POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor

Pomožni materiali v lesarstvu
2.4.2.1 Urea-formaldehidna lepila (UF-lepila)
Urea-formaldehidna (sečninsko-formaldehidna ali karbamidna) lepila so najpomembnejša
skupina sintetičnih lepil, ki jih uporabljamo v proizvodnji plošč, za furniranje in kaširanje.
Lepilo prihaja na tržišče v prašnati obliki ali kot vodna disperzija mlečno bele do svetlo rjave
barve.
Urea-formaldehidna lepila izdelujemo s polikondenzacijo uree (sečnine, karbamida) in
formaldehida v vodni raztopini s skrbno nastavitvijo molarnega razmerja med ureo in
formaldehidom, temperature, časa in pH-vrednosti
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf,
22. 2. 2009).
Pri izdelavi lepil proces ustavijo s spremembo pH-vrednosti in temperature, ko je lepilo še
topljivo v vodi in ko je dosežena ustrezna viskoznost. Običajno je to nevtralizacija z lugom na
pH 7,5 do 8. Življenjska doba takšne raztopine je zaradi zapoznele kondenzacije omejena na 1
do 3 mesece. Da bi podaljšali življenjsko dobo v obliki disperzije izdelane UF-smole, le-to
posušijo. UF-smola v prašnatem stanju pa ima življenjsko dobo preko enega leta, če so
zagotovljeni ustrezni pogoji skladiščenja.
Utrjevanje UF-lepil je kemijski in fizikalni proces. Kemijski proces je nadaljevanje pri
izdelavi lepila zaustavljene reakcije polikondenzacije, fizikalni pa je oddajanje disperznega
sredstva in pri reakciji nastale vode.
Proces utrjevanja oziroma kondenzacijo sproži sprememba pH-vrednosti, povzroči jo dodatek
utrjevalca, ki je ali kislina ali pa ob mešanju z ureo sprošča kisline. Za lepljenje pri nižjih
temperaturah so potrebni agresivnejši utrjevalci (Resnik, 1997).
Pri UF-lepilih lahko proces utrjevanja poteka v vročem ali hladnem postopku lepljenja.
Lastnosti lepila,
uporaba
Urea-formaldehidne smole, kot tudi utrjevalci zanje, so v obliki
disperzij ali praškov. Čas skladiščenja disperzij je okoli tri
mesece, prahu pa eno leto pri temperaturah pod 18 0 C.
Pri pripravi lepil in pri lepljenju se sprošča formaldehid, zato je
potrebno zagotoviti ustrezna zaščitna sredstva (Resnik, 1997).
Na rezultate lepljenja odločilno vpliva vlaga lesa, ki naj znaša 6
do 10 %. Prevlažen les ovira pronicanje vode v les, lepilo se
počasneje utrjuje, čas stiskanja pa podaljšuje. Lahko se pojavijo
mehurji, saj se pri vročem stiskanju voda upari. Presuh les vpije
preveč lepila in adhezijske sile niso optimalne
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMateriali
ZaPovrsinskoObdelavo.pdf, 22. 2. 2009).
Urea-formaldehidna lepila uporabljamo za lepljenje stavbnega
pohištva, za furniranje, v proizvodnji vezanih, vlaknenih in
ivernih plošč ter za razna montažna lepljenja.
Odpornost proti vlagi, odpornost proti vroči vodi in tropski
klimi izboljšamo z dodajanjem kvalitetnejših smol.
Prednosti:
- lepilni spoji so brezbarvni,
- dajejo trdne lepilne spoje,
- razmeroma so poceni,
- dobro se mešajo z drugimi lepili in dodatki,
37