POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor

Številna lepila, ki jih uporabljamo v lesarstvu, razvrščamo še na več načinov.
Po namenu uporabe razlikujemo:
• lepila za montažna lepljenja,
• lepila za slojna lepljenja in furniranje,
• lepila za lepljenje iverja in vlaken,
• lepila za konstrukcijska lepljenja.
Po načinu utrjevanja ločimo:
Pomožni materiali v lesarstvu
• lepila, ki se utrjujejo zaradi fizikalnih reakcij (naravna, polivinilacetatna,
neoprenska, talilna),
• lepila, ki se utrjujejo zaradi kemičnih reakcij ( poliuretanska, epoksidna),
• lepila, ki se utrjujejo zaradi fizikalno-kemičnih reakcij (polikondenzacijska).
Po načinu pridobivanja ( glede na surovinsko osnovo) razlikujemo:
• naravna lepila,
• sintetična lepila.
2.3 LEPILA NA OSNOVI NARAVNIH SUROVIN
Naravna lepila so izdelana iz naravnih surovin rastlinskega ali živalskega izvora.
2.3.1 Lepila rastlinskega izvora
Za lepljenje lesa nimajo večjega pomena. V poštev pridejo le škrobna lepila, ki so jih razvili
v začetku 20. stol. v ZDA. Razen škroba, rastlinskega polisaharida, pridobljenega s predelavo
žitaric in gomoljik, lepila vsebujejo tudi konservanse. Vezivna reakcija steče zaradi dodatka
kavstične sode in dovajanja toplote. Lepila so poceni, vendar imajo vrsto slabih lastnosti (so
visokoviskozna in se težko nanašajo, zahtevajo zelo nizko ravnovesno vlažnost lepljencev,
nekatere drevesne vrste se lisasto obarvajo ipd.). Celulozna lepila in lepila iz naravne gume
dajejo precej trdne spoje, vendar so za uporabo v lesni industriji nepraktična
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf,
22. 2. 2009).
2.3.2 Lepila živalskega izvora
Lepila živalskega izvora (proteinska lepila) imajo dolgo zgodovino, nekatera pa še vedno
uporabljamo za posebna lepljenja v lesarstvu.
31