. (2000). Varstvo okolja 1 Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko
tehnologijo, Oddelek za tehniško varnost.
GV REGISTER - GV Založba Veljavni predpisi Republike Slovenije.
Pregrad, B. in Musil,V. (1995). Tehnologija in integrirano varstvo okolja. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Pregrad, B. in Musil V. (2001). Tehnološki sistemi in integrirano varstvo okolja.
Maribor: UM Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Safety at work Aviable: h11i):llvv\vw.coOk:StO'Ni1.g0v.ukl (28.01.2009)
dni li .. (onli ) A' bl '." ' .,. "1 1 ' "
Ura st Republike SIovemje. \0 me. VIa e: l1ltP:ii\YV,·\v.uradm-llst.sII •il.llonl me
(23.09.2007)
Uradni list Republike Slovenije. (1999).
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (online). Aviable: http://vvTi~\\!.l.E8.dni­
list.siiilulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2001).
Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-A)
(online). Aviable: hrt)]:!1',;/vv'\v.uradni-list.sil1!ulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - uradno prečiščeno besedilo
(ZVNDN-UPB1) (online). Aviable: htta:!i\\T-.'\'./.m-adni-list.si!lh.:donline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2007).
Zakon o varstvu pred požarom - uradno prečiščeno besedilo (ZVPoz - UPB1) (online).
Aviable: • ~ jo",'T',!!""""\7,'
•. I \~ \," ~_iP'" ';li_ii,,'!
...
o" 1.,-,.Cll.,".t _;. .........."jii
_~~.' .. 1/",1,-",1;.
t.,.~\.),,:1.!1,..,~(23 092007) Uradni list Republike Slovenije. (2005).
Zakon o gasilstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZGas-UPB1) (online). Aviable:
mi]):!!"",,'''''"'''.uradni-l ist-si! ]!ulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2002).
Zakon O delovnih rasmerjib (ZD'DI /.onlz"ne) Aviable: h-'1"~' iI,..~,.,,",
(30.09.2006)
",.~ r',.; 1;.~,',,; 1, il' 1,..",;:""
Ul '.1.\..1 {C • • _;..J,lt.k'.JI '.\ "....'..;: ....~l.C2':-:I..U" .... ..:)";:)OL~:.f il :-,-::"';ii':'l~..G
69

Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Uradni list Republike Slovenije. (1994).
Zakon o inšpekciji dela (ZID) (online). Aviable: http://www.uradni-Iist.si/1/ulonline
(30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - uradno prečiščeno
besedilo (ZZVZZ-UPB3) (online). Aviable: http://vvww.uradni-list.si/1/ulonline
(30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o zdravstveni inšpekciji - uradno prečiščeno besedilo (ZZdrI-UPB2) (online).
Aviable: http://Vvww.uradni -1ist.sil1lulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2007).
Zakon o socialnem varstvu - uradno prečiščeno besedilo (ZSV-UPB2) (online). Aviable:
http://Vv'lvw.uradni-Iist.si/l/ulonline (23.09.2007)
Uradni list Republike Slovenije. (1996).
Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) (online). Aviable: http://w\7vw.uradni­
list.sil1lulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - uradno prečiščeno besedilo
(ZSDP-UPB2) (online). Aviable: http://wwvv.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ­
l-UPB4) (online). Aviable: http://www.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Zakon o varstvu okolja- uradno prečiščeno besedilo (ZVO-l-UPB1) (online). Aviable:
http://w.vvw.uradni-list.si/l/ulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (1998).
Pravilnik o ravnanju z odpadki (online). Aviable: http://ww\N.uradni-list.si/l/ulonline
(30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006).
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu
(online). Aviable: http://www.uradni-list.sil1/ulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (1995).
Uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju (online).
Aviable: http://vvww.uradni-list.si/l/ulonline (30.09.2006)
Uradni list Republike Slovenije. (2006). Kolektivna pogodba za lesarstvo (online).
Aviable: http://www.uradni-list.si/l/ulonline (23.09.2007)
70