December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

Služba za odnose z javnostmi Člani Sveta UKC Ljubljana obravnavali dodatne sanacijske ukrepe Po 20. redni seji UKC Ljubljana ocena, da načrtovani dodatni sanacijski ukrepi pregledneje izkazujejo odgovornost za stabilizacijo poslovanja tudi na management na klinikah in inštitutih Aktualno 16 UKCL je v sanacijskem programu, ki ga je izdelal skladno s sklepom sveta, sprejetem na 19. seji (25.sept. 2012), predvidel za 2,7 mio EUR višje prihodke in za 4,7 mio EUR nižje stroške. Ukrepi, ki so jih člani obravnavali danes, so strukturirani za raven celotnega UKCL in posebej po klinikah in inštitutih. Vsaka od klinik je analizirala poslovanje in pripravila sanacijske ukrepe do konca leta 2012 ob upoštevanju enotnega metodološkega pristopa; ukrepi so razvidni na strani prihodkov in na strani obvladovanja odhodkov, po vrstah le-teh. Opredeljeni so nosilci in predvidena realizacija ter odstopanje od sprejetega plana za kliniko, oz. inštitut. Podcenjenost v UKC Ljubljana Glede na sklep sveta UKCL in izjemno poudarjen vidik podcenjenosti programov, ki jih izvaja UKCL, je pripravljen pregled ovrednotenja podcenjenih in neplačanih zdravstvenih programov UKCL, ki znaša 18,7 mio EUR za 2012. Ker so postopki za presojo podcenjenosti in morebitno spremembo financiranja ali uvajanje financiranja novih storitev dolgotrajni in povezani z objektivnimi možnostmi dodatnih finančnih sredstev ali prestrukturiranjem, v tem trenutku ni realno pričakovati, da bi za leto 2012 UKCL pridobil iz tega naslova višje prihodke. Tudi resna obravnava posameznih podcenjenih programov in razlika med priznano in dejansko ceno ni mogoča le za izbrane vrste zdravstvenih storitev, temveč ob upoštevanju primerjav z vrednotenjem storitev ali programov, ki so morda precenjeni. Za dodatno stabilizacijo poslovanja predlogi po posameznih enotah »Načrtovani dodatni sanacijski ukrepi izkazujejo določen premik v dosedanjem pristopu, saj pregledneje izkazujejo odgovornost za stabilizacijo poslovanja tudi na management na klinikah in inštitutih,« je pokoncu seje dejala predsednica Sveta UKC Ljubljana, mag. Elda Gregorič Rogelj. Načrtovani ukrepi se po zagotovilih vodstva UKC izvajajo, kljub temu bodo učinkovali v zadnjih 2 oz. 3 mesecih tega leta. Zato ni realno, da bi zaradi časovnega učinka zagotavljali popolno izravnavo in uravnotežen izid. Trend zmanjševanja razkoraka med prihodki in odhodki je potrebno nadaljevati. Večji učinek ukrepov bi bilo pričakovati pri stroških dela, in sicer z bolj restriktivnim nadomeščanjem zaradi upokojevanja, oziroma odhodov zaposlenih, upoštevaje možnost boljše organizacije dela obstoječih zaposlenih in dejanske obremenjenosti zaposlenih. »V UKC Ljubljana smo se sicer že v začetku leta zavedali, da bodo zaradi napovedanega omejevanja finančnih sredstev pogoji poslovanja izredno težki. Znižanje cen storitev s strani ZZZS za 3 odstotke in ukrepi ZUJF- -a so povzročili znižanje načrtovanih prihodkov v rebalansu finančnega načrta za l. 2012 za 12 milijonov evrov. Z ukrepi smo pričeli že v začetku leta. Da bi kljub sprejetim ukrepom stabilizirali poslovanje do konca leta, je vodstvo pripravilo dodatne sanacijske programe za stabilizacijo poslovanja do konca leta, posamezne organizacijske enote pa zadolžilo, da pripravijo predlog varčevalnih ukrepov za znižanje stroškov svoje organizacijske enote,« je povedal generalni direktor UKC Ljubljana, mag. Simon Vrhunec. •
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Zoisova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Blažu Rozmanu, dr. med. Večdisciplinarnost je bila v tistem času nova paradigma, med drugim pove prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Prof. dr. Blaž Rozman, dr. med., je bil dolgoletni predstojnik in višji znanstveni svetnik na KO za revmatologijo Interne klinike, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter uveljavljen raziskovalec. Četudi je upokojen, še vedno sodeluje v raziskovalni skupini, saj želi »nadaljevati kontinuiteto dela«. Za dosežke na področju revmatologije je nedavno prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. »S sodelovanjem med različnimi profili smo bili usmerjeni tudi navzven; povezovali smo se s kemiki, fiziki, zdravniki in drugimi strokovnjaki.« Z revmatologijo ste se začeli ukvarjati leta 1974 ob ustanovitvi laboratorija za imunologijo revmatizma. Kakšen prispevek je bil to v tistih časih »Z revmatologijo sem se dejansko začel ukvarjati že prej, in sicer sem leta 1971 začel delati na KO za revmatologijo Interne klinike v bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški. Leta 1974 je bilo odprtje laboratorija za imunologijo revmatizma, kar sem izpeljal v soglasju s tedanjim predstojnikom dr. Bogomilom Vargazonom. Ne samo v tistih časih, temveč vse od takrat naprej ima ustanovitev laboratorija velik pomen na različnih področjih: sam lahko vodiš proces diagnostike na področju imunoserologije, sam odločaš, katere metode boš uporabil, seveda pa je to tudi odlična baza za znanstveno-raziskovalno delo.« Veliko pozornosti ste usmerjali v soočanje kliničnih zdravnikov in laboratorijskih strokovnjakov različnih profilov. Zakaj je po vašem mnenju timsko delo pomembno »Brez timskega dela ne gre. Leta 1974 smo zasnovali in postopno uresničevali večdisciplinarno zasedbo laboratorijske ekipe; zavedali smo se, da lahko le sodelovanje različnih strok prinese napredek. Dogovorili smo se, da predstavimo probleme, ki jih imajo zdravniki/laboratorijski delavci: če na eni in na drugi strani določiš probleme, jih je potem lahko raziskovati. To je bila v tistem času nova paradigma; zelo redko je bilo razmišljanje, da je večdisciplinarnost v ospredju v smislu centraliziranja vseh laboratorijev.« Vaše delovanje je spodbudilo tudi sodelovanje pri številnih mednarodnih projektih. »Brez timskega dela ne gre. Leta 1974 smo zasnovali in postopno uresničevali večdisciplinarno zasedbo laboratorijske ekipe; zavedali smo se, da lahko le sodelovanje različnih strok prinese napredek,« pove prof. dr. Blaž Rozman, dr. med., ki je nedavno prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. »S sodelovanjem med različnimi profili smo bili usmerjeni tudi navzven; povezovali smo se s kemiki, fiziki, zdravniki in drugimi strokovnjaki. Pomembno je bilo sodelovanje med našimi zdravniki, laboratorijskimi delavci in drugimi zdravniki na raziskovalnem inštitutu, kemijskem inštitutu idr. S takim delom smo prišli do rezultatov, ki so bili zanimivi tudi za tujino. Postopoma smo dobivali vabila za sodelovanje pri projektih zunaj Slovenije. Največ smo sodelovali z Izraelom, vpeti pa smo bili tudi v številne druge mednarodne projekte.« K prepoznavnosti oddelka je veliko pripomoglo sodelovanje v zgodnjih fazah raziskovanja protirevmatičnih zdravil. Kako zelo pomembna je uporaba prvih bioloških zdravil s tega področja nadaljevanje na naslednji strani 17 UKCL smo ljudje
Page 1 and 2: INTERNO Interno glasilo Univerzitet
Page 3 and 4: Uvodnik Ob letu osorej, ko se čas
Page 5 and 6: V knjigi se je obrnil nov list, pop
Page 7 and 8: vljajo zmedenost, iluzije, halucina
Page 9 and 10: Do kdaj pa se priporoča popolna ab
Page 11 and 12: ZZZS in MZ dobili tudi odobritev de
Page 13 and 14: govornik. Veliko pozornosti so usme
Page 15: Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Lj
Page 19 and 20: Jetra so organ, ki se ne da kar tak
Page 21 and 22: Damjan Remškar Aktivnosti ob 90. o
Page 23 and 24: Ksenija Slavec Študenti medicine p
Page 25 and 26: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 27 and 28: Uspešnost potrdilo tudi Evropsko z
Page 29 and 30: Služba za odnose z javnostmi, Blan
Page 31 and 32: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradn

December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?