December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine MF UL Razvoj Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Pogled nazaj Centri za zastrupitve so se v večjem obsegu začeli pojavljati v mednarodnem prostoru šele ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja. Nastajali so običajno v tesni povezavi z urgentnimi ambulantami, kamor so sprejemali bolnike ob zastrupitvah. Pozneje so se začeli prostorsko in kadrovsko širiti, razpolagali so z obsežno dokumentacijo o zastrupljencih, nastajali pa so tudi zunaj kliničnih ustanov. Nekateri so klinično dejavnost celo opustili, kar pa se je pozneje izkazalo za veliko pomanjkljivost. Analize so potrdile domneve, da je učinkovitost centra največja, kadar združuje klinično in informativno-konzultativno dejavnost, zlasti če ima v svojem okviru tudi ustrezen toksikološki laboratorij. Danes le približno tretjina centrov združuje obe dejavnosti in Center za zastrupitve (CZ) v Ljubljani je eden od njih 1 . Začetki segajo v leto 1958 Začetki Centra za zastrupitve UKC Ljubljana segajo v leto 1958, ko je v okviru Internistične prve pomoči (IPP) na Polikliniki deloval tudi manjši hospitalni oddelek. Leta 1963 je vodstvo IPP-ja in hospitalnega oddelka prevzel zdravnik Fedor Krejči, ki je leta 1969 postal primarij. V istih prostorih je bila leta 1966 ustanovljena Služba za urgentno klinično medicino in toksikologijo. Leta 1973 je do ustanovitve Centra za zastrupitve ob IPP in na pobudo prim. Krejčija ter ob podpori predstojnika Inštituta za sodno medicino MF akademika Janeza Milčinskega in na zahtevo takratnega Zveznega sekretariata za zdravstvo. Center je sprva deloval v okviru Kliničnih bolnic oziroma Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, nato pa od leta 1976 kot strokovna enota tozda Interne klinike. Tesno sodelovanje z IPP in CIIM Leta 1975 sta se CZ in IPP preselila v novo stavbo Kliničnega centra. Leta 1983 je prim. Krejči s sodelavci vpeljal stalno telefonsko konzultativno in informacijsko službo za pomoč pri akutnih zastrupitvah, dosegljivo ob vsakem času za vse zdravstvene ustanove v Sloveniji. Tako je nastal za tiste čase sodoben center za zastrupitve z vsemi najnujnejšimi elementi. Njegova informatika – sistematično zbrano obsežno gradivo z več kot dvajset tisoč članki in več kot tisoč knjigami in revijami – je bila vzor tudi zunaj meja Slovenije. Prim. Krejči je skrbno vodil CZ vse do svoje upokojitve leta 1990, nakar je vodstvo prevzel prim. Martin Možina. S preoblikovanjem Kliničnega centa leta 1996 je CZ ostal samostojna organizacijska enota Interne klinike. Center od samih začetkov tesno sodeluje z IPP in CIIM (Center intenzivne interne medicine), saj zdravniki vsakega bolnika, pri katerem je prisoten sum za zastrupitev, najprej napotijo na IPP. Če tam sum na zastrupitev potrdijo, bolnika sprejmejo v CZ oziroma CIIM 2 . • Leta 1983 je prim. Krejči s sodelavci vpeljal stalno telefonsko konzultativno in informacijsko službo za pomoč pri akutnih zastrupitvah, dosegljivo ob vsakem času za vse zdravstvene ustanove v Sloveniji. 28 1 Martin Možina. Vloga 24-urne informativno-konzultativne toksikološke službe v urgentni medicini. V: Urgentna medicina 2. Mednarodni simpozij o urgentni medicini. Ljubljana, 1995, str. 124. 2 Martin Možina. Program razvoja. Ljubljana, 2005, str. 1.
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc ANKETA: Kakšna je po vašem okusu dobra ali najboljša praznična jed; kaj imate najraje na mizi v prazničnih dneh, ko se zberete z družino ali s prijatelji Prim. asist. dr. Igor Muzlovič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Oddelek za intenzivne terapije, vodja respiracijskega centra: »V naši družini se glede tega, kaj se bo znašlo na naši praznično obloženi mizi, nekako prilagajamo. Žena recimo pripravi hrano, ki ustreza določenemu prazniku ali pa rojstnemu dnevu. Moram povedati, da imam izjemno srečo, saj žena zelo rada in tudi zelo dobro kuha, zato imamo pravzaprav vsak dan zelo okusno kosilo, kar verjamem, da v teh časih v družinah ni ravno pogosto. No, ob recimo rojstnem dnevu pa imam na mizi zelo rad kakršno koli juho ali obaro, vsi imamo radi tudi veliko raznih vrst zelenjave, poleg mesa pa seveda različne priloge. Na noben način seveda ne sme manjkati sladica.« Janja Požun, pisarna poslovne direktorice Pediatrične klinike: »V tem prazničnem času me najbolj razveseli vonj cimeta, zato zagotovo vsako leto pečem cimetove piškote in cimetove mafine. Ko se zberejo vsa družina in prijatelji, imam najraje na mizi sveže pečen kruh, kruhove cmoke ali pa pražen krompirček s kuhano zelenjavo in dunajske zrezke, obvezno tudi francosko solato. Najboljša praznična jed mi je zagotovo domača jabolčna pita.« Irena Cotman, tajništvo Ortopedske klinike: »Najpomembnejši del naših praznikov je vsekakor prehrana. Na božični dan se zvrstijo različne slaščice – od piškotov, peciva pa vse do potic. Najraje imam potratno potico, a tudi brez orehove in kokosove potice ne gre. Zraven se prileže čokoladni liker, včasih pa tudi kuhano vino s cimetom. Najpomembnejša pa je božična večerja, ki poteka v več hodih. Najprej je na vrsti predjed v obliki narezka iz pršuta in sira, nato pečenka v omaki in pečen krompir ter solata, obrok pa v družini radi zaključimo ob polnoči. Takrat si privoščimo potico in peneče vino, vse to ob spremljavi božične glasbe.« Marija Hercezi, vodja izmene, Centralna kuhinja UKC Ljubljana: »Zame je najpomembnejša tista hrana, ki se zaužije v dobri družbi in v kateri je prisotne veliko ljubezni, spoštovanja in razumevanja; če je prisotno to, je lahko nenazadnje na mizi samo kruh. Prihajam iz kmečke družine, kjer smo tradiciji praznikov dajali velik pomen, a ne samo decembra, temveč tudi ob drugih priložnostih: porokah, žetvah, košnji, trgatvi. Z leti in s tempom načina življenja sem prišla do mnogih spoznanj; v današnjem času si želim, da bi bil vsak dan praznik.« Mojca Fink, Koordinatorica področja prostovoljskega dela : »Z otroki komaj čakamo december, ko v kuhinji zadiši po medenjakih in drugih slaščicah. Ker zelo radi jemo sladko, je to res naš mesec. Otroci si ponavadi sami izberejo, kaj bomo pekli, in dejavno sodelujejo predvsem pri pečenju, vendar ko je na vrsti čiščenje kuhinje, jo najraje »pobrišejo«. Kuhanje je tudi moževa strast – zato si delo v kuhinji predvsem decembra razdelimo.« • Povedali so 29
Page 1 and 2: INTERNO Interno glasilo Univerzitet
Page 3 and 4: Uvodnik Ob letu osorej, ko se čas
Page 5 and 6: V knjigi se je obrnil nov list, pop
Page 7 and 8: vljajo zmedenost, iluzije, halucina
Page 9 and 10: Do kdaj pa se priporoča popolna ab
Page 11 and 12: ZZZS in MZ dobili tudi odobritev de
Page 13 and 14: govornik. Veliko pozornosti so usme
Page 15 and 16: Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Lj
Page 17 and 18: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 19 and 20: Jetra so organ, ki se ne da kar tak
Page 21 and 22: Damjan Remškar Aktivnosti ob 90. o
Page 23 and 24: Ksenija Slavec Študenti medicine p
Page 25 and 26: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 27: Uspešnost potrdilo tudi Evropsko z
Page 31 and 32: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradn

December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?