POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Pomožni materiali v lesarstvu<br />
bolj je granit obstojen. Granitu škodujejo tudi primesi železovega in bakrenega kršca, še<br />
posebej železovega kršca, ki hitro oksidira, tvori rjaste madeže in načenja vremensko<br />
obstojnost kamnine. Vremenska odpornost in tlačna trdnost je pri drobno in srednjezrnatih<br />
granitih večja kot pri grobozrnatih.<br />
Obrabnost je majhna, zato je granit uporaben za gradbene elemente, ki so zelo izpostavljeni<br />
obrabi, na primer v prometu (tlakovanje cestišč, obrobni kamni), za prage, pohodne ploskve<br />
stopnic ipd., zaradi visoke tlačne trdnosti pa je cenjen tudi kot konstrukcijska kamnina za<br />
ležišča, podlage ipd. Granit je tudi cenjena kamnina za okrasne namene<br />
(http://www.salonkamna.si/naravni-kamen, 3. 3. 2011).<br />
6.2 SEDIMENTNE KAMNINE<br />
Sedimentne kamnine nastanejo z odlaganjem (sedimenti, usedline) blizu površja in jih je zato<br />
na zemeljski površini kar okrog 75 %. Po videzu se sedimentne kamnine ločijo od drugih<br />
kamnin, ker imajo pogosto plastovito strukturo, lahko vsebujejo tudi fosile. Sedimenti in iz<br />
njih nastale kamnine nastanejo s procesi preperevanja, transporta in odlaganja preperelega<br />
materiala z usedanjem ali sedimentacijo in na koncu s strjevanjem (Petrič, 2008).<br />
Klastični sedimenti nastajajo z razpadanjem drugih kamnin ali mineralov v manjše kose,<br />
sčasoma se lahko povežejo v drug material večje ali manjše trdnosti (Kresal, 2002).<br />
Vrste klastičnih sedimentov:<br />
a) nevezani klastični sedimenti:<br />
- prod ( veliki zaobljeni kosi)<br />
- pesek (drobna zrna različne zaobljenosti)<br />
- mivka (majhna zrna)<br />
b) polvezani klastični sedimenti (glina)<br />
c) vezani klastični sedimenti:<br />
- konglomerat (zaobljena zrna večja od 2 mm)<br />
- breča (oglata zrna večja od 2 mm)<br />
- lapor (zrna manjša od 0,002 mm, delno glina, delno apnenec)<br />
Neklastični sedimenti nastajajo delno tudi mehanično, nato pa s kemičnimi procesi (izločanje<br />
iz raztopin) in organogeno v velikih sedimentacijskih bazenih. Najpogostejše neklastične<br />
sedimente kamnine so apnenec, dolomit, lehnjak, travetin, oniks … (Kresal, 2002).<br />
6.3 METAMORFNE KAMNINE<br />
Metamorfne kamnine so nastale s preobrazbo magmatskih in sedimentnih kamnin. Predhodne<br />
kamnine ali minerali se zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam in tlakom močno<br />
spremenijo. Najpomembnejša skupina metamorfnih kamnin so pravi marmorji.<br />
Poleg marmorjev sodijo v to skupino še kvarcit, škriljavci, serpentin, gnajs.<br />
Beseda marmor izvira iz beseden grškega izvora marmaros – kar pomeni bleščeč, lesketajoč.<br />
Marmor je metamorfna ali spremenjena kamnina, ki je nastala z rekristalizacijo apnenca ali<br />
73