POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Pomožni materiali v lesarstvu<br />
• možnost spajanja zelo tankih in lomljivih materialov,<br />
• spajanje materialov vseh oblik in velikosti ,<br />
• dostikrat cenejši način spajanja od alternativnih načinov spajanja,<br />
• dostikrat manjša teža spoja.<br />
Vse te prednosti, ki jih nudi lepljenje, je moč izkoristiti le, če pravilno konstruiramo spoj,<br />
izberemo pravo lepilo, izberemo pravo tehnologijo lepljenja, ustrezno pripravimo površine,<br />
pravilno pripravimo in uporabimo lepilo.<br />
Poleg prednosti lepljenja moramo poznati tudi njegove slabe strani: zahteva skrbno izbiro<br />
lepila, ki daje spoj zahtevanih lastnosti, zahteva pozornost pri pripravi in čiščenju površin,<br />
včasih zahteva uporabo posebne temperature ali pritiska ali relativno dolgega časa utrjevanja,<br />
v času utrjevanja zahteva dodatno fiksiranje spoja, običajno zahteva strogo procesno kontrolo.<br />
Lepljenje je spajanje (vezanje) lepljencev (predmetov, ki jih želimo zlepiti) v celoto in temelji<br />
na postopnem utrjevanju tekočega lepila. Najpomembnejši fizikalni in kemični pojavi, s<br />
katerimi pojasnjujemo vezanje – lepljenje, so:<br />
- omakalnost in površinska napetost,<br />
- adhezija,<br />
- kohezija,<br />
- koloidne lastnosti lepil,<br />
- vezivne reakcije.<br />
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf,<br />
22. 2.2 009).<br />
2.1.1 Površinska napetost in omakalnost<br />
Za dosego maksimalne vezivne trdnosti pri lepljenju lesa je zelo pomembna sposobnost<br />
omočitve lepila. Tekočine, ki zelo dobro omočijo površine lepljencev, so npr. voda, alkohol,<br />
aceton in druge. Vezivno sredstvo lahko dobro omoči površino lepljenca, če je površinska<br />
napetost lepila manjša kot površinska napetost lepljenca. Za dosego maksimalne površinske<br />
napetosti in omakalnosti je potrebno upoštevati (Božičko, 2002):<br />
• gladkost obdelovalnih površin,<br />
• čistost lepilnih površin (masti, olja, prah …),<br />
• volumsko težo (gostoto) lepljencev,<br />
• pH-vrednost,<br />
• ravnovesno vlažnost obdelovancev,<br />
• obliko spoja.<br />
2.1.2 Adhezija<br />
Lepljenje temelji na adsorpciji (kopičenju ene snovi na površini druge) lepila na podlago z<br />
medmolekulskimi privlačnimi silami, ki jih delimo na adhezijske in kohezijske. Adhezija je<br />
rezultat delovanja vseh privlačnih sil, ki se pojavijo med molekulami različnih snovi, tj. na<br />
mejnih ploskvah med lepilom in lesom<br />
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf,<br />
22. 2. 2009).<br />
28