December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

Interna klinika Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem Interne klinike, doc. dr. Zlatkom Frasom. Aktualno »Tudi ko položaj še ni bil tako težek, smo nenehno sledili najboljši možni obravnavi naših bolnikov in iskali rešitve za varčevanje,« pove doc. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike. Interna klinika je druga največja klinika v UKC Ljubljana, v hospitalu letno obravnavajo okoli 20.000 bolnikov, dodatnih 160.000 jih pregledajo ambulantno. Pri tako veliki kliniki – skupno ima več kot 1.200 zaposlenih, od tega 220 zdravnikov – je organizacija dela v kriznem času še posebej zahtevna, a z motiviranostjo, predanostjo in iskanjem inovativnih rešitev so naredili številne pomembne korake. Trinajst raznolikih oddelkov Dela in organizacije na trinajstih ožje strokovno usmerjenih subspecialnih oddelkih Interne klinike ne gre enačiti, to pa, poudarja strokovni direktor, vodstvo klinike spoštuje. Izjemen pomen za hitro in učinkovito odzivanje strokovni direktor pripisuje delovanju strokovno-poslovnega kolegija predstojnikov strokovnoorganizacijskih enot Interne klinike, kjer se zberejo enkrat na dva tedna. »Veseli me, da smo s sodelavci ustvarili prostor sproščene in konstruktivne razprave. Prepričan sem, da brez vrhunske strokovnosti in predanosti vseh členov iz dobre organizacije ne bi bilo nič,« pohvali svoje sodelavce strokovni direktor. Pregleda in izboljšav poslovanja klinike so se že pred leti lotili na več področjih, prvo področje, ki ga sogovornik izpostavi, pa je natančen vpogled v stroške zdravljenja za posameznega bolnika. V ožjem vodstvu klinike so prepričani, da jim je k učinkovitejšemu obvladovanju stroškov pripomoglo tudi postopno oblikovanje podpornega tima treh strokovnih sodelavk ekonomske oziroma upravno-administrativne smeri. Veliko so naredili tudi na natančnem razporejanju zaposlenih zdravnikov, predvidenem v osnutku Pravilnika standardov in normativov za delo zdravnikov specialistov, ki je nastajal na Ministrstvu za zdravje RS, a potem formalno ni bil sprejet. »Kot primer dobre prakse naj na tem področju izpostavim zlasti KO za gastroenterologijo, kjer so natančno sledili priporočilom omenjenega pravilnika. Vsak specialist je na različna delovišča pregledno razporejen v okviru sklopov t. i. planiranih aktivnosti,« pove strokovni direktor. Postopno to uvajajo tudi na drugih oddelkih, pri čemer tudi vodstvo klinike spoštuje in dopušča specifične posebnosti posameznih kliničnih oddelkov in centrov. »Na KO za hematologijo v izjemno težkih razmerah za delo, ki jih zdaj pozna že vsa slovenska javnost, devet zdravnikov opravi resnično izjemen obseg kliničnega dela. Če ne bi sledili »Najpomembnejši je tim: zahvala za naše uspehe gre vsem mojim najožjim sodelavcem v vodstvu, predstojnikom enot in tudi podporni skupini temu timu,« meni strokovni direktor Interne klinike, doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. ukrepom racionalizacije – trenutno že več kot polovico zapletenih obravnav najtežjih bolezni krvi in krvotvornih organov opravijo v okviru dnevnega hospitala – bi bili tako izidi diagnostike in zdravljenja pa tudi poslovni rezultati bistveno drugačni.« S konkretnimi dejanji do znižanja stroškov Da bi znižali stroške materiala, so na kliniki iskali raznovrstne rešitve. Kot dober primer konkretnega udejanjanja teh prizadevanj direktor izpostavi KO za žilne bolezni, kamor so prenesli znaten del intervencijskih posegov na perifernih arterijah. »Prej smo bolnike za te posege v celoti pošiljali na Klinični inštitut za radiologijo, zdaj že več kot polovico posegov opravimo sami. Opremo smo prvič nabavili iz lastnih zasluženih sredstev; prvi rentgenski aparat je na oddelku že od leta 1999,« o saniranju oddelka, ki je imel poprej praviloma negativno bilanco, pove so- 12
govornik. Veliko pozornosti so usmerili tudi v uravnoteženo poslovanje KO za nefrologijo oziroma Centra za dializo, in sicer zlasti s prizadevanjem za preglednejši prikaz prihodkov in odhodkov v zvezi z opravljenim delom. Za še racionalnejše in strokovno bolj koncentrirano obravnavo bolnikov s končno ledvično odpovedjo si želijo čimprejšnjo uresničitev projekta vzpostavitve novega dializnega centra na novi lokaciji – v prostorih nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu (trenutno namreč dializo opravljajo na treh različnih lokacijah; v glavni stavbi UKC Ljubljana, v Leonišču (lokacija Ginekološke klinike) in v prostorih nekdanje Mestne otroške bolnišnice. Problematičnost neplačanih primerov Pomemben problem poslovanja Interne klinike ostajajo v javnosti sicer že večkrat izpostavljeni številni neplačani primeri hospitalne zdravstvene oskrbe; v zadnjih letih spet presegajo delovni program za okoli 1.500 primerov (pet do deset odstotkov celotnega obsega programa). Dodatna težava je podcenjenost (podfinanciranost) določenih primerov. Največ težav imajo denimo z visokimi stroški (okoli 30.000 evrov) perkutanega in transfemoralnega vstavljanja umetne aortne zaklopke. Gre za sodobno obravnavo bolnikov z napredovano aortno stenozo oziroma zožitvijo zaklopke, ki niso primerni za kirurško zamenjavo zaklopke. Tovrstno obravnavo so na KO za kardiologijo Interne klinike uvajali več let, z njo pa lahko učinkovito pomagajo bolnikom, ki so sicer visoko ogroženi z nenadno smrtjo. Ti primeri so popolnoma neplačani, četudi je »novost« že pred dvema letoma potrdil in v prioritetno financiranje odobril Zdravstveni svet Republike Slovenije. Na kliniki so se predvsem iz etičnih razlogov odločili, da kljub odsotnosti financiranja ZZZS opravijo v povprečju po dva takšna posega na mesec. Veliko podfinanciranost beležijo tudi pri transplantacijah srca, saj Interna klinika je druga največja klinika v UKC Ljubljana, v hospitalu letno obravnavajo okoli 20.000 bolnikov, dodatnih 160.000 jih pregledajo ambulantno. »Organizacije dela in zagotavljanja stroškovne učinkovitosti na tako veliki kliniki ne gre razumeti posplošeno, ukrepov »sanacije« ni mogoče uvajati linearno, temveč selektivno, z upoštevanjem specifičnega okolja in značilnosti posameznih strokovnoorganizacijskih enot,« poudarja strokovni direktor. plačilo za opravljeno storitev kljub kakovostnemu razvoju obravnave, ki so mu sledili tudi znatno večji stroški, še naprej ostaja na enaki ravni kot pred petimi leti. »Znano je, da je nadomestno zdravljenje končne odpovedi srca s transplantacijo organa edina in najboljša rešitev za bolnika. Po številu opravljenih presaditev srca na milijon prebivalcev smo med najboljšimi v svetu. Vendar tolikšne podcenjenosti obravnave ne moremo več zdržati,« ugotavlja doc. dr. Zlatko Fras, »ZZZS bi moral prepoznati in ustrezno ovrednotiti tudi vrhunsko medicino.« »V težkih časih je posebej pomembna predanost sodelavcev. Vsi predstojniki in glavne sestre verjamemo, da zmoremo, pri čemer nas vodi prepričanje, vsi skupaj delati za isti cilj – vrhunsko kakovost zdravstvene obravnave vsem tistim Slovencem, ki našo pomoč potrebujejo. Izjemno ponosen pa sem tudi, da ob vseh težavah zdravstvene dejavnosti vseskozi ohranjamo tudi primat v znanstvenoraziskovalni dejavnosti in da med sodelavci – posebej velja izpostaviti kolege s KO za revmatologijo za resnično vrhunske dosežke – veje neomajna količina znanstvene vedoželjnosti in želje po še boljših raziskovalnih dosežkih,« pove strokovni direktor. Doda še: »Brez doslednega spoštovanja in sledenja temeljnim profesionalnim in etičnim načelom, ki ne poznajo ločevanja na dobre in slabe čase, izobilje ali revščino, pri vsakem posameznem nosilcu dejavnosti ne bi (in ne bomo) zmogli uresničiti našega trojnega poslanstva: vrhunske medicinske, znanstvenoraziskovalne in pedagoške dejavnosti«. • Aktualno 13
Page 1 and 2: INTERNO Interno glasilo Univerzitet
Page 3 and 4: Uvodnik Ob letu osorej, ko se čas
Page 5 and 6: V knjigi se je obrnil nov list, pop
Page 7 and 8: vljajo zmedenost, iluzije, halucina
Page 9 and 10: Do kdaj pa se priporoča popolna ab
Page 11: ZZZS in MZ dobili tudi odobritev de
Page 15 and 16: Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Lj
Page 17 and 18: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 19 and 20: Jetra so organ, ki se ne da kar tak
Page 21 and 22: Damjan Remškar Aktivnosti ob 90. o
Page 23 and 24: Ksenija Slavec Študenti medicine p
Page 25 and 26: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 27 and 28: Uspešnost potrdilo tudi Evropsko z
Page 29 and 30: Služba za odnose z javnostmi, Blan
Page 31 and 32: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradn

December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?