POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor

Pomožni materiali v lesarstvu
2.4.1.1 Polivinilacetatna lepila (PVA) lepila
Polivinilacetatna lepila sodijo v skupino termoplastih sintetičnih lepil. Prva zabeležena
informacija v zvezi s temi lepili je patent za izdelavo vinilacetata v Nemčiji 1912, kot
komericialni izdelek je bil polivinilacetat poznan že 1930. Močan razvoj proizvodov na
temelju polimerizacije je zabležen med 2. svetovno vojno na področju barvil, lepil in različnih
termoplastnih materialov. Prednosti PVA-lepil so predvsem v tem, da so primerna za hladna,
topla in vroča lepljenja. So enostavna za pripravo, izteklo lepilo pri lepljenju lahko očistimo z
vodo ali organskimi topili, dajejo pa trde in elastične spoje (Resnik, 1997).
Polivinilacetatna lepila (v praksi popularno imenovana "hladna" ali "bela" lepila) so
univerzalna lepila z zelo širokim področjem uporabe. Na trg prihaja široka paleta PVA-lepil,
ki so prilagojena različnim namenom in zahtevam lepljenja. Imajo specifične lastnosti, saj
vsebujejo ustrezne dodatke in imajo različno viskoznost. Iz proizvodnega programa
proizvajalcev izberemo lepilo, ki ustreza našim zahtevam, vse podrobnosti o sestavi lepila,
vsebnosti suhe snovi, viskoznosti ipd. poiščemo v informacijah o proizvodu, ki so priložene
lepilu.
Polivinilacetatna lepila so mlečno bele vodne disperzije. Praviloma se utrjujejo fizikalno, tj. z
oddajanjem disperzijskega sredstva. Ob upoštevanju normalnih pogojev skladiščenja imajo
lepila dolgo življenjsko dobo − najmanj 12 mesecev.
Priprava lepila
Polivinilacetatna lepila prihajajo na trg že pripravljena. Pred uporabo jih
le dobro premešamo (homogeniziramo), po potrebi pa dodamo 5 do
10 % vode. Pri tem moramo biti zelo previdni, saj že majhna količina
vode disperzijo močno razredči. Posebnim lepilom, ki so odporni proti
vodi, pred uporabo umešamo predpisano količino utrjevalca.
Lastnosti lepila
Lepilo nanašamo enostransko, ročno ali strojno, od 120 do 200 g/m 2 .
Površina obdelovanca mora biti ravna in gladka, očiščena prahu,
maščob in druge umazanije. Priporočljiva vlažnost lesa je 5 do 12 %.
Lepilo je primerno za hladna, topla in vroča lepljenja. Odvisno od
pogojev lepljenja traja čas stiskanja od nekaj minut (1 do 2 minuti pri
vročem lepljenju) do 2 uri (pri hladnem lepljenju), tlak pa se giblje od 2
do 15 barov
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovr
sinskoObdelavo.pdf, 22. 2. 2009).
Za lepljenje trdih lesov morajo PVA-lepila imeti več suhe snovi, za
izboljšanje penetracije pri lepljenju smolnatih in oljnatih lesov pa jim je
potrebno dodati sredstva za močenje ali topila.
Lepilo ne sme zmrzniti (Resnik, 1997).
Prednosti:
34
- enostavna priprava,
- lepilni spoji so dovolj trdi in elastični,
- ne obrabljajo delovnega orodja,
- dolg uporabnostni čas (1 leto),
- odvečno lepilo lahko očistimo z vodo,
- primernost za hladna in vroča lepljenja,
- odpornost proti mikroorganizmom.