POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU - Lesarska šola Maribor
Pomožni materiali v lesarstvu »Lahko rečemo, da dandanes živimo v "plastični" dobi. Okrog nas je toliko predmetov, narejenih iz umetnih snovi, da jih komaj še zaznavamo. Kakor so naši davni predniki v kameni dobi uporabljali kamen za izdelovanje orožja in orodja, tako danes uporabljamo v vsakdanjem življenju predmete iz umetnih snovi: nalivna peresa, očala, posodo ... Poglejte okrog sebe, doma ali na ulici, in opazili boste predmete iz najrazličnejših umetnih snovi. Tako boste ločili trde, toge umetne snovi, elastične, ki se vračajo v prvotno obliko, snovi, ki so prozorne kot steklo ...« (http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm, 26. 2. 2009). Poznavanje osnovnih značilnosti sintetičnih mas je tudi za lesarje izredno pomembno, saj si sodobnega sveta ne moremo predstavljati brez sintetičnih mas, ki so tako izrazito zaznamovale celotno 20. stoletje. V lesarstvu jih uporabljamo kot osnovno surovino za proizvodnjo sintetičnih lepil, premaznih in zaščitnih sredstev, za impregnacijo papirja v proizvodnji folij in laminatov ter kot konstrukcijski material (pohištvo, deli pohištva, okovje, okrasni elementi) (http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf, 22. 2. 2009). Kaj so polimeri Izraz »polimer« je prvič uporabil švedski znanstvenik Berzelius leta 1827. Predpona »poli« pomeni mnogo, veliko, »mer« pa pomeni del, delec, segment. Izraz polimer dobesedno pomeni »mnogo delov« in se nanaša na sestavo molekul, ki sestavljajo polimerne materiale. Polimerne molekule so na dimenzijskem nivoju molekul in atomov zelo velike molekule, imenujemo jih tudi makromolekule. Velike so tako glede na svoje dimenzije, kakor tudi glede na svojo molekulsko maso. Makromolekule so sestavljene iz kovalentno med seboj povezanih malih molekul, sestavnih delov, ki jih imenujemo monomeri. Monomerov je lahko v makromolekuli nekaj 10, 100, 1.000, 10.000, lahko tudi nekaj sto tisoč ali tudi reda velikosti milijon, odvisno od vrste polimernega materiala (Petrič, 2008). Polimerni materiali označujejo skupino gradiv, ki se jih izdeluje s kemijsko predelavo naravnih sestavin, kot so npr. nafta, premog ali zemeljski plin. Zasledimo jih pod različnimi imeni: umetne, sintetične ali plastične snovi, pa tudi polimerni materiali, kar je edino strokovno pravilno. Sestavljeni so iz polimerov, ki so v glavnem makromolekule organskih spojin, saj jih zelo redko srečamo kot anorgansko spojino. K naravnim organskim polimerom prištevamo proteine, lateks itd., k naravnim anorganskim polimerom pa kremen. Sintetični anorganski polimer je npr. steklo, organski pa so npr. polistiren, poliamid, polietilen itd (Prijanovič Tonkovič, 2003). Glede na izvor organskih spojih se polimerni materiali delijo na : - materiale na osnovi naravnih sestavin (osnovne surovine za pridobivanje teh snovi so produkti živih organizmov – npr. celuloza) in - sintetično izdelane materiale (osnovne surovine za pridobivanje teh spojih so danes v glavnem kemični proizvodi iz nafte ali zemeljskega plina. Tako se šest odstotkov naftnih derivatov porabi za izdelovanje polimernih materialov (Prijanovič Tonkovič, 2003). 6
Pomožni materiali v lesarstvu Slika 1: Izdelki iz umetnih mas Vir: http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm (26. 2. 2009) 1.1 ZGODOVINA PROIZVODNJE UMETNIH SNOVI Prav posnemanje naravnih snovi je pripeljalo leta 1869 ameriškega raziskovalca Johna Wesleya Hyatta do odkritja umetnih snovi. V svojem laboratoriju je skušal producirati slonovo kost. Po več neuspelih poskusih je zmešal kolodij (raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra) in kafro (zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov). S tem je po naključju dobil celuloid, eno od prvih umetnih snovi, ki je izzvala revolucijo zlasti na področju fotografije. Vse dotlej so fotografije izdelovali s pomočjo emulzije na stekleni plošči. Celuloid so začeli uporabljati tudi za izdelovanje okraskov in drugih igrač (http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm, 26. 2. 2009). Slika 2: Celuloid film Vir: http://www.google.si/imgresimgurl=http://4.bp.blogspot.com (14. 4. 2011) Vzemimo na primer kemični svinčnik, kakršnega uporabljamo vsak dan, in si zamislimo, da vidimo notranjo sestavo snovi, iz katere je sestavljen. Videli bi, da je snov sestavljena iz atomov, ki jih drži skupaj sila električne privlačnosti. Slika 3 prikazuje, kako je snov sestavljena. Zamislite si vrsto drobnih kroglic s številnimi vezmi, ki skupaj tvorijo verigo. Na njihovo gibanje lahko vpliva toplota. Te pa se spajajo druga z drugo in tvorijo umetno snov, ki jo je mogoče modelirati in oblikovati v kalupih. Ko se snovi ohlade do ustrezne temperature, se predmet strdi in zadrži obliko kalupa (http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm, 26. 2. 2009). 7
- Page 1 and 2: POMOŽNI MATERIALI V LESARSTVU ANDR
- Page 3 and 4: KAZALO VSEBINE PREDGOVOR ..........
- Page 5 and 6: 6.3 METAMORFNE KAMNINE ............
- Page 7 and 8: Pomožni materiali v lesarstvu PRED
- Page 9: Pomožni materiali v lesarstvu 1 PO
- Page 13 and 14: Pomožni materiali v lesarstvu V č
- Page 15 and 16: Pomožni materiali v lesarstvu POLI
- Page 17 and 18: Pomožni materiali v lesarstvu Belj
- Page 19 and 20: Pomožni materiali v lesarstvu - vi
- Page 21 and 22: Pomožni materiali v lesarstvu Slik
- Page 23 and 24: Pomožni materiali v lesarstvu upor
- Page 25 and 26: Pomožni materiali v lesarstvu 1.5.
- Page 27 and 28: Pomožni materiali v lesarstvu 1.5.
- Page 29 and 30: Pomožni materiali v lesarstvu htt
- Page 31 and 32: Pomožni materiali v lesarstvu »Zg
- Page 33 and 34: Pomožni materiali v lesarstvu 2.1.
- Page 35 and 36: Številna lepila, ki jih uporabljam
- Page 37 and 38: Pomožni materiali v lesarstvu najd
- Page 39 and 40: Pomožni materiali v lesarstvu Poma
- Page 41 and 42: Pomožni materiali v lesarstvu 2.4.
- Page 43 and 44: Pomožni materiali v lesarstvu Pred
- Page 45 and 46: Pomožni materiali v lesarstvu zvit
- Page 47 and 48: Pomožni materiali v lesarstvu dvok
- Page 49 and 50: Pomožni materiali v lesarstvu term
- Page 51 and 52: Pomožni materiali v lesarstvu 3 ST
- Page 53 and 54: Pomožni materiali v lesarstvu Slik
- Page 55 and 56: Pomožni materiali v lesarstvu 3.1.
- Page 57 and 58: Pomožni materiali v lesarstvu stek
- Page 59 and 60: Pomožni materiali v lesarstvu Slik
Pomožni materiali v lesarstvu<br />
»Lahko rečemo, da dandanes živimo v "plastični" dobi. Okrog nas je toliko predmetov,<br />
narejenih iz umetnih snovi, da jih komaj še zaznavamo. Kakor so naši davni predniki v<br />
kameni dobi uporabljali kamen za izdelovanje orožja in orodja, tako danes uporabljamo v<br />
vsakdanjem življenju predmete iz umetnih snovi: nalivna peresa, očala, posodo ...<br />
Poglejte okrog sebe, doma ali na ulici, in opazili boste predmete iz najrazličnejših umetnih<br />
snovi. Tako boste ločili trde, toge umetne snovi, elastične, ki se vračajo v prvotno obliko,<br />
snovi, ki so prozorne kot steklo ...« (http://ro.zrsss.si/~puncer/mase/newpage6.htm,<br />
26. 2. 2009).<br />
Poznavanje osnovnih značilnosti sintetičnih mas je tudi za lesarje izredno pomembno, saj si<br />
sodobnega sveta ne moremo predstavljati brez sintetičnih mas, ki so tako izrazito<br />
zaznamovale celotno 20. stoletje. V lesarstvu jih uporabljamo kot osnovno surovino za<br />
proizvodnjo sintetičnih lepil, premaznih in zaščitnih sredstev, za impregnacijo papirja v<br />
proizvodnji folij in laminatov ter kot konstrukcijski material (pohištvo, deli pohištva, okovje,<br />
okrasni elementi)<br />
(http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Ucbeniki/LepilainMaterialiZaPovrsinskoObdelavo.pdf,<br />
22. 2. 2009).<br />
Kaj so polimeri<br />
Izraz »polimer« je prvič uporabil švedski znanstvenik Berzelius leta 1827. Predpona »poli«<br />
pomeni mnogo, veliko, »mer« pa pomeni del, delec, segment. Izraz polimer dobesedno<br />
pomeni »mnogo delov« in se nanaša na sestavo molekul, ki sestavljajo polimerne materiale.<br />
Polimerne molekule so na dimenzijskem nivoju molekul in atomov zelo velike molekule,<br />
imenujemo jih tudi makromolekule. Velike so tako glede na svoje dimenzije, kakor tudi glede<br />
na svojo molekulsko maso. Makromolekule so sestavljene iz kovalentno med seboj povezanih<br />
malih molekul, sestavnih delov, ki jih imenujemo monomeri. Monomerov je lahko v<br />
makromolekuli nekaj 10, 100, 1.000, 10.000, lahko tudi nekaj sto tisoč ali tudi reda velikosti<br />
milijon, odvisno od vrste polimernega materiala (Petrič, 2008).<br />
Polimerni materiali označujejo skupino gradiv, ki se jih izdeluje s kemijsko predelavo<br />
naravnih sestavin, kot so npr. nafta, premog ali zemeljski plin. Zasledimo jih pod različnimi<br />
imeni: umetne, sintetične ali plastične snovi, pa tudi polimerni materiali, kar je edino<br />
strokovno pravilno. Sestavljeni so iz polimerov, ki so v glavnem makromolekule organskih<br />
spojin, saj jih zelo redko srečamo kot anorgansko spojino. K naravnim organskim polimerom<br />
prištevamo proteine, lateks itd., k naravnim anorganskim polimerom pa kremen. Sintetični<br />
anorganski polimer je npr. steklo, organski pa so npr. polistiren, poliamid, polietilen itd<br />
(Prijanovič Tonkovič, 2003).<br />
Glede na izvor organskih spojih se polimerni materiali delijo na :<br />
- materiale na osnovi naravnih sestavin (osnovne surovine za pridobivanje teh snovi so<br />
produkti živih organizmov – npr. celuloza) in<br />
- sintetično izdelane materiale (osnovne surovine za pridobivanje teh spojih so danes v<br />
glavnem kemični proizvodi iz nafte ali zemeljskega plina. Tako se šest odstotkov<br />
naftnih derivatov porabi za izdelovanje polimernih materialov (Prijanovič Tonkovič,<br />
2003).<br />
6