Pomožni materiali v lesarstvu 6 NARAVNE KAMNINE Vsebina poglavja: ‣ Magmatske kamnine ‣ Sedimentne kamnine ‣ Metamorfne kamnine ‣ Lastnosti in uporaba naravnega kamna V poglavju boste: ‣ spoznali vrste naravnih kamnin, ‣ primerjali uporabno vrednost posameznih kamnin, ‣ analizirali primernost uporabe kamnin pri oblikovanju. 70
Pomožni materiali v lesarstvu Naravni kamen je zaradi svoje barvne raznolikosti, strukture in različnih vzorcev pravo čudo narave, ki ga lahko uporabimo pri zgradbah in za opremo bivalnih prostorov. Dandanes doživlja naravni kamen pravcat preporod. Človek se vedno bolj usmerja k naravnim materialom. Tako tudi ugled naravnega kamna močno narašča. Različne možnosti uporabe in trajnost materiala prav tako prispevajo k vedno večji priljubljenosti tega naravnega materiala. Poleg tega pa je naravni kamen izredno kvaliteten in trajno lep gradbeni material. Naravne kamnine so izredno dekorativen material, ki ga uporabljamo v različne namene, mnogokrat kot samostojne izdelke ali pa v kombinaciji z drugimi materiali. Naravna kamnina je naravna snov, agregat, sestavljen iz drobnih zrn (kristalov) ene ali več različnih vrst mineralov. Mineral je definiran kot naravna snov, ki je rezultat geološkega procesa in ima bolj ali manj stalno kemično sestavo. Bistvena razlika med mineralom in kamnino je v tem, da ima mineral določeno strukturo in kemično sestavo, kamnina pa je agregat, skupek enega ali več mineralov. Npr. apnenec je sedimentna kamnina, ki jo večinoma sestavlja mineral kalcit (Petrič, 2008). Kamnine so redko sestavljene izključno iz enega samega minerala. Pogosteje v njih nastopa več mineralov, vendar prevladujoči mineral določa bistvene lastnosti kamnine, primesi pa lahko na lastnosti vplivajo ali kvarno ali dobro. Glede na pogoje pri nastanku razvrščamo kamnine v naslednje skupine: - magmatske kamnine, - sedimentne kamnine, - metamorfne kamnine. 6.1 MAGMATSKE KAMNINE so nastale s strjevanjem magme, pri čemer so kristalizirale ali pa ne. Če so nastale iz magme, ki se je ohladila in strdila v notranjosti Zemlje, jih imenujemo globočninske magmatske kamnine ali kratko kar globočnine. Za globočnine je značilna grobozrnata oblika in zrna v kamnu običajno lahko opazimo kar s prostim očesom (Petrič, 2008). Najbolj znani predstavniki so: granit, gabro, sienit, peridotit, diorit. Predornine so magmatske kamnine, ki kristalizirajo na površini zemeljske skorje. Med potjo na površje kristalizirajo najprej nekateri minerali, ki zato lahko tvorijo večje kristale. Tako nastane porfirska struktura, steklasta struktura pa nastane ob hitrem razlitju lave na površino (magma v tem primeru med procesom ohlajanja na površini ni kristalizirala). Najbolj znani predstavniki predornin so: riolit, dacit, trahit, andezit, bazalt, porfir, lava, tuf, plovec (Kresal, 2002). Za magmatske kamnine ponavadi uporabljamo kar izraz »graniti«. V resnici je granit ena vrsta kamnine. Temeljne značilnosti granitov so, da so trdi materiali z visoko gostoto, neporozni in odporni proti različnim kemikalijam. Iz omenjenih lastnosti izhaja tudi aplikativna vrednost granitov. Slaba lastnost granitov je predvsem njihova visoka cena, ki je posledica zahtevnih in dragih postopkov predelave. Pri razrezu pridejo namreč v poštev samo diamantna rezila in diamantne polirne paste za poliranje(Petrič, 2008). Beseda granit je nastala iz latinskega izraza granum − zrno. Je masivna, drobno, srednje in grobozrnata kamnina, sestavljena iz kremenjaka, živca in sljude. V kamnini prevladuje kremenjak, ki ji daje najboljše lastnosti − trdoto, trdnost in vremensko obstojnost. Sljuda (biotit, muskovit) na te lastnosti deluje kvarno, ker lahko prepereva. Čim manj je sljude, tem 71