December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

More documents

Recommendations

Info

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak Kje vse posamezne klinike iščejo rešitve v kriznem času O ravnanju in ukrepih, s katerimi so bolje organizirali delo in privarčevali, smo se pogovarjali s strokovnimi predstavniki treh klinik – s predstojnikoma in s strokovnim direktorjem Aktualno 10 UKC Ljubljana se iz leta v leto spopada z bolj zaostrenimi razmerami glede financiranja. Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati čim bolj uravnoteženo finančno poslovanje, pri čemer je vsako leto uveljavljena vrsta nepredvidenih omejevalnih ukrepov, na katere UKC Ljubljana ne more vplivati. Zniževanje cen zdravstvenih storitev in ukrepi Zakona o uravnoteženju javnih financ za celotno bolnišnico pomenijo velik poseg na prihodkovni strani. V težkih razmerah, ki nas silijo do meje vzdržnega, zaposleni iščejo rešitve pri organizaciji, obvladovanju stroškov materiala in storitev, obvladovanju stroškov dela idr. Tudi v kriznem času je z visoko predanostjo in motiviranostjo delo – čeprav je iskanje rešitev že na skrajnih mejah – lahko učinkovito in ostaja predano našemu najvišjemu cilju, to je najboljši možni oskrbi pacienta. Ravno zato, da bi pokazali, da tudi v zaostrenih razmerah s pravim pristopom lahko dosežemo rezultate, smo se pogovarjali s predstavniki treh klinik: Interne klinike, Ortopedske klinike in Dermatovenerološke klinike. Seveda pa te klinike niso edine z zgodbo o uspehu, ogromno je tudi drugih oddelkov, ki se uspešno borijo z zaostrenimi razmerami. Ortopedska klinika Pogovarjali smo se s prof. dr. Vanetom Antoličem, dr. med., predstojnikom Ortopedske klinike. Predstojnik Ortopedske klinike (OK), prof. dr. Vane Antolič, velik prispevek k spremembam na svoji kliniki vidi v uveljavitvi vodenja kakovosti po t. i. standardu ISO 9001:2008. »Uvedba tega standarda je zahtevala konsenz vseh zaposlenih, saj presega klasične zadolžitve, hkrati pa zahteva tudi pripadnost organizaciji,« pove sogovornik. Standard ISO 9001:2008 po njegovem mnenju predstavlja veliko organizacijsko spremembo na različnih področjih; zahteva namreč poslovnik kakovosti, odgovornost do vodenja procesov/virov, obvladovanje dokumentacije idr. »Način, ki v najbolj osnovni razlagi zahteva načrtovanje, izdelavo, preverjanje in ukrepanje, sam po sebi prispeva k racionalizaciji poslovanja,« še pove. Poleg organizacijskih sprememb za sabo potegne tudi spremembe na drugih področjih: strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem delu. V Operacijskem bloku Ortopedske klinike zamik delovnega časa Na Ortopedski kliniki imajo uveden zamik delovnega časa, pri čemer vsi zaposleni ne prihajajo na delovno mesto ob istem času. Zaposleni v operacijskem bloku v službo prihajajo pol ure pozneje kot drugi. »Ni smiselno, da bi vsi začeli hkrati. Predstojnik Ortopedske klinike, prof. dr. Vane Antolič, dr. med., izjemen pomen vidi v skrajšanju čakalnih dob za večje ortopedske operacije. Leta 2007 je bila čakalna doba za vstavitev umetnega kolka kar trideset mesecev, letu 2013 pa bo predvidoma zgolj devet mesecev. Operacija se ne more začeti, preden ni končana vizita na oddelku. Z zamikom delovnega časa smo tako dosegli, da lahko operacije dejansko trajajo dlje in da jih na dan opravimo več, saj ni 'praznega' časa,« razloži predstojnik. Nekateri zaposleni dvakrat na teden delajo v izmeni, s čimer lahko z enakimi stroški operirajo več; poleg dopoldanskega programa dvakrat tedensko poteka tudi popoldanski program. »Zaradi potreb bo skrajšanju čakalnih dob smo v soglasju med UKC Ljubljana,
ZZZS in MZ dobili tudi odobritev dela ob ponedeljkih popoldne in ob sobotah dopoldne,« dodaja. Za optimizacijo organizacije dela v operacijskem bloku so uvedli tudi to, da ima vsak bolnik ob prihodu v operacijski blok zabeleženo uro prihoda, kdaj je bil poslan z oddelka, kdaj se je začela anestezija, kdaj se je začela operacija in kdaj je bila končana. »S tem smo pridobili natančen nadzor nad izrabo delovnega časa,« pravi prof. dr. Vane Antolič in dodaja, da so organizacijski ukrepi pomembno prispevali k dvigu storilnosti njihove klinike. Število operacij se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2007 povečalo za 26 odstotkov, prihodek klinike je večji, strošek dela pa nižji (z 41 odstotkov na 36 odstotkov). Na Ortopedski kliniki so uvedli tudi t. i. upravljanje posteljnih kapacitet, kar pomeni, da negovalni kader ni vedno na istem oddelku, ampak ga razporejajo v skladu s potrebami. Pomembno skrajšanje čakalnih dob Na kliniki so zaradi izboljšane organizacije pomembno skrajšali čakalne dobe za večje ortopedske operacije. Leta 2007 je bila denimo čakalna doba za vstavitev umetnega kolka kar trideset mesecev, leta 2013 pa bo predvidoma zgolj devet mesecev. Podobno velja za vstavitev umetnega kolena: leta 2007 je bila šestintrideset mesecev, leta 2013 bo verjetno dvanajst mesecev. »Pri tem velja omeniti, da je četrtina bolnikov obravnavana še prej. Ti namreč zaradi popolnoma strokovnih razlogov – denimo nedopustne bolečine, tumorjev, neodzivanja na protibolečinsko terapijo – upravičeno preskočijo čakalno vrsto. To pomeni, da je čakalna doba na OK mednarodno sprejemljiva,« pove prof. dr. Antolič. Velik pomen za boljše delo imajo tudi uvedene klinične poti (za kolk, hrbtenico in nožni palec), pri čemer so v pripravi še štiri klinične poti. Tudi t. i. »upravljanje prostih posteljnih kapacitet« Uvedli so tudi t. i. »upravljanje prostih posteljnih kapacitet«, kar pomeni, da negovalni kader ni vedno na istem oddelku, ampak ga razporejajo v skladu s potrebami. Na OK je bil kot pilotni projekt UKC Ljubljana uveden sistem beleženja materialnih stroškov za posameznega bolnika. Na bolniških oddelkih in v operacijskem bloku se s pomočjo črtne kode evidentira porabljeni material (implantati, zdravila, medicinski material) za vsakega bolnika posebej. Tak sistem omogoča, da je za vsakega bolnika ob odpustu razviden strošek porabljenega materiala. Z vsemi navedenimi ukrepi so na OK v zadnjih letih dosegli pomemben prihranek: na mesec prihranijo okoli 40.000 evrov. Na Ortopedski kliniki imajo uveden zamik delovnega časa, pri čemer vsi zaposleni ne prihajajo na delovno mesto ob istem času. Ta prihranek gre na račun znižanja cen dobaviteljem, izbranim na javnih razpisih. Znižali so tudi stroške laboratorijskih preiskav (uveden protokol o laboratorijskih preiskavah in standardizacije pred- in postoperacijskih preiskav), stroške za zdravila in nenazadnje tudi za pisarniški in rentgenski material. Veliko pozornost namenjajo tudi izobraževanju in raziskovalnemu ter pedagoškemu delu, vse podrobnosti pa objavljajo na svoji spletni strani www.ortopedska-klinika.si. • 11 Aktualno
Page 1 and 2: INTERNO Interno glasilo Univerzitet
Page 3 and 4: Uvodnik Ob letu osorej, ko se čas
Page 5 and 6: V knjigi se je obrnil nov list, pop
Page 7 and 8: vljajo zmedenost, iluzije, halucina
Page 9: Do kdaj pa se priporoča popolna ab
Page 13 and 14: govornik. Veliko pozornosti so usme
Page 15 and 16: Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Lj
Page 17 and 18: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 19 and 20: Jetra so organ, ki se ne da kar tak
Page 21 and 22: Damjan Remškar Aktivnosti ob 90. o
Page 23 and 24: Ksenija Slavec Študenti medicine p
Page 25 and 26: Služba za odnose z javnostmi, Sabi
Page 27 and 28: Uspešnost potrdilo tudi Evropsko z
Page 29 and 30: Služba za odnose z javnostmi, Blan
Page 31 and 32: NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradn

December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?