December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, december 2012 | številka 06 

Želimo vam 

lepe praznike 

in srečno 

2013! 

Dobro upravljanje posameznih 

klinik v času varčevanja 

Alkohol v decembru: 

»Na silvestrovo se moramo 

na Pediatrični kliniki 

posebej organizirati« 

Srečen konec – zastrupitev z gobami

KAZALO 

08 

10 

0 3 UVODNIK 

KDO SMO MI 

04 EU potrdila uspešno delovanje na 

področju hepatitisa B in C 

05 Novoletno voščilo 

06 Alkohol je sistemski strup 

AKTUALNO 

08 »Na silvestrovo se moramo na 

Pediatrični kliniki posebej 

organizirati.« 

10 Kje vse posamezne klinike iščejo 

rešitve v kriznem času 

15 Predpisovanje zdravil– izziv 

medicinskim sestram za 

prihodnost 

16 Člani Sveta UKC Ljubljana obravnavali 

dodatne sanacijske ukrepe 

UKCL SMO LJUDJE 

17 Zoisova nagrada za življenjsko delo 

prof. dr. Blažu Rozmanu, dr. med. 

18 Zoisova nagrada za vrhunske dosežke 

v medicini prof.dr. Tadeju Battelinu 

18 Zastrupitev z gobami – 

še en srečen konec 

UTRIP UKCL 

20 Nov rentgenski aparat v 

elektrofiziološkem laboratoriju na 

KO za kardiologijo 

20 Na KO za nefrologijo Interne 

klinikenov sistem za prečiščevanje 

vode za hemodializo – nova 

»reverzna osmoza« 

21 Aktivnosti ob 90. obletnici 

poklicnega delovanja reševalne 

dejavnosti v Ljubljani 

21 Porodnišnica UKC Ljubljana 

praznovala 25 let 

22 Ob mednarodnem dnevu radiologije 

22 Projektu Tradicionalni slovenski 

zajtrk se je pridružil celoten UKCL 

23 Študenti medicine priredili 

glasbeni spektakel 

23 Prva knjiga slovenskega društva 

Transplant 

24 Sto let hospitalne 

otorinolaringologije v Ljubljani 

25 Prenovljeni sobi za intenzivno nego 

na KO za reprodukcijo Ginekološke 

klinike 

25 Dobili smo 260 sodobnih 

bolniškihpostelj za intenzivno nego 

26 V skrbi za paciente s hipertenzijo 

smo osredinjeni na ambulanto 

obravnavo; s timskim pristopom je 

organizirana pacientom prijazno 

27 Pediatrični kliniki UKCL donacija 

treh črpalk za izčrpavanje mleka 

27 Častno članstvo prim. Končan Vračko 

POGLED NAZAJ 

28 Razvoj Centra za zastrupitev UKCL 

29 ANKETA 

Kakšna je po vašem okusu dobra 

ali najboljša praznična jed; kaj 

imate najraje na mizi v prazničnih 

dneh, ko se zberete z družino ali s 

prijatelji 

30 KAJ MENIJO O NAS 

31 NAGRADNA KRIŽANKA 

22 29 

Vabimo vas, 

da tudi vi 

soustvarjate 

naše glasilo 

Tudi v letu 2013 je naša želja, da 

bi zaposleni čim bolj sodelovali pri 

vsebini glasila. Prispevke, obvestila 

in fotografije, ki jih želite objaviti 

v naslednji številki internega 

glasila, nam pošljite v uredništvo 

najkasneje do 15. januarja 2013. V 

uredništvu si pridržujemo pravico 

do krajšanja poslanih prispevkov 

in izbora fotografij, primernih za 

objavo. Prispevke lektoriramo. 

Prispevke in fotografije 

nam pošljite na naslov 

sabina.vrhnjak@kclj.si 

Zaželena je pisava Arial (velikost 

pike 12) in krajši prispevki, ki naj 

ne bodo daljši od 2500 znakov s 

presledki vred. Fotografije oddajajte 

posebej (ne v besedilu) v digitalni 

obliki (jpg, tif) in obvezno 

navedite ime avtorja. Prispevkov in 

fotografij ne honoriramo.

Uvodnik 

Ob letu osorej, ko se čas malce ustavi, je priložnost za pogled na prehojeno pot in 

zazrtje v prihodnost. Leto 2012 nam zdravstvenim delavcem, tako kot tudi mnogim 

drugim, ni bilo naklonjeno: spoprijemali smo se z znižanji cen zdravstvenih storitev 

in s številnimi ukrepi racionalizacije poslovanja, ki so nas pahnili na rob zadovoljstva. 

A pri pogledu nazaj smo zagotovo lahko ponosni, da smo v težkem položaju 

zmogli najti nove in nove rešitve, ki so omogočile delo s skopo odmerjenimi sredstvi. 

Poleg večjih projektov je bilo še mnogo tistih majhnih uspešnih korakov, ki so kljub 

težkemu položaju olajšali delo zaposlenim in omogočili boljšo oskrbo bolnikov. Seveda 

pa je bolj kot pogled nazaj pomemben pogled naprej. Svet se je obrnil na glavo, 

še včerajšnje prave vrednote so zamenjale nove. Dosedanji način delovanja ne ustreza 

več. Stanje, v katerem smo se znašli, ni rešljivo niti preprosto niti hitro. Rešitev pa 

vendarle je – v nas samih. Zato UKC Ljubljana v tem trenutku za svoj ponovni vzpon 

potrebuje vse ljudi, ki znajo, hočejo, ki so pripadni, so v dobri kondiciji in polni pozitivne 

energije. Še nikoli doslej nismo bili tako soodvisni drug od drugega. 

Četudi smo vsi skupaj v težkem in negotovem položaju, moramo ohraniti željo po napredku 

in ugledu. UKC Ljubljana naj še naprej ostane najkakovostnejše mesto za zdravstveno 

oskrbo bolnikov. Prav oni nam iz dneva v dan dajejo vedeti, da nam zaupajo in 

da vsaka beseda, vsak pogled in vsako dejanje lahko prinese lepši dan. 

Pred nekaj tedni je novinar zapisal svoj pogled na hospitalizacijo. Bivanje v bolnišnici 

mu je predstavljal glasen dobro jutro čistilke, ki je zjutraj vstopila v sobo in se vsem 

bolnikom prijazno nasmehnila. Prijazen pogovor z medicinsko sestro, ko mu je prinesla 

nova zdravila, njen urejen videz in toplina glasu. Pa spodbujanje fizioterapevtke, 

ki je v njem prepoznala človeka in ne samo še enega sitnega bolnika, za katerega mora 

v tistem dnevu strokovno poskrbeti. Novinar se je javno zahvalil vsem zdravnikom in 

seveda pohvalil vse osebje ter vso zdravstveno oskrbo, ki je je bil deležen. 

Dobro vem, da imajo naši zaposleni poleg znanja, ki je samoumevno, tudi srčnost in 

toplino, ki še kako lajšata čakanje na operacijo, na poseg ali na diagnosticiranje, da 

dvigujeta bolnikovo razpoloženje, ko je obupan ali ga je strah, in da prav naš odnos 

pripomore k temu, da bolniki lažje preživijo del svojega bivanja pri nas. Vodje morda 

prevečkrat pozabimo, da je treba pohvaliti tudi zaposlene in se spomniti vseh, za mnoge 

nevidnih ljudi, ki vzorno skrbijo za čistočo in higieno naše bolnišnice, spremljajo bolnike 

na preiskave, skrbijo, da so napisane odpustnice in da je narejen obračun. Ne smemo 

pozabiti, kako zelo nepogrešljivi so prav vsi sodelavci na različnih delovnih področjih. 

Želimo vam, da bi imeli dovolj zavedanja o sreči v odnosu do sebe in do vseh soljudi, 

s katerimi se srečujete na poklicni in osebni poti. V imenu vodstva vam tudi na tem 

mestu želim čaroben december in uspešno leto 2013! Ostanite polni izzivov in hvala 

vsem za dobro opravljeno delo. 

Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana 

Ernestina Kos Grabnar, 

višja med. sestra, 

glavna medicinska sestra 

UKC Ljubljana - pomočnica 

generalnega direktorja za 

zdravstveno nego 

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana 

December 2012, številka 06 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija 

Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec 

Odgovorna urednica: 

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. 

Uredniški odbor: 

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, 

dr. med., višja svetnica 

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. 

• Darinka Klemenc, dipl. m. s. 

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. 

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, 

dr. med., višja svetnica 

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. 

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. 

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. 

• Blanka Šetinc 

Lektoriranje : 

Abecednik, intelektualne storitve, 

Miha Knavs, s.p. 

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič 

in drugi; Istock, 123RF, Photl, Dreamstime, 

fotografija na naslovnici: Jolanda Kofol 

Oblikovanje: Ana Vedlin 

Tisk: Grafika Gracer d.o.o. 

Naklada: 3.000 

Glasilo v elektronski obliki na: 

http://www3.kclj.si 

03

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 

EU potrdila uspešno delovanje na 

področju hepatitisa B in C 

V prvi raziskavi o strategiji obvladovanja okužbe z virusoma hepatitisa B in C ter iskanju 

najučinkovitejšega modela tovrstnega delovanja se je Slovenija uvrstila na drugo mesto 

Vsako leto zaradi bolezni, ki jih 

povzročajo virusi hepatitisa, 

umre vsaj 125.000 Evropejcev. 

Ocenjujejo, da je v Evropi 23 milijonov 

okuženih z virusoma hepatitisa B in C 

(HBV in HCV), »tihima ubijalcema«, ki 

lahko dokaj nezaznavno privedeta do 

življenje ogrožajočih posledic zaradi 

odpovedi delovanja jeter ali raka na 

jetrih. »Problem kronične okužbe je, 

da se je zaradi dolgotrajne odsotnosti 

bolezenskih znakov večina sploh ne 

zaveda in je dostikrat odkrita naključ- 

Obe bolezni pa sta žal še vedno preveč 

podcenjeni ne le v splošni javnosti, 

ampak tudi v določenih uradnih ustanovah.« 

Tako SZO kot tudi pristojni 

organi EU opozarjajo, da okužbi s HBV 

in HCV danes predstavljata pomemben 

javnozdravstveni problem. Maja 

2010 so na 63. zasedanju SZO sprejeli 

pomembno resolucijo, ki zavezuje, naj 

preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje 

okužb z virusoma hepatitisa B in C 

v državah članicah postane ena od prioritet 

javnega zdravja. 

se je uvrstila na drugo mesto takoj 

za Francijo. V komentarju k odličnemu 

slovenskemu rezultatu so poudarili, da 

ob osnovnih preventivnih ukrepih na 

ravni državnih ustanov največji delež 

strategije uspešnega obvladovanja 

okužbe s HBV in HCV sloni na sistematični 

strategiji in delovanju ekspertne 

skupine zdravnikov. V tem je slovenski 

model izjema in se razlikuje od prvouvrščenega 

francoskega, pri katerem za 

to celostno skrbita sistematična strategija 

vlade in nacionalna politika. • 

Kdo smo mi 

no ali pa šele tedaj, ko je že prepozno, 

pred tem pa jo nezavedno razširja s 

tveganim vedenjem,« razloži prof. dr. 

Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za 

infekcijske bolezni in vročinska stanja 

UKC Ljubljana in nadaljuje: »Ob tem 

pa nam današnja medicina postreže z 

odličnimi in preprostimi testi za odkrivanje 

okužbe, z zelo uspešnim zdravljenjem, 

če bolezen odkrijemo dovolj 

zgodaj, in z učinkovitim in varnim preventivnim 

cepivom proti hepatitisu B. 

Na poziv sta se odzvala 

tudi krovno 

Evropsko združenje 

za bolezni jeter 

(EASL) in Evropsko 

združenje bolnikov 

z jetrnimi boleznimi 

(ELPA), ki sta pomočjo 

ene najuglednejših 

evropskih 

ustanov, Health 

Consumer Powerhouse, 

letos prvič v 

zgodovini EU izvedla 

raziskavo, s katero 

sta želela poiskati med tridesetimi 

evropskimi državami najuspešnejši 

panevropski model učinkovitega obvladovanja 

virusnega hepatitisa na 

nacionalni ravni. S pomočjo številnih 

kazalnikov odkrivanja, zdravljenja 

in preprečevanja okužbe ter kazalnikov 

organizacije celostne obravnave 

virusnega hepatitisa na nacionalni 

ravni so rezultate raziskave učinkovito 

in slovesno predstavili 6. novembra 

na sedežu EU v Bruslju. Slovenija 

V komentarju k odličnemu slovenskemu 

rezultatu so poudarili, da ob osnovnih 

preventivnih ukrepih na ravni državnih 

ustanov največji delež strategije uspešnega 

obvladovanja okužbe s HBV in HCV sloni na 

sistematični strategiji in delovanju ekspertne 

skupine zdravnikov. Na fotografiji: Mojca 

Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske 

bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana 

04

V knjigi se je obrnil nov list, popisan z letom, ki mineva. 

Novo poglavje prinaša še večje izzive. Zavedamo se, da vam v vse težji 

situaciji ni lahko in si želimo, da bi vsi skupaj tudi v prihodnje odlično 

opravljali naše osnovno poslanstvo: skrb za pacienta. 

Vsem sodelavcem v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se 

zahvaljujemo za skrbno in kakovostno opravljeno delo ter vam v letu 2013 

voščimo zdravja, sreče ter veliko osebnega zadovoljstva. Prepričani smo, da 

bomo s timskim in neomajnim delom tudi v naslednjem letu kos vsem izzivom. 

Vodstvo UKC Ljubljana


Alkohol je 

sistemski 

strup 

Pred prazničnimi dnevi smo se o 

alkoholizmu in zastrupitvah z alkoholom 

pogovarjali s strokovnjakoma iz Centra za 

zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana 

Aktualno 

06 

Med prazniki je akutno opitih ljudi zagotovo več kot 

med letom, vsaj med mladimi, ugotavljata prim. 

Marija Jamšek, dr. med., in doc. dr. Miran Brvar, 

dr. med., iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana. 

Letno je v Sloveniji zaradi zastrupitve z alkoholom 

hospitaliziranih okoli štiristo ljudi, tistih, ki se z alkoholom 

opijajo, pa je seveda mnogo več. »O statistiki in točnih številkah 

glede alkoholizma je zelo težko govoriti. Ocenjujemo, 

da približno tretjina opitih opitost preživi doma, tretjina 

jih je obravnavanih na primarni ravni, samo tretjina pa 

v bolnišnici,« pove prim. Marija Jamšek. Povodi za sprejem 

v bolnišnico zaradi zastrupitve z alkoholom so lahko huda 

motnja zavesti, poškodba ali sum na poškodbo glave ter zapleti 

zastrupitve, kot so aspiracijska pljučnica, vnetje trebušne 

slinavke, krvavitev iz prebavne cevi in podhladitev. 

Vsak posameznik se na alkohol odziva drugače 

Telo vsakega od nas se na alkohol odziva drugače. Koliko 

promilov grama alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne 

teže, spola, vrste alkoholne pijače, od tega, kaj smo jedli 

pred ali med pitjem, hitrosti pitja alkohola, od dneva ... 

»Včasih se zgodi, da sprejmemo 13 ali 14 let staro dekle, ki 

je zaradi promila alkohola nezavestna,« pripoveduje doc. dr. 

Brvar. Pri odzivanju telesa na alkohol je pomembnih več dejavnikov, 

enaka količina popitega alkohola pa lahko pri dveh 

različnih posameznikih naredi »popolnoma drugačno klinično 

sliko. Nekdo pri treh promilih etanola lahko vozi avtomobil, 

druga oseba pa je pri tej koncentraciji etanola nezavestna,« 

pove prim. Jamšek. Veliko težo ima dejstvo, ali alkohol pijemo 

na prazen želodec ali ne in kako hitro smo ga pili, npr. pitje 

na eks. »Tisti, ki redno uživajo alkohol oziroma so alkoholiki, 

imajo večjo toleranco za etanol. Pomembna pa je tudi dedna 

komponenta, saj ima posameznik popolnoma individualno količino 

encimov, ki alkohol razgrajujejo,« razlaga sogovornica. 

Absorpcija alkohola v pol ure do ene ure 

Hitro prisiljeno pitje z namenom 

takojšnjega opitja lahko že pri manjših 

količinah zaužitega alkohola povzroči 

večjo pijanost, kot bi jo pričakovali glede 

na količino alkohola v krvi. To se zgodi 

zato, ker telo ne zmore dovolj hitro 

presnavljati zaužitega alkohola. 

Absorpcija alkohola iz prebavne cevi je odvisna od različnih 

dejavnikov, ponavadi pa traja od 30 do 60 minut. Največji 

delež absorpcije poteka v tankem črevesu; alkohol se 

nato v jetrih razgrajuje s pomočjo encimov in kofaktorjev, 

hitrost presnove je odvisna od količine encimov pri posamezniku. 

Za odraslega človeka velja, da presnovi sedem do 

deset gramov etanola na uro. »Seveda je za oceno resnosti 

stanja vinjene osebe poleg časa in načina zaužitja pomembna 

tudi vrsta zaužitih alkoholih pijač – pivo, vino ali žganje,« 

karikira sogovornica. Pri hospitaliziranih alkoholikih 

morajo zdravniki vedno pomisliti tudi na možnost zapletov 

zaradi odtegnitve alkohola. »Pri večdnevnem bolnišničnem 

zdravljenju alkoholika zaradi zapletov zastrupitve moramo 

pravočasno začeti zdravljenje abstinenčne simptomatike s 

sedativi, saj se lahko v naslednjih treh do petih dneh razvije 

polna slika alkoholnega delirija, zaradi katerega je lahko 

bolnik življenjsko ogrožen, lahko pa se konča tudi s smrtjo,« 

pove prim. Jamšek. V alkoholnem deliriju se namreč poja-

vljajo zmedenost, iluzije, halucinacije, povišan tlak, somatska 

prizadetost idr. 

Mešanje alkohola z energijskimi 

pijačami je lahko usodno 

Mešanje alkohola z energijskimi pijačami, kar je še posebej 

priljubljeno med mladimi, je lahko tudi usodno, opozarjata 

sogovornika. »Kadar popijemo takšno zmes, občutimo manj 

pijanosti in utrujenosti, ne čutimo niti glavobola, zato 

posledično popijemo tudi večjo količino. Mislimo, da smo 

popolnoma trezni, a dejansko to ne drži: refleksi in koordinacija 

so upočasnjeni, zaradi česar smo v takšnem stanju 

– sploh če se usedemo za volan – zelo nevarni,« pravi doc. 

dr. Brvar. Prim. Jamšek dodaja, da lahko, če kombinacije 

energijskih pijač in alkohola popijemo preveč, pride tudi 

do usodnih zapletov. »Zelo nevarno je takšno ravnanje za 

tiste, ki imajo prirojene motnje na srcu; velikokrat pride 

denimo do zapletov tudi pri mladih zdravih športnikih, ki v 

kratkem času popijejo večje količine,« dodaja prim. Jamšek. 

Z zapleti zaradi alkoholizma se v Centru za 

zastrupitve Interne klinike srečujejo celo leto, 

ne samo v prazničnem času, a sogovornica 

ocenjuje, da je verjetno v tem času določeno 

število zastrupitev tudi posledica stisk pri 

posameznikih, kar moramo upoštevati pri 

njihovi nadaljnji obravnavi. 

Nasvet – tudi v prazničnem decembru pijmo zmerno 

Sogovornika svetujeta, da tudi v prazničnem decembru 

pijemo zmerno – ne na prazen želodec in ne v 

kombinaciji z uživanjem zdravil. Absolutno odsvetujeta 

tudi mešanje alkohola z energijskimi pijačami ali 

kombiniranje alkohola z drogo. »Svetujemo še, da če 

očividec zagleda ležečega opitega človeka, takšnemu 

človeku priskoči na pomoč in ga ne pusti samega, 

temveč mu omogoči pregled zdravnika ali ga preda 

svojcem ali znancem, ki bodo poskrbeli zanj,« pravi 

prim. Marija Jamšek. 

Aktualno 

Alkohol lahko okvari čisto vse organe 

Posledice alkoholizma so različne glede na to, ali gre za 

akutno opitost ali pa gre za kronični alkoholizem. »Pozimi 

moramo pri vinjeni osebi ali nezavestnem bolniku vedno 

pomisliti tudi na možnost podhladitve,« pove prim. Jamšek. 

Pri kroničnih alkoholikih je nevarnosti za ogrožanje 

zdravja veliko, vendar ti ponavadi ne pridejo k zdravniku 

zaradi akutne zastrupitve z etanolom, saj »vedo, kako piti«, 

spremljajo jih predvsem kronične posledice čezmernega 

uživanja alkohola. 

»Alkohol je sistemski strup, okvari lahko čisto vse organe,« 

nazorno pove sogovornica. Poleg jetrne ciroze lahko pride 

do vnetja trebušne slinavke, prizadetosti srčne mišice idr. Z 

zastrupitvami z etanolom in zapleti zaradi alkoholizma se v 

»Včasih se zgodi, da sprejmemo 13 

ali 14 let staro dekle, ki je zaradi 

promila alkohola nezavestna.« 

Centru za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana srečujejo 

vse leto, ne samo med prazniki, a sogovornica ocenjuje, da je 

verjetno v tem času stisk pri posameznikih več. »Zagotovo je 

več t. i. nealkoholikov, ki se opijejo do nezavesti zaradi nenadzorovanega 

uživanja alkohola v veseli družbi. Posamezniku 

novoletni čas pomeni tudi nekakšen mejnik za pogled 

nazaj in naprej, a če pred sabo vidi samo praznino in tudi s 

preteklim letom ni zadovoljen, lahko pomisli na samomor,« 

ugotavlja sogovornica. V depresivnem razpoloženju osebe 

pogosto posežejo po mešanici alkohola in tablet, po končanem 

zdravljenju zastrupitve jih zdravnik zaradi nadaljnje 

obravnave napoti k psihiatru. • 

07


»Na silvestrovo se moramo na 

Pediatrični kliniki posebej organizirati.« 

Lani so na Pediatrični kliniki na dan novoletne zabave sprejeli kar trinajst mladostnikov 

Mladostniki navadno pridejo že izbruhani, 

tudi sicer ponečedeni, predvsem 

pa z motnjo zavesti, ko se odzivajo 

le še na bolečinski dražljaj ali 

pa še to ne. Včasih so agresivni in jih 

je zelo težko obvladati, o opitih mladostnikih 

pove doc. dr. Anamarija 

Meglič iz Kliničnega oddelka za nefrologijo 

Pediatrične klinike UKC Ljubljana. 

Mladostniki imajo velikokrat 

vidne zunanje znake poškodb, predvsem 

glave, ki jih utrpijo ob padcih, 

med pretepi ali pa morda pozneje, ko 

obležijo na cesti. Večinoma so podhlajeni, 

opaža sogovornica. Največji 

naval na Pediatrični kliniki beležijo v 

času organiziranih zabav, ko reševalci 

v kratkem času naenkrat pripeljejo 

tudi deset ali več mladostnikov. 

Mladi si verjetno velikokrat 

razlagajo, da bodo zaradi alkohola 

bolj razposajeni in pogumni. Katere 

so druge posledice, ki jih uživanje 

alkohola potegne za sabo 

so fizično nasilni, jih na kliniko včasih 

pripeljejo policisti. Večina jih sočasno 

kadi marihuano, uživajo druge droge, 

dekleta se prepustijo spolnim odnosom, 

ki se jim v treznem stanju verjetno 

ne bi.« 

Zagotovo ste se na kliniki srečali 

z mnogimi nesrečnimi zgodbami; 

povejte nam, zakaj je tako zelo 

težko opazovati močno opitega 

posameznika. 

Aktualno 

Na Pediatrični kliniki se verjetno – 

predvsem v času zabav – srečujete s 

povečanim sprejemom mladih, opitih 

z alkoholom. Kaj kaže statistika 

08 

»V zadnjih letih se na kliniki res srečujemo 

s povečanim sprejemom mladih, 

opitih z alkoholom do te mere, da potrebujejo 

sprejem v bolnišnico. Vsak vikend, 

v petek in soboto zvečer, sprejmemo 

vsaj enega, velikokrat pa več opitih 

mladostnikov. Še veliko huje je v času 

organiziranih zabav v mestu, kot so različni 

koncerti. Takrat jih sprejmemo več, 

reševalci jih pripeljejo v kratkem času 

naenkrat tudi deset ali več. Na silvestrovo 

se moramo posebej organizirati; 

sprejmemo jih tudi petnajst. Tako je bilo 

leta 2009, lani smo jih sprejeli trinajst.« 

»Razposajenost in dobra volja se pojavita 

po zaužiti manjši količini alkohola. 

A mnogi mladostniki spijejo veliko, pa 

tudi navajeni niso na alkohol. Navadno 

določimo od približno enega do dveh 

promilov in pol alkohola v krvi. Podatki, 

ki jih dobimo od njih ali njihovih 

prijateljev naslednji dan, so sicer nezanesljivi; 

navajajo pol litra ali več vodke 

ob mešanju z različnimi likerji in pivom, 

popularnih pa je tudi več kozarcev tekile 

naenkrat. Ob uživanju alkohola 

postanejo nekritični in verjetno počnejo 

reči, ki si jih sicer ne bi upali. Kadar 

»Opiti mladostniki so sicer popolnoma 

normalni dekleta in fantje, srednješolci, 

gimnazijci. Prihajajo iz urejenih 

družin. Med njimi je zelo veliko deklet, 

lepih in dolgolasih najstnic, odličnjakinj 

v šoli. Zdravstveno osebje večkrat 

tolaži starše, ko jih obvestimo o sprejemu 

njihovega otroka. Starši so zgroženi 

in jokajo nad videzom svojih otrok, ki

Do kdaj pa se priporoča popolna abstinenca 

se med prebujanjem obnašajo nerazumno: preklinjajo, vpijejo, 

pljuvajo, odkrito govorijo o spolnih partnerjih, o zaužitih 

drogah in podobno. Posebej obremenjujoče za osebje pa je, ne 

samo za starše, kaj šele za dekleta, ko se naslednji dan zbudijo 

in najdemo posredne znake spolne zlorabe: pod oblačili in perilom 

sledi zemlje, kadar je perilo oblečeno narobe obrnjeno 

in podobno.« 

Je t. i. standardna merica alkohola za mlade/ 

mladostnike drugačna od tiste za odrasle 

»Pri vsakem človeku je presnova alkohola različna, odvisna 

od telesne mase, deleža maščob v telesu, želodčne vsebine v 

tem času in številnih drugih dejavnikov. Zanesljivo so mladi, 

ki prvič pijejo alkohol, zanj bolj dovzetni in že pri manjših količinah 

pride do izrazitih vplivov na vedenje in zavest. Pri nekaterih 

lahko pride do opitosti že po dveh požirkih tekile, zato 

o standardni merici alkohola, po kateri pri mladostniku še ne 

pride do znakov opitosti, sploh ne moremo govoriti.« 

»Nedopustno je, da vsi vemo, kaj se dogaja na »plaži« v Trnovem, na 

koncertih v Tivoliju in ob nakupovalnih središčih, a nihče nič ne stori,« 

meni doc. dr. Anamarija Meglič iz Kliničnega oddelka za nefrologijo 

Pediatrične klinike UKC Ljubljana. 

»Odločitev o tem je popolnoma odvisna od družine in okolja, 

v katerem raste otrok. Starši, ki se zavedajo svoje dolžnosti 

do otroka in bodo oblikovali dober, odkrit in spoštljiv odnos 

do njega, hkrati pa bodo otroku v vseh pogledih dober vzgled, 

lahko z mladostnikom ob nedeljskem kosilu že kmalu popijejo 

malo dobrega vina. Dopustno je seveda tudi, da si oče in sin ob 

moškem pogovoru privoščita nekaj piva. S popolno prepovedjo 

uživanja alkohola do osemnajstega leta bodo starši lahko 

samo spodbudili nekritično poskušanje le-tega na skrivaj v 

družbi prijateljev. Izredno pomembno je, da se starši s svojim 

otrokom na odkrit način pogovarjajo o posledicah, ki se jim 

lahko zgodijo, ko bodo ob uživanju alkohola postali nekritični 

in izgubili nadzor nad samim s seboj, ne pa da jim grozijo, kako 

zelo bodo pretepeni, če pridejo pijani domov.« 

Ali opažate, da po alkoholu posegajo tudi zelo 

mladi Koliko je bil star najmlajši doslej obravnavani 

mladostnik 

Najmlajši so dvanajst- in trinajstletniki. 

Menite, da se mladi dovolj zavedajo 

možnih posledic pitja alkohola 

»Ne, ker jih o tem premalo ozaveščamo. Ena od redkih dejavnosti 

je projekt Z glavo na zabavo. V splošnem preveč govorimo 

o škodljivih posledicah kroničnega uživanja alkohola 

pri odraslih. Mladostnik že po enkratni opitosti lahko doživi 

škodo (poškodba glave, posilstvo, občutek zaznamovanosti in 

sramu med prijatelji), ki ga nato spremlja vse življenje.« 

Kaj lahko še naredimo glede ozaveščenosti 

»Na Pediatrični kliniki menimo, da bi v Ljubljani morali prepovedati 

uživanje pijač na javnih mestih. Res je, da bi se določeno 

število mladostnikov zateklo v skrite kleti, pa vendar 

mislim, da bi javna prepoved vseeno dosegla kar nekaj staršev 

in njihovih otrok. Nedopustno je namreč, da vsi vemo, kaj se 

dogaja na »plaži« v Trnovem, na koncertih v Tivoliju in v ob 

nakupovalnih središčih, a nihče nič ne stori. Javno znano je, 

da bo silvestrovo v Ljubljani po polnoči preplavljeno s pijanci, 

ki bodo obležali na cestah in jih bodo reševalci vozili v UKC 

Ljubljana. Pa spet nič. Gre za splošno sprejemljiv ljudski običaj, 

ki je postal že kar tradicija. Mladostniki kljub prepovedi 

prodajanja alkohola mladoletnim osebam preprosto kupijo 

alkohol, ker jih prodajalec sploh ne vpraša, koliko so stari. Ve 

se, katere so te trgovine. Jih kdo nadzoruje in kaznuje Zakaj 

je javno dopustno, da lokali objavljajo zabave za mladostnike, 

ki naj prinesejo pijačo s seboj« • 

Aktualno 

09


Kje vse posamezne klinike iščejo 

rešitve v kriznem času 

O ravnanju in ukrepih, s katerimi so bolje organizirali delo in privarčevali, smo se pogovarjali 

s strokovnimi predstavniki treh klinik – s predstojnikoma in s strokovnim direktorjem 

Aktualno 

10 

UKC Ljubljana se iz leta v leto 

spopada z bolj zaostrenimi 

razmerami glede financiranja. 

Cilj UKC Ljubljana je zagotavljati 

čim bolj uravnoteženo 

finančno poslovanje, pri čemer je 

vsako leto uveljavljena vrsta nepredvidenih 

omejevalnih ukrepov, 

na katere UKC Ljubljana ne more 

vplivati. Zniževanje cen zdravstvenih 

storitev in ukrepi Zakona o uravnoteženju 

javnih financ za celotno 

bolnišnico pomenijo velik poseg na 

prihodkovni strani. V težkih razmerah, 

ki nas silijo do meje vzdržnega, 

zaposleni iščejo rešitve pri 

organizaciji, obvladovanju stroškov 

materiala in storitev, obvladovanju 

stroškov dela idr. Tudi v kriznem 

času je z visoko predanostjo in motiviranostjo 

delo – čeprav je iskanje 

rešitev že na skrajnih mejah – lahko 

učinkovito in ostaja predano našemu 

najvišjemu cilju, to je najboljši 

možni oskrbi pacienta. Ravno zato, 

da bi pokazali, da tudi v zaostrenih 

razmerah s pravim pristopom lahko 

dosežemo rezultate, smo se pogovarjali 

s predstavniki treh klinik: Interne 

klinike, Ortopedske klinike in 

Dermatovenerološke klinike. Seveda 

pa te klinike niso edine z zgodbo o 

uspehu, ogromno je tudi drugih oddelkov, 

ki se uspešno borijo z zaostrenimi 

razmerami. 

Ortopedska klinika 

Pogovarjali smo se s prof. 

dr. Vanetom Antoličem, dr. med., 

predstojnikom Ortopedske klinike. 

Predstojnik Ortopedske 

klinike (OK), prof. dr. Vane 

Antolič, velik prispevek k 

spremembam na svoji kliniki 

vidi v uveljavitvi vodenja 

kakovosti po t. i. standardu 

ISO 9001:2008. »Uvedba 

tega standarda je zahtevala 

konsenz vseh zaposlenih, 

saj presega klasične zadolžitve, 

hkrati pa zahteva 

tudi pripadnost organizaciji,« 

pove sogovornik. Standard 

ISO 9001:2008 po njegovem 

mnenju predstavlja 

veliko organizacijsko spremembo na 

različnih področjih; zahteva namreč 

poslovnik kakovosti, odgovornost do 

vodenja procesov/virov, obvladovanje 

dokumentacije idr. »Način, ki v najbolj 

osnovni razlagi zahteva načrtovanje, 

izdelavo, preverjanje in ukrepanje, 

sam po sebi prispeva k racionalizaciji 

poslovanja,« še pove. Poleg organizacijskih 

sprememb za sabo potegne 

tudi spremembe na drugih področjih: 

strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem 

delu. 

V Operacijskem bloku Ortopedske 

klinike zamik delovnega časa 

Na Ortopedski kliniki imajo uveden 

zamik delovnega časa, pri čemer vsi 

zaposleni ne prihajajo na delovno 

mesto ob istem času. Zaposleni v 

operacijskem bloku v službo prihajajo 

pol ure pozneje kot drugi. »Ni 

smiselno, da bi vsi začeli hkrati. 

Predstojnik Ortopedske klinike, prof. dr. 

Vane Antolič, dr. med., izjemen pomen 

vidi v skrajšanju čakalnih dob za večje 

ortopedske operacije. Leta 2007 je bila 

čakalna doba za vstavitev umetnega kolka 

kar trideset mesecev, letu 2013 pa bo 

predvidoma zgolj devet mesecev. 

Operacija se ne more začeti, preden ni 

končana vizita na oddelku. Z zamikom 

delovnega časa smo tako dosegli, da 

lahko operacije dejansko trajajo dlje 

in da jih na dan opravimo več, saj ni 

'praznega' časa,« razloži predstojnik. 

Nekateri zaposleni dvakrat na teden 

delajo v izmeni, s čimer lahko z enakimi 

stroški operirajo več; poleg dopoldanskega 

programa dvakrat tedensko 

poteka tudi popoldanski program. 

»Zaradi potreb bo skrajšanju čakalnih 

dob smo v soglasju med UKC Ljubljana,

ZZZS in MZ dobili tudi odobritev dela 

ob ponedeljkih popoldne in ob sobotah 

dopoldne,« dodaja. Za optimizacijo 

organizacije dela v operacijskem bloku 

so uvedli tudi to, da ima vsak bolnik ob 

prihodu v operacijski blok zabeleženo 

uro prihoda, kdaj je bil poslan z oddelka, 

kdaj se je začela anestezija, kdaj se 

je začela operacija in kdaj je bila končana. 

»S tem smo pridobili natančen 

nadzor nad izrabo delovnega časa,« 

pravi prof. dr. Vane Antolič in dodaja, 

da so organizacijski ukrepi pomembno 

prispevali k dvigu storilnosti njihove 

klinike. Število operacij se je v letu 

2011 v primerjavi z letom 2007 povečalo 

za 26 odstotkov, prihodek klinike 

je večji, strošek dela pa nižji (z 41 odstotkov 

na 36 odstotkov). 

Na Ortopedski kliniki so uvedli tudi t. i. upravljanje posteljnih kapacitet, kar pomeni, da negovalni 

kader ni vedno na istem oddelku, ampak ga razporejajo v skladu s potrebami. 

Pomembno skrajšanje 

čakalnih dob 

Na kliniki so zaradi izboljšane organizacije 

pomembno skrajšali čakalne 

dobe za večje ortopedske operacije. 

Leta 2007 je bila denimo čakalna doba 

za vstavitev umetnega kolka kar trideset 

mesecev, leta 2013 pa bo predvidoma 

zgolj devet mesecev. Podobno 

velja za vstavitev umetnega kolena: 

leta 2007 je bila šestintrideset mesecev, 

leta 2013 bo verjetno dvanajst 

mesecev. »Pri tem velja omeniti, da je 

četrtina bolnikov obravnavana še prej. 

Ti namreč zaradi popolnoma strokovnih 

razlogov – denimo nedopustne 

bolečine, tumorjev, neodzivanja na 

protibolečinsko terapijo – upravičeno 

preskočijo čakalno vrsto. To pomeni, 

da je čakalna doba na OK mednarodno 

sprejemljiva,« pove prof. dr. Antolič. 

Velik pomen za boljše delo imajo tudi 

uvedene klinične poti (za kolk, hrbtenico 

in nožni palec), pri čemer so v 

pripravi še štiri klinične poti. 

Tudi t. i. »upravljanje prostih 

posteljnih kapacitet« 

Uvedli so tudi t. i. »upravljanje prostih 

posteljnih kapacitet«, kar pomeni, da 

negovalni kader ni vedno na istem oddelku, 

ampak ga razporejajo v skladu s 

potrebami. Na OK je bil kot pilotni projekt 

UKC Ljubljana uveden sistem beleženja 

materialnih stroškov za posameznega 

bolnika. Na bolniških oddelkih 

in v operacijskem bloku se s pomočjo 

črtne kode evidentira porabljeni material 

(implantati, zdravila, medicinski 

material) za vsakega bolnika posebej. 

Tak sistem omogoča, da je za vsakega 

bolnika ob odpustu razviden strošek 

porabljenega materiala. Z vsemi navedenimi 

ukrepi so na OK v zadnjih 

letih dosegli pomemben prihranek: na 

mesec prihranijo okoli 40.000 evrov. 

Na Ortopedski kliniki imajo uveden zamik delovnega časa, pri čemer vsi 

zaposleni ne prihajajo na delovno mesto ob istem času. 

Ta prihranek gre na račun znižanja 

cen dobaviteljem, izbranim na javnih 

razpisih. Znižali so tudi stroške laboratorijskih 

preiskav (uveden protokol 

o laboratorijskih preiskavah in standardizacije 

pred- in postoperacijskih 

preiskav), stroške za zdravila in nenazadnje 

tudi za pisarniški in rentgenski 

material. Veliko pozornost namenjajo 

tudi izobraževanju in raziskovalnemu 

ter pedagoškemu delu, vse podrobnosti 

pa objavljajo na svoji spletni strani 

www.ortopedska-klinika.si. • 

11 

Aktualno

Interna klinika 

Pogovarjali smo se s strokovnim 

direktorjem Interne klinike, doc. dr. 

Zlatkom Frasom. 

Aktualno 

»Tudi ko položaj še ni bil tako težek, smo 

nenehno sledili najboljši možni obravnavi 

naših bolnikov in iskali rešitve za 

varčevanje,« pove doc. dr. Zlatko Fras, 

strokovni direktor Interne klinike. Interna 

klinika je druga največja klinika 

v UKC Ljubljana, v hospitalu letno 

obravnavajo okoli 20.000 bolnikov, 

dodatnih 160.000 jih pregledajo ambulantno. 

Pri tako veliki kliniki – skupno 

ima več kot 1.200 zaposlenih, od 

tega 220 zdravnikov – je organizacija 

dela v kriznem času še posebej zahtevna, 

a z motiviranostjo, predanostjo in 

iskanjem inovativnih rešitev so naredili 

številne pomembne korake. 

Trinajst raznolikih oddelkov 

Dela in organizacije na trinajstih ožje 

strokovno usmerjenih subspecialnih 

oddelkih Interne klinike ne gre enačiti, 

to pa, poudarja strokovni direktor, 

vodstvo klinike spoštuje. Izjemen pomen 

za hitro in učinkovito odzivanje 

strokovni direktor pripisuje delovanju 

strokovno-poslovnega kolegija predstojnikov 

strokovnoorganizacijskih 

enot Interne klinike, kjer se zberejo 

enkrat na dva tedna. »Veseli me, da 

smo s sodelavci ustvarili prostor sproščene 

in konstruktivne razprave. Prepričan 

sem, da brez vrhunske strokovnosti 

in predanosti vseh členov iz dobre organizacije 

ne bi bilo nič,« pohvali svoje 

sodelavce strokovni direktor. 

Pregleda in izboljšav poslovanja klinike 

so se že pred leti lotili na več področjih, 

prvo področje, ki ga sogovornik 

izpostavi, pa je natančen vpogled 

v stroške zdravljenja za posameznega 

bolnika. V ožjem vodstvu klinike so 

prepričani, da jim je k učinkovitejšemu 

obvladovanju stroškov pripomoglo 

tudi postopno oblikovanje podpornega 

tima treh strokovnih sodelavk ekonomske 

oziroma upravno-administrativne 

smeri. 

Veliko so naredili tudi na natančnem 

razporejanju zaposlenih zdravnikov, 

predvidenem v osnutku Pravilnika 

standardov in normativov za delo 

zdravnikov specialistov, ki je nastajal 

na Ministrstvu za zdravje RS, a potem 

formalno ni bil sprejet. »Kot primer 

dobre prakse naj na tem področju izpostavim 

zlasti KO za gastroenterologijo, 

kjer so natančno sledili priporočilom 

omenjenega pravilnika. Vsak specialist 

je na različna delovišča pregledno razporejen 

v okviru sklopov t. i. planiranih 

aktivnosti,« pove strokovni direktor. 

Postopno to uvajajo tudi na drugih oddelkih, 

pri čemer tudi vodstvo klinike 

spoštuje in dopušča specifične posebnosti 

posameznih kliničnih oddelkov 

in centrov. »Na KO za hematologijo v 

izjemno težkih razmerah za delo, ki jih 

zdaj pozna že vsa slovenska javnost, devet 

zdravnikov opravi resnično izjemen 

obseg kliničnega dela. Če ne bi sledili 

»Najpomembnejši je tim: zahvala za naše uspehe gre vsem mojim 

najožjim sodelavcem v vodstvu, predstojnikom enot in 

tudi podporni skupini temu timu,« meni strokovni 

direktor Interne klinike, doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. 

ukrepom racionalizacije – trenutno že 

več kot polovico zapletenih obravnav 

najtežjih bolezni krvi in krvotvornih 

organov opravijo v okviru dnevnega hospitala 

– bi bili tako izidi diagnostike in 

zdravljenja pa tudi poslovni rezultati bistveno 

drugačni.« 

S konkretnimi dejanji 

do znižanja stroškov 

Da bi znižali stroške materiala, so na 

kliniki iskali raznovrstne rešitve. Kot 

dober primer konkretnega udejanjanja 

teh prizadevanj direktor izpostavi 

KO za žilne bolezni, kamor so prenesli 

znaten del intervencijskih posegov na 

perifernih arterijah. »Prej smo bolnike 

za te posege v celoti pošiljali na Klinični 

inštitut za radiologijo, zdaj že več 

kot polovico posegov opravimo sami. 

Opremo smo prvič nabavili iz lastnih 

zasluženih sredstev; prvi rentgenski 

aparat je na oddelku že od leta 1999,« 

o saniranju oddelka, ki je imel poprej 

praviloma negativno bilanco, pove so- 

12

govornik. Veliko pozornosti so usmerili 

tudi v uravnoteženo poslovanje 

KO za nefrologijo oziroma Centra za 

dializo, in sicer zlasti s prizadevanjem 

za preglednejši prikaz prihodkov in 

odhodkov v zvezi z opravljenim delom. 

Za še racionalnejše in strokovno bolj 

koncentrirano obravnavo bolnikov s 

končno ledvično odpovedjo si želijo 

čimprejšnjo uresničitev projekta vzpostavitve 

novega dializnega centra na 

novi lokaciji – v prostorih nekdanjega 

Zavoda za varstvo pri delu (trenutno 

namreč dializo opravljajo na treh različnih 

lokacijah; v glavni stavbi UKC 

Ljubljana, v Leonišču (lokacija Ginekološke 

klinike) in v prostorih nekdanje 

Mestne otroške bolnišnice. 

Problematičnost neplačanih 

primerov 

Pomemben problem poslovanja Interne 

klinike ostajajo v javnosti sicer že 

večkrat izpostavljeni številni neplačani 

primeri hospitalne zdravstvene 

oskrbe; v zadnjih letih spet presegajo 

delovni program za okoli 1.500 primerov 

(pet do deset odstotkov celotnega 

obsega programa). Dodatna težava je 

podcenjenost (podfinanciranost) določenih 

primerov. Največ težav imajo 

denimo z visokimi stroški (okoli 

30.000 evrov) perkutanega in transfemoralnega 

vstavljanja umetne aortne 

zaklopke. Gre za sodobno obravnavo 

bolnikov z napredovano aortno 

stenozo oziroma zožitvijo zaklopke, 

ki niso primerni za kirurško zamenjavo 

zaklopke. Tovrstno obravnavo so 

na KO za kardiologijo Interne klinike 

uvajali več let, z njo pa lahko učinkovito 

pomagajo bolnikom, ki so sicer 

visoko ogroženi z nenadno smrtjo. Ti 

primeri so popolnoma neplačani, četudi 

je »novost« že pred dvema letoma 

potrdil in v prioritetno financiranje 

odobril Zdravstveni svet Republike 

Slovenije. Na kliniki so se predvsem 

iz etičnih razlogov odločili, da kljub 

odsotnosti financiranja ZZZS opravijo 

v povprečju po dva takšna posega na 

mesec. Veliko podfinanciranost beležijo 

tudi pri transplantacijah srca, saj 

Interna klinika je druga največja klinika v UKC Ljubljana, v hospitalu letno 

obravnavajo okoli 20.000 bolnikov, dodatnih 160.000 jih pregledajo ambulantno. 

»Organizacije dela in zagotavljanja stroškovne učinkovitosti na tako veliki kliniki 

ne gre razumeti posplošeno, ukrepov »sanacije« ni mogoče uvajati linearno, 

temveč selektivno, z upoštevanjem specifičnega okolja in značilnosti posameznih 

strokovnoorganizacijskih enot,« poudarja strokovni direktor. 

plačilo za opravljeno storitev kljub kakovostnemu 

razvoju obravnave, ki so 

mu sledili tudi znatno večji stroški, še 

naprej ostaja na enaki ravni kot pred 

petimi leti. »Znano je, da je nadomestno 

zdravljenje končne odpovedi srca 

s transplantacijo organa edina in najboljša 

rešitev za bolnika. Po številu 

opravljenih presaditev srca na milijon 

prebivalcev smo med najboljšimi v 

svetu. Vendar tolikšne podcenjenosti 

obravnave ne moremo več zdržati,« 

ugotavlja doc. dr. Zlatko Fras, »ZZZS bi 

moral prepoznati in ustrezno ovrednotiti 

tudi vrhunsko medicino.« 

»V težkih časih je posebej pomembna 

predanost sodelavcev. Vsi predstojniki 

in glavne sestre verjamemo, da zmoremo, 

pri čemer nas vodi prepričanje, 

vsi skupaj delati za isti cilj – vrhunsko 

kakovost zdravstvene obravnave vsem 

tistim Slovencem, ki našo pomoč potrebujejo. 

Izjemno ponosen pa sem tudi, 

da ob vseh težavah zdravstvene dejavnosti 

vseskozi ohranjamo tudi primat v 

znanstvenoraziskovalni dejavnosti in da 

med sodelavci – posebej velja izpostaviti 

kolege s KO za revmatologijo za resnično 

vrhunske dosežke – veje neomajna količina 

znanstvene vedoželjnosti in želje 

po še boljših raziskovalnih dosežkih,« 

pove strokovni direktor. Doda še: »Brez 

doslednega spoštovanja in sledenja temeljnim 

profesionalnim in etičnim načelom, 

ki ne poznajo ločevanja na dobre 

in slabe čase, izobilje ali revščino, pri 

vsakem posameznem nosilcu dejavnosti 

ne bi (in ne bomo) zmogli uresničiti 

našega trojnega poslanstva: vrhunske 

medicinske, znanstvenoraziskovalne in 

pedagoške dejavnosti«. • 

Aktualno 

13

Aktualno 

Dermatovenerološka klinika 

Pogovarjali smo se predstojnico 

klinike, asist. Tanjo Planinšek 

Ručigaj, dr. med., svetnico. 

»Dermatovenerološka klinika, ki zaposluje 

82 ljudi, se v zadnjih letih vse bolj 

usmerja v ambulantno obravnavo. Letno 

ambulantno obravnavamo 45.000 

bolnikov, dodatnih 1.700 do 1.750 bolnikov 

je pri nas hospitaliziranih. Vsak 

dan znova imamo narejen natančen 

razpored razpisovanja ambulant. Nad 

naročanjem preiskav bdijo specialisti, 

tako kot je bila tudi usmeritev strokovnega 

sveta UKC Ljubljana,« pove asist. 

Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med. Nihče 

od specializantov preiskave ne more 

naročiti sam; za posvetovanje jim je 

vedno po telefonu na voljo specialist, 

ki jim svetuje, katere preiskave je smiselno 

narediti in katerih ne. 

Pregled stroškov ambulantnega 

in hospitalnega dela 

Ogromen premik so naredili tudi nad 

pregledom stroškov, razlaga predstojnica. 

»Velikokrat je prihajalo do tega, 

da so specialisti primarne ravni k nam 

pošiljali bolnike, ki bi jih morali obravnavati 

oni. Ob takšnih napotitvah smo 

se znašli v absurdnem položaju: če bi 

bolnike obravnavali pri nas, zanje ne bi 

bili plačani, saj zavarovalnica v okviru 

Splošnega dogovora te preglede plača 

primarnemu zdravniku. Takšne bolnike 

smo zato usmerili nazaj na primarno 

raven,« pove. Na Dermatovenerološki 

kliniki se sicer z neplačanimi primeri 

spoprijemajo predvsem pri spolno prenosljivih 

boleznih. Preiskave za spolno 

prenosljive bolezni so drage; za posameznega 

bolnika denimo v povprečju 

stanejo 103 evre, medtem ko klinika za 

posamezni pregled dobi zgolj trinajst 

evrov. Dnevno na kliniki obravnavajo 

okoli trideset takšnih bolnikov. 

Asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., 

predstojnica Dermatovenerološke klinike 

med ukrepi obvladovanja zaostrenega 

položaja omeni več stvari: denimo nadzor 

nad stroški obravnave posameznega 

bolnika, natančen pregled in triažiranje 

napotnic in spremenjen delovni čas. 

Na Dermatovenerološki kliniki so v 

času zaostrenih razmer pod drobnogled 

vzeli obračunavanje posameznega 

bolnika; vsi zaposleni so dobili 

pisna navodila za ambulantno 

obravnavo oziroma navodila, kako 

bolnika obravnavati, da bodo preiskave 

tudi plačane. Enkrat mesečno 

predstojnica pregleda vse popise 

odpuščenih bolnikov, tako da ima nadzor 

tudi nad stroški hospitaliziranih 

bolnikov. 

Zjutraj prihajajo bolj zgodaj 

V zadnjih letih so spremenili prihod na 

delovno mesto – in sicer začenjajo ob 

7.30 namesto ob 8. uri, s čimer so pridobili 

čas za izvajanje vizit in dajanje 

informacij bolnikom. Skupno pri njih 

deluje sedemnajst delovišč dnevno, 

deset na teden jih je tudi popoldanskih. 

Glede delovnega časa so uvedli 

še eno spremembo: tisti zdravnik, ki 

ima ambulanto popoldne, je hkrati 

tudi dežurni na kliniki. 

Celotna ekipa deluje v korist izboljšane 

obravnave bolnika, razlaga predstojnica 

in doda, da so v zadnjem času 

natančno beležili tudi čas, ki je pri posameznem 

bolniku potreben za to, da 

dobi dokončno odpustnico. »Ugotovili 

smo, da največ čakanja zahteva histološki 

laboratorij, zato smo reorganizirali 

dve muhi na en mah: delo v laboratoriju, 

skrajšali pa smo tudi čas za odpustnice,« 

pove predstojnica. Število dni 

čakanja na odpustnice so tako skrajšali 

kar za polovico. Za izboljšanje kakovosti 

so uvedli še več drugih projektov, 

raziskali so denimo pregled napotitev. 

»Število ljudi z napotnicami, označenimi 

'hitro', je od sprejema Zakona o 

pacientovih pravicah skokovito narastlo. 

Seveda pa je znotraj te kategorije 

veliko takih, ki obravnave ne potrebujejo 

v izjemno kratkem času. Ugotovili 

smo, da je z napotnico 'hitro' samo deset 

odstotkov upravičenih napotitev,« 

poudarja predstojnica in dodaja, da so 

ravno s tem namenom uvedli triažiranje 

napotnic. 

Večji premiki pri izobraževanju 

Klinika tudi v kriznem času veliko pozornosti 

posveča izobraževanju, pri 

čemer sredstva skušajo pridobiti z donacijami. 

Velik prispevek predstojnica 

pripisuje ponovni oživitvi organizacije 

Kogojevih dnevov – tj. izobraževanje 

za splošne zdravnike; nazadnje 

so denimo organizirali izobraževanje 

na temo nujnosti napotitve v splošni 

dermatovenerologiji. Na kliniki organizirajo 

tudi več drugih šol (šolo za 

splošne zdravnike, šolo otroške dermatovenerologije, 

prepoznavanja melanoma 

in drugih kožnih tumorjev, flebološke 

šole, alergološke šole itd.). • 

Na Dermatovenerološki kliniki skupno 

deluje sedemnajst delovišč dnevno, 

deset na teden jih je tudi popoldanskih. 

14

Đurđa Sima, predsednica DMSBZT Ljubljana 

Predpisovanje zdravil 

– izziv medicinskim 

sestram za prihodnost 

Zaupanje temelji na znanju; del prispevka k znanju je tudi 

13. simpozij strokovnega Društva medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. 

podlaga v Republiki Sloveniji, učni 

programi in timski pristop pri ravnanju 

z zdravili nam omogočajo spoznanje 

optimalnih standardov za doseganje 

ciljev varnega, namenskega in učinkovitega 

delovanja zdravila. Neobravnavane 

zmote se lahko stopnjujejo v neželene 

odklone s hujšimi posledicami 

za paciente, zato smo tudi temu delu 

posvetili posebno pozornost. 

Na letnem simpoziju podelili tudi 

priznanja 

Razumevanje in odziv pacienta na 

predpisano zdravilo je pomembno izhodišče 

za doseganje skupnih ciljev v 

partnerskem odnosu, ki je ena od poti 

do vrnitve zdravja ali njegove ohranitve. 

To gre z roko v roki z zaupanjem 

pacientov in njihovih bližnjih medicinskim 

sestram in babicam – zaupanje pa 

temelji na znanju; del prispevka k znanju 

je tudi 13. simpozij strokovnega 

Društva medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov Ljubljana. 

Društvo medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov 

Ljubljana je organiziralo 13. 

mednarodni simpozij z naslovom Predpisovanje 

zdravil – izziv medicinskim 

sestram za prihodnost. Simpozij je 

potekal v petek, 23. novembra 2012, 

na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. 

Obetaven naslov prinaša spremembe 

v načinu razmišljanja, učenja in delovanja 

tako pri predstavnikih poklicne 

skupine medicinskih sester in babic 

ter drugih poklicnih skupin v zdravstvu 

kot tudi v organizacijah oziroma združenjih 

pacientov. 

Optimalna dostopnost 

zdravstvenih storitev 

V razvitejšem delu Evrope je praksa 

novih pristopov pri predpisovanju 

zdravil že uveljavljena, saj na ta način 

pacientom zagotovljajo optimalno 

dostopnost zdravstvenih storitev. Na 

ta način tudi bolje izkoriščajo razpoložljive 

človeške vire v zdravstvu in 

sledijo sedanjim in spreminjajočim se 

potrebam prebivalstva. 

Trinajsti simpozij je spremljal tudi 

zbornik strokovnih člankov, in sicer 

prvi s takšno vsebino v Sloveniji. Nabor 

prispevkov in simpozij prinašata 

izkušnje drugih, ki so skozi zahteven 

proces uvajanja medicinskih sester, 

predpisovalk zdravil in pripomočkov, 

že šli pred leti in imajo to prakso uveljavljeno 

na vseh področjih zdravstvenega 

sistema. Zbornik prinaša poglede 

strokovnjakov različnih področij, izhodišča 

za posodobitev strokovne prakse 

in uvedbo novih pacientom prijaznejših 

in učinkovitejših pristopov pri 

oskrbi z zdravili in pripomočki ob upoštevanju 

sodobnih strokovnih smernic 

pri ravnanju z zdravili. Zakonodajna 

Letni simpozij je tudi priložnost za 

slovesnost in podelitev najvišjih društvenih 

priznanj, srebrnih znakov društva, 

ki so ga letos prejele Irena Špela 

Cvetežar, Gordana Lokajner, Marija Vidrih 

in Darija Ovijač. Plakete društva 

kot priznanje za prizadevno strokovno 

delo so podeljene Zorani Banić, Sonji 

Petrič in Andrejki Tominec. Mnoge med 

njimi so naše sodelavke v Univerzitetnem 

kliničnem centru Ljubljana. • 

Aktualno 

15

Služba za odnose z javnostmi 

Člani Sveta UKC Ljubljana obravnavali 

dodatne sanacijske ukrepe 

Po 20. redni seji UKC Ljubljana ocena, da načrtovani dodatni sanacijski ukrepi pregledneje izkazujejo 

odgovornost za stabilizacijo poslovanja tudi na management na klinikah in inštitutih 

Aktualno 

16 

UKCL je v sanacijskem programu, 

ki ga je izdelal skladno s sklepom 

sveta, sprejetem na 19. 

seji (25.sept. 2012), predvidel za 2,7 

mio EUR višje prihodke in za 4,7 mio 

EUR nižje stroške. Ukrepi, ki so jih člani 

obravnavali danes, so strukturirani 

za raven celotnega UKCL in posebej po 

klinikah in inštitutih. Vsaka od klinik 

je analizirala poslovanje in pripravila 

sanacijske ukrepe do konca leta 2012 

ob upoštevanju enotnega metodološkega 

pristopa; ukrepi so razvidni na 

strani prihodkov in na strani obvladovanja 

odhodkov, po vrstah le-teh. 

Opredeljeni so nosilci in predvidena 

realizacija ter odstopanje od sprejetega 

plana za kliniko, oz. inštitut. 

Podcenjenost v UKC Ljubljana 

Glede na sklep sveta UKCL in izjemno 

poudarjen vidik podcenjenosti 

programov, ki jih izvaja UKCL, je pripravljen 

pregled ovrednotenja podcenjenih 

in neplačanih zdravstvenih 

programov UKCL, ki znaša 18,7 mio 

EUR za 2012. Ker so postopki za presojo 

podcenjenosti in morebitno spremembo 

financiranja ali uvajanje financiranja 

novih storitev dolgotrajni 

in povezani z objektivnimi možnostmi 

dodatnih finančnih sredstev ali prestrukturiranjem, 

v tem trenutku ni 

realno pričakovati, da bi za leto 2012 

UKCL pridobil iz tega naslova višje 

prihodke. Tudi resna obravnava posameznih 

podcenjenih programov in razlika 

med priznano in dejansko ceno ni 

mogoča le za izbrane vrste zdravstvenih 

storitev, temveč ob upoštevanju 

primerjav z vrednotenjem storitev ali 

programov, ki so morda precenjeni. 

Za dodatno stabilizacijo 

poslovanja predlogi po 

posameznih enotah 

»Načrtovani dodatni sanacijski ukrepi 

izkazujejo določen premik v dosedanjem 

pristopu, saj pregledneje izkazujejo 

odgovornost za stabilizacijo 

poslovanja tudi na management na 

klinikah in inštitutih,« je pokoncu seje 

dejala predsednica Sveta UKC Ljubljana, 

mag. Elda Gregorič Rogelj. 

Načrtovani ukrepi se po zagotovilih 

vodstva UKC izvajajo, kljub temu bodo 

učinkovali v zadnjih 2 oz. 3 mesecih 

tega leta. Zato ni realno, da bi zaradi 

časovnega učinka zagotavljali popolno 

izravnavo in uravnotežen izid. 

Trend zmanjševanja razkoraka med 

prihodki in odhodki je potrebno nadaljevati. 

Večji učinek ukrepov bi bilo 

pričakovati pri stroških dela, in sicer z 

bolj restriktivnim nadomeščanjem zaradi 

upokojevanja, oziroma odhodov 

zaposlenih, upoštevaje možnost boljše 

organizacije dela obstoječih zaposlenih 

in dejanske obremenjenosti zaposlenih. 

»V UKC Ljubljana smo se sicer že 

v začetku leta zavedali, da bodo zaradi 

napovedanega omejevanja finančnih 

sredstev pogoji poslovanja izredno 

težki. Znižanje cen storitev s strani 

ZZZS za 3 odstotke in ukrepi ZUJF- 

-a so povzročili znižanje načrtovanih 

prihodkov v rebalansu finančnega načrta 

za l. 2012 za 12 milijonov evrov. Z 

ukrepi smo pričeli že v začetku leta. Da 

bi kljub sprejetim ukrepom stabilizirali 

poslovanje do konca leta, je vodstvo 

pripravilo dodatne sanacijske programe 

za stabilizacijo poslovanja do 

konca leta, posamezne organizacijske 

enote pa zadolžilo, da pripravijo predlog 

varčevalnih ukrepov za znižanje 

stroškov svoje organizacijske enote,« 

je povedal generalni direktor UKC Ljubljana, 

mag. Simon Vrhunec. •


Zoisova nagrada 

za življenjsko delo 

prof. dr. Blažu 

Rozmanu, dr. med. 

Večdisciplinarnost je bila v tistem času nova 

paradigma, med drugim pove prof. dr. Blaž 

Rozman, dr. med. 

Prof. dr. Blaž Rozman, dr. med., 

je bil dolgoletni predstojnik 

in višji znanstveni svetnik na 

KO za revmatologijo Interne klinike, 

profesor na Medicinski fakulteti 

Univerze v Ljubljani ter uveljavljen 

raziskovalec. Četudi je upokojen, še 

vedno sodeluje v raziskovalni skupini, 

saj želi »nadaljevati kontinuiteto 

dela«. Za dosežke na področju revmatologije 

je nedavno prejel Zoisovo 

nagrado za življenjsko delo. 

»S sodelovanjem 

med različnimi profili smo bili 

usmerjeni tudi navzven; povezovali 

smo se s kemiki, fiziki, zdravniki 

in drugimi 

strokovnjaki.« 

Z revmatologijo ste se začeli 

ukvarjati leta 1974 ob ustanovitvi 

laboratorija za imunologijo 

revmatizma. Kakšen prispevek je bil 

to v tistih časih 

»Z revmatologijo sem se dejansko začel 

ukvarjati že prej, in sicer sem leta 

1971 začel delati na KO za revmatologijo 

Interne klinike v bolnišnici dr. 

Petra Držaja v Šiški. Leta 1974 je bilo 

odprtje laboratorija za imunologijo 

revmatizma, kar sem izpeljal v soglasju 

s tedanjim predstojnikom dr. Bogomilom 

Vargazonom. Ne samo v tistih 

časih, temveč vse 

od takrat naprej ima 

ustanovitev laboratorija 

velik pomen na 

različnih področjih: 

sam lahko vodiš proces 

diagnostike na 

področju imunoserologije, sam odločaš, 

katere metode boš uporabil, seveda 

pa je to tudi odlična baza za znanstveno-raziskovalno 

delo.« 

Veliko pozornosti ste usmerjali 

v soočanje kliničnih zdravnikov 

in laboratorijskih strokovnjakov 

različnih profilov. Zakaj je po vašem 

mnenju timsko delo pomembno 

»Brez timskega dela ne gre. Leta 1974 

smo zasnovali in postopno uresničevali 

večdisciplinarno zasedbo laboratorijske 

ekipe; zavedali smo se, da 

lahko le sodelovanje različnih strok 

prinese napredek. Dogovorili smo se, 

da predstavimo probleme, ki jih imajo 

zdravniki/laboratorijski delavci: če na 

eni in na drugi strani določiš probleme, 

jih je potem lahko raziskovati. To 

je bila v tistem času nova paradigma; 

zelo redko je bilo razmišljanje, da je 

večdisciplinarnost v ospredju v smislu 

centraliziranja vseh laboratorijev.« 

Vaše delovanje je spodbudilo 

tudi sodelovanje pri številnih 

mednarodnih projektih. 

»Brez timskega dela ne gre. Leta 1974 

smo zasnovali in postopno uresničevali 

večdisciplinarno zasedbo laboratorijske ekipe; 

zavedali smo se, da lahko le sodelovanje 

različnih strok prinese napredek,« pove prof. 

dr. Blaž Rozman, dr. med., ki je nedavno prejel 

Zoisovo nagrado za življenjsko delo. 

»S sodelovanjem med različnimi profili 

smo bili usmerjeni tudi navzven; povezovali 

smo se s kemiki, fiziki, zdravniki 

in drugimi strokovnjaki. Pomembno je 

bilo sodelovanje med našimi zdravniki, 

laboratorijskimi delavci in drugimi 

zdravniki na raziskovalnem inštitutu, 

kemijskem inštitutu idr. S takim delom 

smo prišli do rezultatov, ki so bili 

zanimivi tudi za tujino. Postopoma 

smo dobivali vabila za sodelovanje pri 

projektih zunaj Slovenije. Največ smo 

sodelovali z Izraelom, vpeti pa smo 

bili tudi v številne druge mednarodne 

projekte.« 

K prepoznavnosti oddelka je veliko 

pripomoglo sodelovanje v zgodnjih 

fazah raziskovanja protirevmatičnih 

zdravil. Kako zelo pomembna je 

uporaba prvih bioloških zdravil s 

tega področja 

nadaljevanje na naslednji strani 

17 

UKCL smo ljudje

»Center za raziskovanje bioloških zdravil deluje od leta 

1994 in vse od takrat smo z manjšimi presledki prisotni 

pri mednarodni klinični študiji bioloških zdravil. 

Za revmatološke bolnike to pomeni izjemen napredek 

zdravljenja. Tako kot pri vseh zdravilih so tudi tu določeni 

stranski učinki, a napredek pri uspešnosti zdravljenja 

nekaterih revmatoloških bolezni je izjemen.« 

Še danes verjetno sodelujete z drugimi kliničnimi 

oddelki in raziskovalnimi inštituti v Sloveniji 

in zunaj nje. 

»Res je; s kontinuiteto dela in vizijo strokovno-raziskovalnega 

dela nadaljujem tudi po upokojitvi. Trenutno 

sodelujem v skupini, katere program z naslovom Sistemske 

bolezni veziva se zaključi leta 2014.« • 

Suzana Rozman, KOIIM 

Zastrupitev z 

gobami – še en 

srečen konec 

»Ekipa je bila pripravljena, jetra so bila na voljo, 

bolnica pa je »zmagala« in transplantacija ni bila 

potrebna,« v opisu srečne zgodbe zastrupitve z 

gobami pripoveduje glavna medicinska sestra 

KO za intenzivno interno medicino 

UKCL smo ljudje 

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc 

Zoisova nagrada 

za vrhunske dosežke 

v medicini prof. 

dr. Tadeju Battelinu 

Prof. dr. Tadej Battelino, dr.med., je redni profesor 

na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Ukvarja se s kliničnimi raziskavami možnosti preprečevanja 

sladkorne bolezni tipa 1, ki je najpogostejša 

kronično neozdravljiva bolezen med otroki, mladostniki 

in mladimi odraslimi. Najodmevnejša je bila klinična raziskava 

preizkušanja cepiva proti GAD65, ki je eden glavnih 

avtoantigenov pri sladkorni bolezni tipa 1, kar je prispevalo 

k razumevanju avtoimunskih procesov T-celične 

in humuralne imunosti v zgodnji fazi kliničnega stadija 

sladkorne bolezni tipa 1. Izjemne dosežke je imel pri kliničnih 

raziskavah uporabe inzulinskih črpalk in naprav 

za neprekinjeno merjenje glukoze pri sladkorni bolezni 

tipa 1. Ob sodelovanju Inštituta za biokemijo Medicinske 

fakultete Univerze v Ljubljani je razvil genetski laboratorij 

za klinično genetiko na Pediatrični kliniki UKC 

Ljubljana. Pomembno je njegovo povezovanje kliničnega 

dela s kliničnim in bazičnim raziskovanjem in s tem neposredni 

prispevek k izboljšanju kakovosti zdravstvene 

oskrbe kakor tudi prepoznavnosti slovenske medicine v 

svetu. • 

Enota IT III, najtežji bolniki, veliko oživljanj, veliko 

aparatur, veliko bolnikov tudi umre. Tako bi lahko na 

kratko predstavila naš oddelek KOIIM. Lahko pa ga 

predstavim še nekoliko drugače, in sicer s svetlejše plati. 

Dvanajst ur po zaužitju slabost, bruhanje, glavobol … 

Diagnoze sprejetih internističnih bolnikov so različne, v 

nadaljevanju omenjena bolnica je prišla k nam zaradi zastrupitve 

z gobami. Letošnja jesen je bila bogata z gozdnimi 

sadeži, nekoliko manj s kostanjem, gob pa je bilo obilo. Na 

splošno ljudje radi nabiramo gobe, a kadar jih je veliko, se 

nam zdi, da moramo tudi mi ponje, čeprav jih ne poznamo 

dovolj dobro. Po nekih podatkih naj bi v naši državi rastlo 

kar 2.900 različnih vrst gob, od tega je 200 vrst strupenih in 

od teh še 30 vrst smrtno nevarnih. Nam zelo znane strupene 

gobe so mušnice, predvsem lepe rdeče (Amanita muscaria) 

in nekoliko manj 

lepe, vendar zelo 

strupene zelene 

Gobe nabirajmo razsodno! 

mušnice (Amanita 

phalloides). 

Bolnica, ki smo jo sprejeli zaradi zastrupitve, je nabirala 

gobe sivke in ena od gob je bila po videzu nekoliko drugačna, 

vendar je gospa vseeno pripravila vse in jih pojedla za 

večerjo. Slabost se je pojavila 12 ur po zaužitju, sledila sta 

bruhanje in glavobol, čutila je omotico in splošno slabost. 

Popoldne je obiskala zdravnika, ki je menil, da je bruhanje 

povezano z virozo, ki jo je prebolevala zadnji teden, zato jo 

je odpustil domov. Ker se je doma stanje slabšalo, je obiskala 

SNMP, kjer so ji odvzeli kri za laboratorijske preiskave in 

ugotovili znake jetrne okvare. Sprejeta je bila na Center za 

zastrupitve, kjer je prejela protistrup in zdravila za zaščito 

jetrne funkcije. Na oddelek KOIIM je bila premeščena zaradi 

akutne jetrne odpovedi ob zastrupitvi z zeleno mušnico. 

18

Jetra so organ, ki se ne da kar tako 

Jetra so organ, ki se ne da kar tako, a če je »strupa« preveč, 

se vdajo. V dnevih, ki so sledili, ni bilo mogoče vedeti, ali bo 

amanitin (toksin, ki ga vsebuje zelena mušnica) dokončno 

pojedel jetrni parenhim naše bolnice. Bilo je napeto. Jetrni 

encimi in faktorji koagulacije so vztrajno naraščali, pojavila 

se je zaspanost in zdravniški konzilij se je odločil, da se mlada 

bolnica umesti na listo za presaditev jeter. Narejeni so bili vsi 

testi za morebitna nova jetra, ki pa jih na srečo takoj še ni 

bilo. Prvi dan je bil zelo tvegan, ker je bilo stanje slabo, pojavila 

se je somnolenca, prisotna bila je visoka transaminaza, 

jeter pa še ni bilo. Naslednje jutro je raven encimov nekoliko 

padla. Dežurni zdravnik asist. dr. Hugon Možina je zjutraj po 

dežurstvu dejal, da je to lahko dobro ali pa slabo. Slabo je, 

če ni več jetrnega parenhima in encimi zato ne naraščajo. 

Na srečo ni bilo tako. Trend naraščanja jetrnih encimov se je 

ustavil in se začel postopoma izboljševati. Sočasno je naslednji 

dan prišlo tudi do izboljšanja klinične slike, bolnica je 

postala bolj pogovorljiva in manj zaspana. Še vedno je imela 

bolečine v trebuhu in bilo ji je slabo. Ta dan so prišla tudi jetra; 

konzilij zdravnikov za transplantacijo in tisti dan dežurni 

zdravnik prof. dr. Marko Noč sta odločila, da transplantacijo 

odložijo do polnoči. Ekipa je bila pripravljena, jetra so bila na 

voljo, bolnica pa je zmagala in transplantacija ni bila potrebna. 

Naslednje jutro je bila zaradi povečane ravni bilirubina 

popolnoma rumene barve, vendar prešerne volje. Po nekaj 

dnevih je bila premeščena v Center za zastrupitve. 

peljati do njega. Ni odnehala, želela je 

videti tehnika Branka Ribića, ki pa je bil 

v službi popoldne. Kaj pa medicinska 

sestra Barbara Maljević Ona pa je v 

službi dopoldne! Ko sem Barbari povedala, 

da jo išče neka gospa, je odšla na 

hodnik pogledat, kdo jo išče – obiskovalki 

je padla v objem. Šele takrat sem 

prepoznala lepo obiskovalko – v civilu 

smo ljudje vendarle nekoliko drugačni 

kot v bolniški obleki. Sijala je od zadovoljstva 

in zdravja in kar občudovali 

smo jo. Povedala je, da ne bo nikoli več 

jedla gob in da je težko zbrala pogum, 

da nas je obiskala in stopila na hodnik 

našega oddelka. Vseskozi je upala, da 

ne bo potrebna presaditev jeter. Zahvalila 

se je za spodbudo zaposlenih, ki so 

bili ob njej. Rek »Upanje umre zadnje« 

se je v tem primeru še kako potrdil. Veseli smo, da se je vse 

dobro končalo, saj je njeno zdravje viselo na nitki. Veseli smo 

tudi poguma, ki ga je zbrala za obisk, in zahvale za naše delo, 

ki ga radi opravljamo, če pa se vse dobro konča, je občutek še 

toliko lepši. 

Amanita muscaria – rdeča mušnica 

Draga »gobica«, želimo vam vse dobro, drugim pa dober in 

pogosto slišan nasvet: nabirajte samo tiste gobe, ki jih res 

dobro poznate. • 

UKCL smo ljudje 

Po ozdravitvi je gospa sijala od zadovoljstva 

Nekaj dni po dogodku se je na hodniku pojavilo dekle v civilu. 

V rokah je držala listek in ko sem jo vprašala, kaj želi, mi 

je odgovorila, da bi rada videla dr. Klemena Steblovnika. Ker 

doktor še specializira in pri nas zgolj dežura, je nisem mogla 

Amanita phalloides – zelena mušnica 

19

Utrip UKCL 


Nov rentgenski 

aparat v 

elektrofiziološkem 

laboratoriju na 

KO za kardiologijo 

Na Kliničnem oddelku za kardiologijo Interne 

klinike UKC Ljubljana so predali namenu nov 

rentgenski aparat v elektrofiziološkem laboratoriju. 

Elektrofiziološka preiskava predstavlja malo 

invazivno metodo, pri kateri s pomočjo elektrod s premerom 

nekaj milimetrov, ki jih po žilah uvedemo do 

srca, lahko ugotovimo mehanizem nastanka motenj 

srčnega ritma. Veliko vrst napadov hitrega utripanja 

srca lahko nato trajno odpravimo ali pozdravimo s pomočjo 

katetrske radiofrekvenčne ablacije. V zadnjem 

času je na področju tovrstnega načina obravnave 

motenj srčnega ritma aktualno predvsem zdravljenje 

atrijske fibrilacije. Ta aritmija prizadene veliko število 

ljudi in je pomembna, ker se kot zaplet te aritmije lahko 

pojavi možganska kap. Katetrska radiofrekvenčna 

ablacija igra zelo pomembno vlogo tudi pri zdravljenju 

napadov hitrega srčnega utripa pri otrocih in mladostnikih, 

pri katerih se pri daljši uporabi nekaterih 

zdravil za zdravljenje motenj srčnega ritma želimo izogniti 

zaradi možnega pojavljanja stranskih učinkov. • 


Na KO za nefrologijo 

Interne klinike nov sistem 

za prečiščevanje vode 

za hemodializo – nova 

»reverzna osmoza« 

Na Kliničnem oddelku (KO) za nefrologijo Interne klinike 

so v uporabo predali nov aparat za reverzno osmozo, ki 

predstavlja »srce dialize«. Aparat za reverzno osmozo 

namreč omogoča čiščenje vode, potrebne za dializo, do pacientov 

pa tako pride popolnoma čista voda. »Po dvanajstih letih 

uporabe prejšnjega aparata je bila menjava potrebna. Veseli 

smo, da pridobljeni aparat pomeni tudi velik tehnološki napredek, 

ki bo olajšal 

delo zaposlenim, 

pomeni pa tudi 

pomembno pridobitev 

za paciente,« 

pove prof. dr. 

Rafael Ponikvar, 

vodja Centra za 

dializo KO za nefrologijo 

Interne 

klinike. Predpriprava 

vode za dializo 

se odvija v 

drugi kleti, kjer 

so filtri, voda pa 

Pridobljeni aparat pomeni velik tehnološki 

napredek, ki bo olajšal delo zaposlenim, pomeni pa 

tudi pomembno pridobitev za paciente. 

potem po ceveh pride v reverzno osmozo, kjer se odstranijo vse 

primesi, tudi ioni. Pomembna prednost je toplotna sterilizacija 

vodovodnega cevja in hemodializnih monitorjev, kar zmanjšuje 

potrebo po kemični dezinfekciji, zato je prijaznejša tako do bolnikov 

kot do okolja. »Izjemno pomembno je, da sta odslej na voljo 

dve dvojni reverzni osmozi, kar pomeni, da sistem omogoča 

nemoteno hemodializo tudi tedaj, ko deluje samo ena od štirih 

reverznih ozmoz,« še poudari prof. Ponikvar. 

Aparat v vrednosti pol milijona evrov je znamke Gambro, pridobili 

pa smo ga v sklopu dolgoletne pogodbe in sodelovanja 

med UKC Ljubljana in družbo Lek, d. d., ki predstavlja tovarno 

Gambro in ki je nosila finančne obveznosti, zaradi česar Interni 

kliniki ni bilo treba porabiti dodatnih sredstev. • 

20

Damjan Remškar 

Aktivnosti ob 90. obletnici 

poklicnega delovanja reševalne 

dejavnosti v Ljubljani 

Reševalna dejavnost ima v Ljubljani 

že dolgo zgodovino, letos namreč 

mineva že 90 let od začetka 

poklicnega delovanja. Na Reševalni 

postaji UKC Ljubljana s ponosom nadaljujemo 

to tradicijo. Ob tej priložnosti 

smo obletnico obeležili s slavnostno 

akademijo 6. novembra 2012 v UKC 

Ljubljana, kjer smo predstavili zgodovinski 

pregled, svoje delovanje in 

načrte za prihodnost. S spominskimi 

zahvalami smo se zahvalili tako organizacijam 

kot tudi posameznikom, ki 

so na Reševalni postaji UKC Ljubljana 

pustili svoj pečat, v glavni avli UKC 

Ljubljana pa je bila za ogled pripravljena 

tudi priložnostna razstava fotografij 

iz našega vsakdanjika. Organizirana 

je bila še novinarska konferenca, ki je 

bila zelo dobro obiskana, na ta način je 

bila Reševalna postaja UKC Ljubljana v 

medijih predstavljena širši javnosti. 

Poleg slavnostne akademije smo pripravili 

tudi teden odprtih vrat; povabili 

smo vrtce, šole, gasilska društva 

in druge, ki jih zanima naše delovanje. 

Odziv je bil visoko nad pričakovanji, 

saj se je tedna odprtih vrat od 5. do 

10. novembra udeležilo približno 870 

otrok s spremljevalci, v soboto pa je 

prišlo 170 gasilcev iz prostovoljnih 

gasilskih društev. Zanje smo pripravili 

videopredstavitev našega delovanja, 

otroci pa so si ogledali obisk zajčka 

Bineta na Reševalni postaji UKC Ljubljana. 

Sledil je ogled sodobnega reševalnega 

vozila in nekaterih postopkov, 

ki jih opravljamo pri vsakodnevnem 

delu, ogled dispečerske službe, reševalnega 

motorja in na koncu še ogled 

reševalnega vozila iz leta 1971, ki so 

nam ga prijazno posodili v Zdravstvenem 

domu Velenje. Takšna vozila so se 

uporabljala tudi pri nas do leta 1974. 

Teden odprtih vrat je naletel na zelo 

dober odziv med zaposlenimi, saj so 

Reševalno postajo UKC Ljubljana predstavljali 

v svojem prostem času. Poleg 

zaposlenih na Reševalni postaji UKC 

Ljubljana so nam pri organizaciji tedna 

odprtih vrat pomagali tudi v Mercatorjevi 

Pekarni Grosuplje, saj so za naše 

obiskovalce pripravili pekovsko pecivo, 

podjetje Julijana cool pa je obiskovalcem 

ponudilo vodo. 

Veliko število zahval, čestitk in dobri odzivi 

naših obiskovalcev so nam v velik ponos 

in dokaz, da smo pri svojem delu uspešni in 

da želimo tako delo nadaljevati. • 


Porodnišnica UKC Ljubljana praznovala 25 let 

Utrip UKCL 

Odprtje nove porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za strokovno, medicinsko varno 

rojevanje, ustrezno zdravstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov ter humanizacijo poroda 

Vodstvo UKC 

Ljubljana je podelilo 

več priznanj, med 

drugimi tudi prim. 

Vasiliju Cerarju, 

ki je eden od 

najzaslužnejših za 

izgradnjo današnje 

porodnišnice. 

Oktobra smo v Porodnišnici Ljubljana praznovali 25. obletnico 

delovanja; šestega oktobra je namreč minilo natanko 25 

let, odkar se je v novi stavbi Porodnišnice Ljubljana rodil prvi 

otrok, do danes pa je zabeleženih več kot 155.000 rojstev. Odprtje 

nove porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za varno 

rojevanje, ustrezno zdravstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov 

ter humanizacijo poroda. »Na Kliničnem 

oddelku za perinatologijo Ginekološke 

klinike oziroma v Porodnišnici Ljubljana se rodi 

več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih 

porodnišnic v zahodni Evropi,« je povedala 

asist. dr. Tanja Premru Sršen, predstojnica 

KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC 

Ljubljana. • 

21


Ob mednarodnem 

dnevu radiologije 


Projektu Tradicionalni 

slovenski zajtrk se je 

pridružil celoten UKC 

Ljubljana 

Utrip UKCL 

Radiologi niso najvidnejši člen zdravstvenega 

tima, so pa zanesljivo tisti, ki v mnogih 

primerih priskrbijo pomembne podatke o 

našem zdravstvenem stanju. Z uporabo različnih 

metod radiologije bodo natančno ugotovili 

naravo in lokacijo poškodbe, vzrok bolečin v trebuhu 

ali kjer koli drugje v telesu. Celotna radiološka 

dejavnost pa danes pravzaprav ne temelji 

zgolj na diagnosticiranju, ampak specialisti radiologi 

izvajajo tudi vrsto različnih postopkov, s 

katerimi nam pomagajo, ko potrebujemo njihovo 

pomoč. Osnovna dejavnost Kliničnega inštituta 

za radiologijo UKC Ljubljana (KIR) je zdravstveno 

varstvo na področju radiologije (ambulantno 

in bolnišnično), ki zajema tako diagnostično kot 

terapevtsko dejavnost s pomočjo rentgenskih 

žarkov in drugih slikovnih metod (ultrazvok – 

UZ, magnetna resonanca – MR ipd.) v skladu s 

trendi svetovne radiologije. 

Že dolgo pa se radiologi ne ukvarjajo le z odkrivanjem, 

ampak tudi z zdravljenjem bolezni. V 

zadnjih dveh letih so uvedli številne nove metode 

odkrivanja in zdravljenja bolezni. Vsako leto 

uvedejo tudi več novih terapevtskih metod, ki 

so minimalno invazivne in nadomeščajo obsežne 

operativne posege. KIR opravlja tudi znanstvenoraziskovalno 

dejavnost glede na dogovorjene 

raziskovalne programe. V izobraževalni dejavnosti 

izobražuje kader v okviru visokošolskega 

dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja 

glede na programe ustreznih izobraževalnih 

ustanov. Je največja enota v Sloveniji za strokovno 

usposabljanje delavcev v radiološki stroki 

(radiologov, diplomiranih radioloških inženirjev, 

medicinskih sester in drugega kadra), implementira 

nove medicinske dosežke na področju 

radiologije in je temeljni nosilec razvoja radiološke 

stroke v Sloveniji. • 

Tradicionalni slovenski zajtrk so za hospitalizirane bolnike, razen 

za tiste, ki imajo različne diete, pripravili v Službi bolniške 

prehrane in dietoterapije, za otroke v Pediatrični kliniki pa smo 

ga pripravili v sodelovanju z Mercatorjem. Na Kliničnem oddelku za 

gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike 

so predstavniki Mercatorja otrokom, ki se tam zdravijo, predali 

še vrečo igrač, otroci pa so se zahvalili in pohvalili tudi dober zajtrk. 

Prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž. živ. tehnol., je poudarila, 

»da so za prehrano otrok in mladostnikov redni obroki hrane izredno 

pomembni. Še posebej je pomemben zajtrk, ki je prvi obrok v 

dnevu. Otroci naj ga zaužijejo še pred začetkom pouka, saj se bodo 

tako bolje počutili in se bodo bolj z lahkoto učili. Zdrav zajtrk naj bo 

sestavljen iz temnega kruha, žemljic ali žitnih kosmičev brez dodanega 

sladkorja; vključuje naj mleko ali mlečne izdelke, npr. navadni 

jogurt, skuto, sir; sadje ali zelenjavo ter vodo ali nesladkan sadni ali 

zeliščni čaj.« 

Pogosto srečujemo otroke, ki zjutraj ne zajtrkujejo. Kot razlog navedejo 

pomanjkanje časa ali pomanjkanje jutranjega apetita. Z otroki 

in njihovimi starši se pogovorimo o pomenu zajtrka in kako naj si 

organizirajo dan, da bodo imeli čas zanj. Vodja Službe bolniške prehrane 

in dietoterapije UKC Ljubljana, Mojca Blatnik, pa je dodala: »V 

UKC Ljubljana se zavedamo pomena lokalne pridelave in predelave 

živil, zdravega načina prehranjevanja in skrbi za okolje, zato smo 

se priključili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Vsi bolniki brez 

prehranskih omejitev so dobili črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko 

slovenskih proizvajalcev, ki so bili izbrani na javnih razpisih 

in nam ta živila tudi sicer redno dobavljajo. Vsakemu sodelujočemu 

bolniku so na pladenj dali tudi zloženko, ki jo je pripravilo Ministrstvo 

za kmetijstvo in okolje, Sektor za podnebne spremembe, NVO, 

šolstvo in knjigovodstvo. • 

22

Ksenija Slavec 

Študenti medicine 

priredili glasbeni 

spektakel 

Vanja Celin 

Prva knjiga 

slovenskega 

društva Transplant 

V knjigi je zajeta osrednja ideja o vlogi darovanja, 

stiskah transplantirancev na eni ter njihovo 

neizmerno hvaležnostjo na drugi strani 

Študenti medicine iz Ljubljane, Zagreba in Reke so priredili 

pravi spektakel. (foto: Peter Kordiš, abs. medicine) 

Ko misliš, da se stvari pač ne da več preseči, 

si vedno znova presenečen. Tudi o letošnjem 

koncertu študentov medicine v Ljubljani (19. 

novembra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma) 

lahko govorim le v presežnikih. Vedno znova se na 

odru pojavijo novi talenti, ki bi po merilih ustvarjanja 

skoraj bolj spadali v glasbeno srenjo, a hkrati 

sledijo tudi naukom medicine. Prav neverjetno! Letos 

je to že sedmi koncert zapovrstjo in morda je nekaj 

pravljičnosti pričaralo tudi to magično število. 

Vodja projekta Mateja Lasič, absolventka medicine 

in študentka Akademije za glasbo v razredu prof. 

Dubravke Tomšič Srebotnjak, je svoje delo opravila 

prvovrstno – tokrat tudi z dobrodelno noto. 

S koncertom so zbirali prispevke za štiri odprave 

študentov medicine, ki se leta 2013 podajajo na 

črni kontinent. Ta večer pa na odru niso nastopali 

le študentje ljubljanske medicinske fakultete. Pridružil 

se je tudi pevski zbor zagrebških kolegov, 

svojo točko pa so imeli tudi reški študentje. Žal se 

nam Mariborčani tokrat niso pridružili zaradi neodložljivih 

obveznosti. Zagotovo pa je občinstvu 

najbolj ostala v spominu točka, ko so na odru zapeli 

in zaigrali mešani pevski zbor Cor, zagrebški pevci, 

štirje solisti, Big band MF in še godalni sestav, vsi 

pod taktirko Alenke Podpečan. Pod črto: študenti 

so znova pripravili čudovit in nepozaben večer! • 

Naša prva knjiga 

Slovenskega društva 

Transplant je 

vezana na osebne zgodbe 

in izpovedi nekaterih 

članov društva, transplantiranih 

ljudi ter prispevke 

različnih oseb s 

strokovno-medicinskega 

področja, ki obravnavajo 

teme specifičnih vsebin 

(priprave na transplantacijo 

in sama transplantacija), 

v okviru katerih 

strokovno osebje deluje. 

V knjigo smo vključili 

pestrost zgodb ljudi, ki 

so bodisi srčni, pljučni, 

jetrni ali ledvični transplantiranci. 

Prva knjiga Slovenskega društva 

Transplant je vezana na osebne 

zgodbe in izpovedi nekaterih članov 

društva, transplantiranih ljudi ter 

prispevke različnih oseb s strokovnomedicinskega 

področja. 

Na fotografiji: ga. Vanja Celin. 

Prvotno zamisel tega projekta je pripravila naša zdaj žal že pokojna 

članica društva in jetrna transplantiranka Ana Merljak 

Bratuš. V uredništvu smo njen koncept v polni meri upoštevali. 

V ospredju je naše prizadevanje, da bi odgovorili na vsa pereča 

vprašanja o transplantacijski dejavnosti, darovanju, vlogi prejemnika 

organa, in hkrati, da bi zadostili potrebam in željam 

ljudi, ki na organ še čakajo, kajti njim prvenstveno je ta knjiga 

namenjena. S tem pa tudi poudarjamo podporo ozaveščanju 

javnosti o darovanju in njegove pomembnosti. 

Srčno upamo, da bo knjiga ponesla svojo osrednjo idejo o vlogi 

darovanja, stiskah transplantirancev na eni ter njihovi neizmerni 

hvaležnosti na drugi strani med čimširšo množico ljudi. 

Ozaveščanje družbe v tej smeri je tisto, kar nam daje motivacijo 

v prihodnje, kar nam kot ljudem s tovrstno izkušnjo daje informacijo, 

da smo na pravi poti, da ima vse skupaj poln smisel in da 

drugi lahko skozi naše oči verjamejo v vrednost tega početja, v 

čudovito dejanje darovanja. • 

Utrip UKCL 

23


Sto let hospitalne otorinolaringologije v Ljubljani 

Delo v novi kliniki poteka lažje in bolj sproščeno, delo v operacijskih dvoranah pa je možno bolje načrtovati 

Utrip UKCL 

Leta 1887 se je v Deželni civilni 

bolnici zaposlil okulist dr. Emil 

Bock, ki je bil izobražen tudi na 

področju otologije. Šele po prihodu dr. 

Jožefa Pogačnika na kirurški oddelek 

bolnišnice leta 1912 lahko govorimo 

o popolni obravnavi bolnikov z otorinolaringološkimi 

boleznimi. Doktorju 

Pogačniku so na kirurškem oddelku 

dodelili nekaj prostorov z dvanajstimi 

bolniškimi posteljami, svoje lastne 

prostore pa je oddelek dobil šele leta 

1927. Več desetletij so bili prostori 

za zdravljenje številnih bolnikov premajhni 

in popolnoma neustrezni, primanjkovalo 

pa je tudi zdravstvenega 

osebja in opreme. Leta 1945 je oddelek 

postal Otorinolaringološka klinika; 

njen prvi predstojnik prof. dr. Janko 

Pompe je pridobil še nekaj prostorov in 

sodelavcev. 

Dolga pot do obnove klinike 

Drugi predstojnik prof. dr. Vinko Kambič 

je leta 1978 uspel obnoviti kliniko, 

pridobil je nove sodelavce in pospeševal 

raziskovalno dejavnost. Leta 1987 

je predstojnik postal prof. dr. Miha 

Žargi, dr. med., višji svetnik. V zadnjih 

petindvajsetih letih se je obseg dela in 

razvoja še povečal. Končno so bili leta 

1997 narejeni načrti za izgradnjo nove 

otorinolaringološke klinike. Gradnja 

se je začela leta 2001, a je bila zaradi 

gradnje Onkološkega inštituta dvakrat 

prekinjena, tako je bil severni prizidek 

dograjen leta 2006, južni pa leta 2010, 

obnovljeni so bili tudi stari prostori 

klinike. Dokončanje klinike se je zavleklo 

tudi zaradi razpisnih postopkov za 

nabavo opreme. 

Za delo je bila nova klinika ORL v celoti 

pripravljena leta 2011 in novembra 

tega leta se je na kliniko s Poliklinike 

preselila vsa ambulantna dejavnost; 

splošne otorinolaringološke in subspecialistične 

ambulante: otološka, 

rinološka, laringološka, kancerološka, 

avdio-vestibulološka, foniatrično-logopedska 

in urgentna otorinolaringološka 

ambulanta z operacijsko sobo za 

nujne operacijske posege. 

Skupno 85 postelj: lažje delo za 

zaposlene, prijetnejše bivanje za 

bolnike 

V operacijskem bloku klinike so zdaj 

štiri prostorne sodobno opremljene in 

posameznim specialnostim namenjene 

moderne operacijske dvorane ter 

prebujevalnica. Ker bolnike obravnavamo 

intenzivneje in hitreje, je zdaj 

skupno število bolniških postelj 85, od 

tega jih je osem v enoti za intenzivno 

nego. Manjše število postelj omogoča 

lažje delo za zaposlene in prijetnejše 

Klinika je danes primerljiva z najsodobnejšimi klinikami v svetu. 

bivanje za bolnike. Klinika je z novimi 

prizidki dobila veliko novih površin, 

zato poteka sprejem bolnikov brez 

gneče, ki je ni niti v več urejenih čakalnicah. 

Čakalnica za otroke je končno 

ločena od čakalnic za odrasle. V 

novi kliniki poteka delo lažje in bolj 

sproščeno. Zaradi večjega števila operacijskih 

dvoran je možno bolje načrtovati 

in povečati obseg dela in tako 

zmanjšati čakalne dobe za načrtovane 

operacije. Najsodobnejša oprema 

omogoča uvajanje novih metod pri 

operativnem in drugem zdravljenju, 

dosleden nadzor opravljenega kirurškega 

in ambulantnega dela ter boljše 

pogoje za raziskovalno in pedagoško 

delo, zato je klinika danes primerljiva 

z najsodobnejšimi klinikami v svetu. • 

24


Prenovljeni sobi za intenzivno nego na KO 

za reprodukcijo Ginekološke klinike 

Z novo pridobitvijo bosta izboljšani zdravstvena obravnava in oskrba pacientk; 

že tako odlični rezultati zdravljenja bodo tako še boljši, predvsem pa mnogo varnejši 

Na Kliničnem oddelku (KO) za 

reprodukcijo Ginekološke klinike 

UKC Ljubljana so nedavno 

prenovili dve običajni bolniški sobi in 

ji spremenili v sobi za intenzivno nego. 

V obeh sobah je skupaj deset posteljnih 

mest. »Omenjeni sobi sta opremljeni 

z vsemi potrebnimi priključki za 

aparature, ki so namenjene intenzivni 

negi. Naredili smo tudi novo napeljavo 

(medicinski plini, elektrika, komunikacije),« 

o prenovi pove mag. Peter 

Požun, poslovni direktor Ginekološke 

klinike UKC Ljubljana. S prenovo so 

spremenili proces obravnave in ta del 

objekta namenili izključno operacijski 

in pooperacijski dejavnosti ter jo tako 

ločili od dnevnega oddelka. 

Na KO za reprodukcijo Ginekološke klinike 

UKC Ljubljana sicer izvajajo zdra- 

vstveno dejavnost na različnih področjih 

ginekologije. Večji del dejavnosti 

je namenjen parom, ki imajo težave z 

zanositvijo. Problema neplodnosti se 

lotevajo celostno, kar pomeni, da poskušajo 

vzrok za neplodnost najprej 

odkriti in nato vzročno zdraviti. Neplodnost 

zdravijo operacijsko in/ali 

s postopki oploditve z biomedicinsko 

pomočjo. • 

Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana 

Dobili smo 260 sodobnih bolniških 

postelj za intenzivno nego 

Bolniki v UKC Ljubljana in izvajalci 

zdravstvene nege smo bogatejši za 260 

sodobnih bolniških postelj za intenzivno 

nego. Javni razpis je potekal več kot 

eno leto, izbrana sta bila dva ponudnika, 

Sanolabor, d. o. o., za klasične postelje 

za odrasle (217 postelj) in Timo, 

d. o. o., za krajše postelje (43 postelj). 

Sanolabor je ponudil posteljo Eleganza 

priznanega proizvajalca LINET. 

V času vse hitrejšega 

tehnološkega 

in znanstvenega 

napredka 

tudi bolniki pričakujejo 

kakovostno 

in hitrejšo 

oskrbo. Dobra 

funkcionalna postelja 

je osnova 

vsake bolnišnice 

in predstavlja 

večjo varnost ter 

udobje za bolnike 

in boljše zdravje 

za osebje. 

Visoka modularnost postelje Eleganza 

omogoča celovito in učinkovito rešitev 

za intenzivno zdravstveno nego 

bolnikov. Postelja se lahko spusti zelo 

nizko, do 38 centimetrov, kar starejšim 

bolnikom omogoča lažje vstajanje. 

Je lahko vodljiva, z enim samim 

pritiskom na gumb dosežemo funkcijo 

CPR, polsedeči kardiopoložaj, trendelenburg 

in anti-trendelenburg. V podnožju 

je opremljena z lučko, ki ponoči 

pomaga bolniku, da se lažje znajde 

v novem okolju. Posteljni vložek ima 

poleg osnovnega tudi preventivni 

značaj in preprečuje nastanek razjede 

zaradi pritiska. Vseh pridobitev nismo 

našteli, vendar lahko trdimo, da je v 

eni postelji resnično združeno mnogo 

funkcij, ki pripomorejo k hitrejšemu 

okrevanju bolnikov in lažjemu delu 

zdravstvenega osebja. Iskrene čestitke 

in zahvala Komercialnemu sektorju, 

vodji razpisne komisije mag. Iztoku 

Povšetu, vodji skupine za oblikovanje 

strokovnih meril Zdenki Mrak, prof. 

zdr. vzgoje, in vsem članicam: Alenki 

Roš, dipl. m. s., Majdi Kosin, univ. dipl. 

soc., in Nevenki Brolih, univ. dipl. 

ekon. Bolnikom in osebju želim, da bi 

nove postelje vsak dan v bolnišnici naredile 

malo lepši in lažji. • 

25 

Utrip UKCL

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo 

V skrbi za paciente s 

hipertenzijo smo osredinjeni 

na ambulantno obravnavo; 

s timskim pristopom je 

organizirana pacientom 

prijazno 

Delo v novi kliniki poteka lažje in bolj sproščeno, 

delo v operacijskih dvoranah pa je možno bolje načrtovati 

bolnikov v hospitalu, smo v skrbi za 

paciente s hipertenzijo osredinjeni 

na ambulanto obravnavo. To smo s 

timskim pristopom organizirali pacientom 

prijazno, čakalne dobe za naročanje 

so znosne, minimalno pa je 

tudi čakanje pred ordinacijo, saj so pacienti 

naročeni na uro. Število ambulantnih 

storitev, kot so ultrazvok srca, 

ultrazvok vratnih arterij, doppler 

ledvičnih 

»Naše delo se ves 

čas vrti okrog 

treh dejavnosti: zdravljenje 

bolnikov, izobraževanje 

zdravstvenih strokovnjakov, 

študentov in javnosti ter 

raziskovalno 

delo.« 

Utrip UKCL 

»Za uspešno tridesetletno delo so zaslužni vsi zaposleni, zato se jim zahvaljujem in 

jim čestitam,« je dejal prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo 

Interne klinike. 

»Kdor dela svojih slavnih prednikov 

ne časti, njih vrli naslednik biti 

vreden ni.« (slovenski rek) 

Po daljšem premisleku je 19. 

marca 1982 prišel slavnostni 

dan za hipertonologe v II. 

nadstropju takratne Interne klinike v 

Bolnici dr. Petra Držaja. Tistega dne 

je bila formalno ustanovljena Klinika 

za hipertenzijo Univerzitetne interne 

klinike Bolnice dr. Petra Držaja, 

pozneje preimenovana v Klinični oddelek 

za hipertenzijo. 

Delo se vrti okoli treh dejavnosti 

Prvi predstojnik nove klinike je postal 

prof. dr. Pavel Jezeršek, ki je delo 

predstojnika opravljal do svoje upokojitve 

1. maja 1990. Njegov naslednik je 

postal doc. prim. dr. Jurij Dobovišek, 

po letu 2002 pa Klinični oddelek za hipertenzijo 

vodi prof. dr. Rok Accetto. 

Naše delo se ves čas vrti okrog treh dejavnosti: 

zdravljenje bolnikov, izobraževanje 

zdravstvenih strokovnjakov, 

študentov in javnosti ter raziskovalno 

delo. Zdravljenje bolnikov zajema hospitalno 

in ambulantno delo. Ker je hipertenzija 

velik zdravstveni problem, 

ki v veliki meri ne zahteva obravnave 

arterij, obremenitvena 

testiranja, Holterjeva monitorizacija, 

24-urno neinvazivno merjenje krvnega 

tlaka, merjenje hitrosti pulznega 

vala, gleženjski indeks, impedančna 

kardiografija itd., raste iz leta v leto. 

Klinična raziskovanja 

že od leta 1985 

Raziskovalno delo je usmerjeno v klinična 

raziskovanja, začenši že leta 

1985 z epidemiološko raziskavo, ki 

smo jo pred dvema letoma ponovili v 

razširjeni obliki in ugotavljali uspeh 

svojega dolgoletnega dela s tem, da 

smo ugotovili bistven porast odstotka 

dobro zdravljenih bolnikov z arterijsko 

hipertenzijo. Uspešnost zdravljenja 

z različnimi zdravili so potrdile klinične 

raziskave, med njimi tudi v t. i. 

drugi fazi. Raziskovalna področja so: 

transport elektrolitov prek membran 

eritrocitov, vegetativni živčni sistem, 

markerji kardiovaskularnega tveganja, 

razvoj hipertenzije pri nekaterih 

posebnih boleznih itd. 

26

Uspešnost potrdilo tudi Evropsko združenje za 

hipertenzijo (EHS) 

Veliko pozornosti smo posvetili izobraževanju v 

sodelovanju s Sekcijo za hipertenzijo Slovenskega 

zdravniškega društva, izdali smo že pet izdaj učbenika 

Arterijska hipertenzija, pred izidom je nova, 

šesta izdaja, ki bo v elektronski obliki. Koordiniramo 

ustvarjanje Smernic za zdravljenje hipertenzije, 

občasne šole hipertenzije pa so dobro sprejete pri 

družinskih zdravnikih. Naša vloga pri izobraževanju 

medicinskih sester za t. i. referenčne ambulante je 

ključna. Smo učna baza Medicinske fakultete v Ljubljani 

in odzivi študentov ter specializantov internističnih 

strok in družinske medicine so pohvalni. 


Pediatrični kliniki UKC 

Ljubljana donacija 

treh črpalk za 

izčrpavanje mleka 

Uspešnost dela Kliničnega oddelka za hipertenzijo je 

potrdilo ESH, saj nas je spoznalo za center odličnosti 

»Hypertension Excellence Centre«, ob ponovni presoji 

je letos ta naziv potrdilo. Nekaj naših zdravnikov 

je pridobilo naziv »specialist klinične hipertenziologije«, 

ki ga prav tako podeljuje ESH. Za uspešno tridesetletno 

delo so zaslužni vsi zaposleni, zato se jim 

zahvaljujem in jim čestitam. • 


Častno članstvo 

prim. Končan Vračko 

Prim. Beatriki Končan 

Vračko, dr. med., specialistki 

nevrologinji 

na KO za bolezni živčevja 

Nevrološke klinike UKC Ljubljana 

so na letni skupščini 

Slovenskega zdravniškega 

društva podelili častno 

članstvo. Častno članstvo 

v Slovenskem zdravniškem 

društvu je prejela za dolgoletni 

in nesebični prispevek 

k razvoju in napredku društva 

ter k rasti ugleda zdravniškega 

poklica. Prejemnici, 

ki je na Nevrološki kliniki 

zaposlena vse od leta 1972, 

iskreno čestitamo. • 

Podjetje Merit International se je z blagovno znamko MILUPA odločilo 

Pediatrični kliniki UKC Ljubljana donirati finančna sredstva, s katerimi so 

kupili tri črpalke za izčrpavanje materinega mleka. 

Podjetje Merit International se je z blagovno znamko 

MILUPA odločilo Pediatrični kliniki UKC Ljubljana donirati 

finančna sredstva, s katerimi so kupili tri črpalke 

Symphony Medela za izčrpavanje materinega mleka. Črpalke 

potrebujejo mamice hospitaliziranih novorojenčkov in dojenčkov, 

ki iz različnih razlogov ne morejo neposredno dojiti, 

izčrpano mleko pa dojenčki popijejo po steklenički. Pediatri 

Pediatrične klinike spodbujajo dojenje, saj je materino mleko 

neprecenljivo, še posebej za bolne novorojenčke in dojenčke. 

Dojenje in materino mleko je zlati standard, ki se mu prilagajajo 

vsi drugi načini zgodnje prehrane. Črpalke zelo učinkovito 

pomagajo, saj jih na Pediatrični kliniki matere hospitaliziranih 

dojenčkov redno uporabljajo. Na tak način doječe matere 

učinkovito vzdržujejo laktacijo in lahko pozneje doma uspešno 

nadaljujejo dojenje svojih otrok. Poslovna direktorica Pediatrične 

klinike, Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc., se je 

ob prevzemu donatorskega čeka predstavnikom podjetja Merit 

International zahvalila za finančno pomoč in zagotovila, da 

so bila sredstva porabljena koristno in da bodo z njihovo pomočjo 

izboljšali kakovost in varnost zdravljenja za najmlajše 

bolnike, saj jih bodo lahko hranili z materinim mlekom. »Vedno 

znova poudarjamo, da se nam na kliniki konec leta povrne 

vera v dobre ljudi, ki nas obiskujejo v teh dneh. Čeprav imamo 

novo in najboljšo bolnišnico s sodobno opremo, nam še vedno 

manjka oprema, ki jo potrebujemo,« je dejala gospa Meden. • 

Utrip UKCL 

27

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine MF UL 

Razvoj Centra za 

zastrupitve UKC Ljubljana 

Pogled nazaj 

Centri za zastrupitve so se v večjem 

obsegu začeli pojavljati 

v mednarodnem prostoru šele 

ob koncu šestdesetih let dvajsetega 

stoletja. Nastajali so običajno v tesni 

povezavi z urgentnimi ambulantami, 

kamor so sprejemali bolnike ob zastrupitvah. 

Pozneje so se začeli prostorsko 

in kadrovsko širiti, razpolagali so z 

obsežno dokumentacijo o zastrupljencih, 

nastajali pa so tudi zunaj kliničnih 

ustanov. Nekateri so klinično dejavnost 

celo opustili, kar pa se je pozneje 

izkazalo za veliko pomanjkljivost. Analize 

so potrdile domneve, da je učinkovitost 

centra največja, kadar združuje 

klinično in informativno-konzultativno 

dejavnost, zlasti če ima v svojem 

okviru tudi ustrezen toksikološki laboratorij. 

Danes le približno tretjina 

centrov združuje obe dejavnosti in 

Center za zastrupitve (CZ) v Ljubljani 

je eden od njih 1 . 

Začetki segajo v leto 1958 

Začetki Centra za zastrupitve UKC Ljubljana 

segajo v leto 1958, ko je v okviru 

Internistične prve pomoči (IPP) na Polikliniki 

deloval tudi manjši hospitalni 

oddelek. Leta 1963 je vodstvo IPP-ja in 

hospitalnega oddelka prevzel zdravnik 

Fedor Krejči, ki je leta 1969 postal 

primarij. V istih prostorih je bila leta 

1966 ustanovljena Služba za urgentno 

klinično medicino in toksikologijo. 

Leta 1973 je do ustanovitve Centra za 

zastrupitve ob IPP in na pobudo prim. 

Krejčija ter ob podpori predstojnika 

Inštituta za sodno medicino MF akademika 

Janeza Milčinskega in na zahtevo 

takratnega Zveznega sekretariata za 

zdravstvo. Center je sprva deloval v 

okviru Kliničnih bolnic oziroma Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana, 

nato pa od leta 1976 kot strokovna 

enota tozda Interne klinike. 

Tesno sodelovanje z IPP in CIIM 

Leta 1975 sta se CZ in IPP preselila v 

novo stavbo Kliničnega centra. Leta 

1983 je prim. Krejči s sodelavci vpeljal 

stalno telefonsko konzultativno 

in informacijsko službo za pomoč pri 

akutnih zastrupitvah, dosegljivo ob 

vsakem času za vse zdravstvene ustanove 

v Sloveniji. Tako je nastal za tiste 

čase sodoben center za zastrupitve z 

vsemi najnujnejšimi elementi. Njegova 

informatika – sistematično zbrano 

obsežno gradivo z več kot dvajset tisoč 

članki in več kot tisoč knjigami in 

revijami – je bila vzor tudi zunaj meja 

Slovenije. Prim. Krejči je skrbno vodil 

CZ vse do svoje upokojitve leta 1990, 

nakar je vodstvo prevzel prim. Martin 

Možina. S preoblikovanjem Kliničnega 

centa leta 1996 je CZ ostal samostojna 

organizacijska enota Interne klinike. 

Center od samih začetkov tesno sodeluje 

z IPP in CIIM (Center intenzivne 

interne medicine), saj zdravniki vsakega 

bolnika, pri katerem je prisoten 

sum za zastrupitev, najprej napotijo 

na IPP. Če tam sum na zastrupitev potrdijo, 

bolnika sprejmejo v CZ oziroma 

CIIM 2 . • 

Leta 1983 je prim. Krejči s sodelavci 

vpeljal stalno telefonsko konzultativno in 

informacijsko službo za pomoč pri akutnih 

zastrupitvah, dosegljivo ob vsakem času za vse 

zdravstvene ustanove v Sloveniji. 

28 

1 Martin Možina. Vloga 24-urne informativno-konzultativne toksikološke 

službe v urgentni medicini. V: Urgentna medicina 2. Mednarodni simpozij 

o urgentni medicini. Ljubljana, 1995, str. 124. 

2 Martin Možina. Program razvoja. Ljubljana, 2005, str. 1.


ANKETA: 

Kakšna je po vašem okusu 

dobra ali najboljša praznična 

jed; kaj imate najraje na mizi v 

prazničnih dneh, ko se zberete 

z družino ali s prijatelji 

Prim. asist. dr. Igor Muzlovič, dr. 

med., Klinika za infekcijske bolezni 

in vročinska stanja, 

Oddelek za intenzivne terapije, 

vodja respiracijskega centra: 

»V naši družini se glede tega, kaj se 

bo znašlo na naši praznično obloženi 

mizi, nekako prilagajamo. Žena recimo pripravi hrano, ki 

ustreza določenemu prazniku ali pa rojstnemu dnevu. Moram 

povedati, da imam izjemno srečo, saj žena zelo rada in 

tudi zelo dobro kuha, zato imamo pravzaprav vsak dan zelo 

okusno kosilo, kar verjamem, da v teh časih v družinah ni 

ravno pogosto. No, ob recimo rojstnem dnevu pa imam na 

mizi zelo rad kakršno koli juho ali obaro, vsi imamo radi tudi 

veliko raznih vrst zelenjave, poleg mesa pa seveda različne 

priloge. Na noben način seveda ne sme manjkati sladica.« 

Janja Požun, pisarna poslovne 

direktorice Pediatrične klinike: 

»V tem prazničnem času me najbolj 

razveseli vonj cimeta, zato zagotovo 

vsako leto pečem cimetove piškote in 

cimetove mafine. Ko se zberejo vsa 

družina in prijatelji, imam najraje na 

mizi sveže pečen kruh, kruhove cmoke ali pa pražen krompirček 

s kuhano zelenjavo in dunajske zrezke, obvezno tudi 

francosko solato. Najboljša praznična jed mi je zagotovo 

domača jabolčna pita.« 

Irena Cotman, 

tajništvo Ortopedske klinike: 

»Najpomembnejši del naših praznikov 

je vsekakor prehrana. Na božični 

dan se zvrstijo različne slaščice – od 

piškotov, peciva pa vse do potic. 

Najraje imam potratno potico, a tudi 

brez orehove in kokosove potice ne gre. Zraven se prileže 

čokoladni liker, včasih pa tudi kuhano vino s cimetom. 

Najpomembnejša pa je božična večerja, ki poteka v več hodih. 

Najprej je na vrsti predjed v obliki narezka iz pršuta in sira, 

nato pečenka v omaki in pečen krompir ter solata, obrok pa 

v družini radi zaključimo ob polnoči. Takrat si privoščimo 

potico in peneče vino, vse to ob spremljavi božične glasbe.« 

Marija Hercezi, vodja izmene, 

Centralna kuhinja UKC Ljubljana: 

»Zame je najpomembnejša tista hrana, 

ki se zaužije v dobri družbi in v 

kateri je prisotne veliko ljubezni, 

spoštovanja in razumevanja; če je 

prisotno to, je lahko nenazadnje na 

mizi samo kruh. Prihajam iz kmečke družine, kjer smo tradiciji 

praznikov dajali velik pomen, a ne samo decembra, temveč 

tudi ob drugih priložnostih: porokah, žetvah, košnji, 

trgatvi. Z leti in s tempom načina življenja sem prišla do 

mnogih spoznanj; v današnjem času si želim, da bi bil vsak 

dan praznik.« 

Mojca Fink, Koordinatorica 

področja prostovoljskega dela : 

»Z otroki komaj čakamo december, 

ko v kuhinji zadiši po medenjakih in 

drugih slaščicah. Ker zelo radi jemo 

sladko, je to res naš mesec. Otroci si 

ponavadi sami izberejo, kaj bomo pekli, 

in dejavno sodelujejo predvsem pri pečenju, vendar ko 

je na vrsti čiščenje kuhinje, jo najraje »pobrišejo«. Kuhanje 

je tudi moževa strast – zato si delo v kuhinji predvsem decembra 

razdelimo.« • 

Povedali so 

29

Kaj menijo o nas 

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 

Spoštovana gospa Nataša Kos, 

Kaj menijo o nas 

KO za kardiologijo Interne klinike 

30 

Nedavno sem bila odpuščena z vašega 

Kardiološkega oddelka (7. nadstropje). 

Hospitalizirana sem bila zaradi preiskav oziroma 

opraviti sem morala invazivno diagnostiko. Zato 

bi rada s tem pisanjem pohvalila vse zaposlene, 

s katerimi sem imela opravka (oziroma oni z 

mano): dr. Katja Prokšelj, dr. Miha Jesenko, dr. 

Darko Zorman (in njegova ekipa), vse medicinske 

sestre in zaposleni na oddelku dr. Prokšljeve v 7. 

nadstropju. V teh nekaj dneh nisem srečala ene 

zaposlene osebe, ki bi pokazala kanček slabe 

volje ali ti dala kakor koli vedeti, da si ji odveč. Ker 

sem tudi sama del javnega sektorja, zelo dobro 

poznam pritiske, ki smo jim izpostavljeni zaposleni. 

Da o plačah niti ne govorim. Kot človek vem le, da 

ko prideš ves živčen in poln strahu na preiskave, 

ti tisti nasmeh, tista dobra volja, majhen hec ali 

klepet ogromno pomenijo in te kljub strahu vsaj 

malček potolažijo. Poleg tega človeku ali pacientu 

ogromno pomeni, da se sam zdravnik s teboj 

pogovori in ti tvojo težavo ali bolezen obrazloži, 

ne pa da ti dobesedno da vedeti, da si le številka 

oziroma statistični podatek. Ravno tako so 

medicinske sestre prijazne, ustrežljive, nasmejane, 

vedno pripravljene priskočiti na pomoč za vsako 

malenkost. Sama vem, da to ni vedno lahko, saj 

smo vsi ljudje, ki imamo tudi svoje osebne težave. 

Ampak znati to »skriti« v tako zahtevni službi, 

kot je vaša, pa ne more biti lahko. Ponavljam: 

opravka sem imela samo z izredno strokovnim 

in prijaznim osebjem, zato se vsem zgoraj 

navedenim iskreno zahvaljujem in upam, da bodo 

s tako požrtvovalnostjo in na takšen način to 

svoje poslanstvo opravljali še naprej. Poleg tega 

pa upam, da če že ne plača, bo vsaj moje pisanje 

moralna podpora ali spodbuda za naprej (čeprav 

vem, da moralna podpora položnic ravno ne 

plača). 

Še enkrat vse moje pohvale vsem zgoraj 

navedenim. 

Iskreno pozdravljeni. 

Nadja Bezek 

pred časom sem moral poiskati pomoč na vašem inštitutu. 

Prvi stik sem imel z vašo kolegico Bogdano Sedej, ki me je 

prijetno presenetila, saj si je vzela potreben čas za pogovor 

z menoj in se poglobila v moje težave. Nato sem bil enajst dni 

reden gost v vaši hiši, terapijo pa sem zaključil s pogovorom 

pri dr. Sedejevi. Srečanja z osebjem so bila zelo prijetna, saj 

imate zelo strokovno in prijazno ekipo, ki je bila zelo pozorna 

do mene. Najbolj me je presenetila točnost, saj se v tem času 

niti enkrat ni zgodilo, da ne bi bil na vrsti ob dogovorjeni uri, 

kar kaže, da so lahko tudi zdravstvene ustanove urejene, če k 

temu stremijo vsi zaposleni. Prepričan sem, da za tem stojite vi s 

svojimi prizadevanji. 

Zato mi dovolite, da se vam in celotni ekipi zahvalim za skrb in 

prijaznost, ki sem je bil deležen. 

Reševalna postaja UKC Ljubljana 

Spoštovani, 

Z odličnim spoštovanjem. 

Doc. dr. Marko Prpič, Hruševo 

sem Erika in danes sem stara 45 dni. Nekega ponedeljka se je 

dan začel popolnoma običajno. Dopoldne sem bila na pregledu v 

porodnišnici in rekli so mi, da sem zdrava, a da imam bolj povišan 

bilirubin kot pri odpustu v soboto, ampak da sta moje zdravje 

in teža v redu ter lahko grem domov. Popoldne sem imela velike 

probleme z dihanjem in na pomoč ste prišli izredno hitro. Danes 

sem tukaj zaradi vas in tisočkrat hvala za vso pomoč vsem, ki ste 

tisto popoldne delali na številki 112. 

Posebej se zahvaljujem terenski ekipi, ki me je odpeljala v 

pediatrično bolnišnico kljub navodilom porodničarjev, naj 

me odpeljejo na Metelkovo. V bolnišnici so ugotovili, da imam 

spontani pnevmotoraks na levem pljučnem krilu in z njim povezane 

težave z dihanjem. Naknadno pa še, da ne znam hkrati 

požirati in dihati ter da sem dehidrirana in lačna in imam še vrsto 

drugih problemov, ki so pripomogli k resnemu stanju. Po tednih 

bolnišničnega zdravljenja na neonatalnem oddelku Pediatrične 

klinike sem prišla domov. Dr. Petja Fister in medicinske sestre so 

lepo skrbele zame, zato sem lahko danes doma. 

Hvala vsem iz srca. Tisoč poljubčkov vsem, ki ste mi pomagali. 

Erika Marušič Zupančič, Ljubljana 

P. S.: Zahvali se pridružujeva še starša Metka in 

Valter Marušič Zupančič

NAGRADNA KRIŽANKA 

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski 

ovojnici (ali na dopisnici) najkasneje 

do 15. januarja 2013 na naslov: 

Univerzitetni klinični center Ljubljana, 

Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 

1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO 

KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, 

kamor vam nagrado pošljemo. 

Nagrade za to številko so (podarja jih Lekarna Ljubljana): 

1. nagrada: 3 kosi Matičnega mlečka Lekarna Ljubljana, 1500 mg, za odrasle 

2. nagrada: 3 kosi Matičnega mlečka Lekarna Ljubljana, 500 mg, za otroke 

3. nagrada: 3 kosi Vitaminov in mineralov Lekarne Ljubljana 

Izžrebani iz prejšnje številke so (vse tri nagrade so 

knjiga avtorice Anne Elisabeth Mayer: Peresno lahka): 

1. Lidija Turjačanin, Nova pot 9, Kamnik 

2. Vakselj Bojan, Tržaška cesta 45, Ljubljana 

3. Janja Požun, Florjanska ulica 65, 8290 Sevnica

Mercator_SVEZE UKC 210x148,5.indd 14. 11. 12 14:40 STRAN 1 

HOTEL MEKSIKO 

Njegoševa 6K, Ljubljana 

T +386 (0)1 200 90 90 

F +386 (0)1 200 90 89 

www. hotel-meksiko.si 

Info@hotel-meksiko.si 

NOČITEV ŽE OD 40 EUR. 

NOČITEV ŽE OD 40 EUR. 

Hotel Meksiko je nov urbani hotel, 

20 metrov 

oddaljen od urgence 

Univerzitetnega kliničnegacentra 

Ljubljan a.Ima50sodobno 

opremljenihsobinbrezplačendostop 

dointerneta. 

Lokacijajezeloprimernaza 

obiskovalcezdravstvenihstoritev 

Univerzitetnegakliničnegacentra 

Ljubljana inOnkološkegainštituta 

Ljubljana,njihovesvojcein 

spremljevalce.Urejenoparkiranjev 

parkirnihišiza10 EUR nadan. 

ATRUM d.o.o. I Njegoševa 6K l 1000 Ljubljana l 041 77 35 10

December 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?