POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor

Pomožni materiali v lesarstvu
3.1.2 Vrste stekla glede na namen uporabe
Petrič (2008) razdeli steklo po namenu uporabe in njihovi funkciji.
Kaljeno in delno kaljeno steklo uvrščamo v skupino enoslojnega varnostnega stekla.
Kaljeno steklo ima večjo trdnost od navadnega stekla, prav tako ima povečano toplotno
odpornost. Če se razbije, razpade na drobne delce s topimi robovi. Ta pojav je pomemben z
varnostnega vidika , saj bi se lahko sicer v primeru nesreče na večjih delcih razbitega stekla z
zelo ostrimi robovi porezali. Zato kaljeno steklo obvezno uporabljamo pri steklenih vitrinah v
pohištvenih izdelkih, za steklena vrata na omaricah, za steklo v vratih, itd. Prav tako so iz
kaljenega stekla običajno narejene zadnja in stranske šipe pri avtomobilih.
Kaljenje stekla izvajajo tako, da segrejejo na dovolj visoko temperaturo, npr 600 0 C ali
700 0 C, pri čemer se vrhnja plast steklene plošče zmehča in razširi. Nato segreto steklo hitro
ohladijo, običajno z mrzlim zrakom ali s potopitvijo v tekočino, najpogosteje raztopino
klorovodikove kisline. V steklo se vgradijo notranje napetosti. Če želimo kaljeno steklo
razbiti, moramo najprej premagati namenoma vnesene notranje napetosti. Zato je trdnost
stekla višja od trdnosti običajnega stekla. Če je zunanja obremenitev večja od notranjih
napetosti, pride do porušenja, pri čemer se zaradi neravnovesnega stanja kaljenega stekla le-to
hipoma razsuje v zelo drobne koščke s topimi robovi.
Lepljeno (laminirano) steklo
Tudi lepljeno steklo uvrščamo v skupino varnostnega, in sicer večplastnega stekla. Dve ali
več plasti stekla segrejemo do temperature 600 0 C in pod tlakom ustrezno oblikujemo. Po
nadzorovanem hlajenju plošče razdružimo in med njih vložimo polimerno folijo. Plošče
zlepimo. Če se takšno steklo razbije, črepinje ostanejo na foliji. Namesto z vmesno folijo je
lepljeno steklo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali več steklenih šip, ki so med seboj trdno
zlepljene z lepili. Lepljeno steklo ima v primerjavi s kaljenimi varnostnim steklom
pomembno prednost. Po lomu kaljenega stekla nastanejo delci, ki le redkokdaj ostanejo v
okvirju, zato takšna zasteklitev kasneje nima več zaščitne funkcije, saj ne ščiti niti pred
vlomom niti pred poškodbami. Lepljeno steklo se kljub lomu ne razleti in zaradi tega še
vedno ohrani vsaj del svoje zaščitne funkcije. To je posebej pomembno pri protivlomnih in
neprebojnih steklih.
Žično steklo je lito steklo z vstavljenim žičnim pletivom oz. točkovno spajkano žično mrežo.
Le-ta pri zlomu zadrži steklene delce, vendar ima nizko udarno žilavost in je zaradi
izstopajočih kosov nevarnost poškodb še vedno zelo velika. Zato žično steklo v skupino
varnostnih stekel uvrščamo le pogojno. Žična stekla v glavnem uporabljamo za zasteklitve in
kot ograjno polnilo.
Termoizolacijsko steklo
Med termoizolacijsko steklo spada kar nekaj različnih vrst steklastih gradiv. Za steklo iz te
skupine je značilno, da zagotavlja nižje toplotne izgube pri oknih (in drugem stavbnem
pohištvu, npr. steklenih vratih) ali steklenih konstrukcijskih elementih, npr. pri steklenih
fasadah.
Pod izrazom termoizolacijsko steklo v ožjem pomenu razumemo skupino dveh ali več
steklenih piš za okna z nizko toplotno prehodnostjo, z medsebojnim razmakom širine 9 mm–
12 mm. Vmesni prostori so zapolnjeni z zrakom in še raje z inertnim plinom, kot je npr.
argon. Pravzaprav ne moremo govoriti o posebni vrsti stekla, gre le za sestav z nizko toplotno
prehodnostjo. Termoabsorpcijsko steklo zaradi dodatkov v sestavi absorbira mnogo več
kratkovalovnih infrardečih žarkov kot običajno steklo. Na takšen način izdelano steklo
zagotavlja zaradi absorpcije toplote precej večjo zaščito pred soncem.
51