POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor

Pomožni materiali v lesarstvu
• Kot smole so mišljeni tisti dodatki, s katerimi želimo izboljšati določene lastnosti
lepila (npr. lepilnost in/ali oprijemnost).
• Polnila dodajamo lepilom z namenom, da bi izboljšali njihove lastnosti, medtem
ko dodajamo »povečevalce volumna«, da bi lepilo pocenili. Namen dodajanja
polnil je lahko razširitev temperaturnega obsega priprave in uporabe lepila,
zmanjšanje krčenja lepilnega sloja, doseganje posebnih lastnosti lepila ali
dodajanje polnilne mase z lepilnimi lastnostmi. Možni pomanjkljivosti dodatka
polnil sta lahko upočasnitev lepilne reakcije in povečana debelina filma.
• Namen dodajanja stabilizatorjev je preprečevanje nezaželene in predčasne
reakcije ter zaščita polimerov pred razgradnjo. Namen je tudi preprečitev staranja
polimerov, ki vsebujejo pribitne monomere z dvojnimi vezmi, pod vplivom toplote
in kislin. Poseben pomen pa ima skupina »antioksidantov«, ki ima cilj preprečiti
oksidacijsko razgradnjo polimerov.
• Namen dodajanja povečevalcev oprijemnosti je povečanje fizikalnih in
medmolekulskih oprijemnih sil. Nanašajo se ločeno ali pa se dodajajo v lepilo.
Povečujejo trdnost lepljenja.
• Temelji zaščitijo ustrezno pripravljeno lepilno površino. Temelji so največkrat
razredčene raztopine lepilnih substanc, ki jih nanašamo z valjem ali s
potapljanjem.
• Razredčila so topila ali disperzijska sredstva, s katerimi vplivamo na viskoznost in
koncentracijo lepil.
• Povečevalci volumna so nehlapne, samolepilne snovi, katerih dodajanje ima
namen zmanjšati porabo lepila. Najpogosteje so to snovi, ki vsebujejo škrob, kot
so npr. ržena, krompirjeva in sojina moka.
• Barvila dodajamo lepilom z namenom spremembe barve lepila oziroma lepilnega
sloja. V ta namen uporabljajo predvsem anilinska in pigmentna barvila.
• Hidrofobna sredstva dodajajo predvsem pri lepljenju vlaknenih in ivernih plošč
in imajo namen zmanjšati vpijanje vode lesnih vlaken.
• Penilna sredstva povečujejo volumen lepila, kar pomeni zmanjšanje njegove
porabe in zmanjšanje stroškov lepljenja.
2.2 RAZVRŠČANJE LEPIL
»Lepila razvrščamo po izvoru in kemijski sestavi v dve skupini: naravna in sintetična. Prva so
koloidne disperzije modificiranih naravnih makromolekul, ki že obstajajo v naravi. Druga so
koloidne raztopine visokomolekularnih sintetičnih smol, ki jih proizvajamo s kemijskimi
procesi« (Božičko, 2002, 53).
30