POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pomožni materiali v lesarstvu<br />
Naravni kamen je zaradi svoje barvne raznolikosti, strukture in različnih vzorcev pravo čudo<br />
narave, ki ga lahko uporabimo pri zgradbah in za opremo bivalnih prostorov. Dandanes<br />
doživlja naravni kamen pravcat preporod. Človek se vedno bolj usmerja k naravnim<br />
materialom. Tako tudi ugled naravnega kamna močno narašča. Različne možnosti uporabe in<br />
trajnost materiala prav tako prispevajo k vedno večji priljubljenosti tega naravnega materiala.<br />
Poleg tega pa je naravni kamen izredno kvaliteten in trajno lep gradbeni material.<br />
Naravne kamnine so izredno dekorativen material, ki ga uporabljamo v različne namene,<br />
mnogokrat kot samostojne izdelke ali pa v kombinaciji z drugimi materiali.<br />
Naravna kamnina je naravna snov, agregat, sestavljen iz drobnih zrn (kristalov) ene ali več<br />
različnih vrst mineralov. Mineral je definiran kot naravna snov, ki je rezultat geološkega<br />
procesa in ima bolj ali manj stalno kemično sestavo. Bistvena razlika med mineralom in<br />
kamnino je v tem, da ima mineral določeno strukturo in kemično sestavo, kamnina pa je<br />
agregat, skupek enega ali več mineralov. Npr. apnenec je sedimentna kamnina, ki jo večinoma<br />
sestavlja mineral kalcit (Petrič, 2008).<br />
Kamnine so redko sestavljene izključno iz enega samega minerala. Pogosteje v njih nastopa<br />
več mineralov, vendar prevladujoči mineral določa bistvene lastnosti kamnine, primesi pa<br />
lahko na lastnosti vplivajo ali kvarno ali dobro.<br />
Glede na pogoje pri nastanku razvrščamo kamnine v naslednje skupine:<br />
- magmatske kamnine,<br />
- sedimentne kamnine,<br />
- metamorfne kamnine.<br />
6.1 MAGMATSKE KAMNINE<br />
so nastale s strjevanjem magme, pri čemer so kristalizirale ali pa ne. Če so nastale iz magme,<br />
ki se je ohladila in strdila v notranjosti Zemlje, jih imenujemo globočninske magmatske<br />
kamnine ali kratko kar globočnine. Za globočnine je značilna grobozrnata oblika in zrna v<br />
kamnu običajno lahko opazimo kar s prostim očesom (Petrič, 2008).<br />
Najbolj znani predstavniki so: granit, gabro, sienit, peridotit, diorit.<br />
Predornine so magmatske kamnine, ki kristalizirajo na površini zemeljske skorje. Med potjo<br />
na površje kristalizirajo najprej nekateri minerali, ki zato lahko tvorijo večje kristale. Tako<br />
nastane porfirska struktura, steklasta struktura pa nastane ob hitrem razlitju lave na površino<br />
(magma v tem primeru med procesom ohlajanja na površini ni kristalizirala). Najbolj znani<br />
predstavniki predornin so: riolit, dacit, trahit, andezit, bazalt, porfir, lava, tuf, plovec (Kresal,<br />
2002).<br />
Za magmatske kamnine ponavadi uporabljamo kar izraz »graniti«. V resnici je granit ena<br />
vrsta kamnine. Temeljne značilnosti granitov so, da so trdi materiali z visoko gostoto,<br />
neporozni in odporni proti različnim kemikalijam. Iz omenjenih lastnosti izhaja tudi<br />
aplikativna vrednost granitov. Slaba lastnost granitov je predvsem njihova visoka cena, ki je<br />
posledica zahtevnih in dragih postopkov predelave. Pri razrezu pridejo namreč v poštev samo<br />
diamantna rezila in diamantne polirne paste za poliranje(Petrič, 2008).<br />
Beseda granit je nastala iz latinskega izraza granum − zrno. Je masivna, drobno, srednje in<br />
grobozrnata kamnina, sestavljena iz kremenjaka, živca in sljude. V kamnini prevladuje<br />
kremenjak, ki ji daje najboljše lastnosti − trdoto, trdnost in vremensko obstojnost. Sljuda<br />
(biotit, muskovit) na te lastnosti deluje kvarno, ker lahko prepereva. Čim manj je sljude, tem<br />
71