Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Evropa</strong> <strong>in</strong> <strong>slovenske</strong> dežele<br />
v <strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>:<br />
luč <strong>razuma</strong> osvetli Evropo<br />
53 Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />
56 Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />
59 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />
62 Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />
65 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />
68 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA<br />
71 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija<br />
74 Kako je revolucija spremenila Francijo<br />
77 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />
80 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah<br />
83 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo
Kako so Evropi<br />
vladali absolutisti<br />
Prve zametke absolutizma lahko opazimo že v<br />
16. <strong>stoletju</strong> v Španiji. Višek pa je absolutizem<br />
doživel v Franciji za časa Ludvika XIV. Absolutisti<br />
so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana<br />
od boga <strong>in</strong> so odločitve sprejemali sami.<br />
Drugače je bilo v Angliji, kjer je bila uvedena<br />
parlamentarna monarhija.<br />
Katere so bile značilnosti absolutizma<br />
Absolutizem je v 16. <strong>in</strong> <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> postal prevladujoča oblika vladanja v Evropi.<br />
1) Obkroži tiste trditve, s katerimi bi opisal Španijo v 16. <strong>stoletju</strong>.<br />
A. Španija je bila pretežno protestantska država.<br />
B. Španiji je v 16. <strong>stoletju</strong> vladal Filip II., ki je bil predan katolik.<br />
C. Vladar Španije je bil v dobrih odnosih z Anglijo.<br />
Č. Nizozemska je bila del Španije, kjer je živelo veliko protestantov (kalv<strong>in</strong>istov).<br />
D. Španija <strong>in</strong> Anglija sta se zapletli v vojno, ki jo je Filip II. izgubil.<br />
E. Filip II. je živel v palači Escorial v Madridu, ki je bila dokaz španskega bogastva.<br />
2) Na podlagi ilustracije zapiši značilnosti absolutizma.<br />
• o državnih zadevah odloča le vladar<br />
• vladar je odgovoren le bogu<br />
• živi razkošno življenje<br />
• visoki davki za meščane <strong>in</strong> kmete<br />
3) Naraščanje f<strong>in</strong>ančnih potreb države so vladarji reševali tako, da so povečali davke <strong>in</strong> spodbujali gospodarstvo. V <strong>17.</strong><br />
<strong>stoletju</strong> se je uveljavila gospodarska teorija, ki jo imenujemo merkantilizem. Pojasni pojem.<br />
MERKANTILIZEM je<br />
TEORIJA, KI PODPIRA UVOZ SUROVIN, IZVOZ DRAGIH IZDELKOV,<br />
GRADNJO PROMETNIH POTI, ZAŠČITO DOMAČEGA TRŽIŠČA S CARINAMI<br />
Kako je državo vodil Sončni kralj<br />
Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> za časa Ludvika XIV. Simbol njegovega bogastva<br />
je bil dvor v Versaillesu.<br />
4) Oglej si sliko palače Versailles blizu Pariza.<br />
A. Kakšno je bilo življenje v tej palači<br />
Brezskrbno, razkošno,<br />
veliko plesov <strong>in</strong> koncertov.<br />
B. Ali bi tudi ti živel v takšni palači Odgovor utemelji.<br />
53
Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />
5) Nadaljuj izpolnjevanje oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti vladanja Ludvika XIV. Pomagaj si z naslednjimi besednimi<br />
zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): SONČNI KRALJ, VERSAILLES, ABSOLUTIST, RAZKOŠNO<br />
ŽIVLJENJE, NAJBOLJŠA VOJSKA.<br />
Država sem jaz.<br />
SONČNI KRALJ<br />
VELJA ZA ENEGA<br />
NAJVEČJIH<br />
ABSOLUTISTOV.<br />
IMEL JE ZELO<br />
MOČNO VOJSKO,<br />
NAJBOLJŠO V EVROPI.<br />
Nizozemska – dežela uspešnih trgovcev<br />
NJEGOV FINANČNI<br />
SVETOVALEC JE BIL<br />
COLBERT.<br />
V 16. <strong>stoletju</strong> je Nizozemska, ki je bila del Španije, bojevala vojno za politično <strong>in</strong> versko neodvisnost. Ko jo je dosegla,<br />
je gospodarsko zelo hitro napredovala.<br />
6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami:<br />
Na Nizozemskem je bil velik del prebivalstva<br />
PROTESTANTSKE<br />
vere. Španski kralj<br />
FILIP II.<br />
jim je neprenehoma zviševal<br />
DAVKE<br />
<strong>in</strong><br />
preganjal PROTESTANTE . V mestu Amsterdam so se v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> razvile prve BORZE ,<br />
kjer so ljudje lahko kupovali blago <strong>in</strong> vrednostne papirje. Nizozemski trgovci so ustanovili VZHODNOINDIJSKO<br />
DRUŽBO<br />
, ki je imela svoje ladje, denar <strong>in</strong> vojsko na Daljnem vzhodu.<br />
Vzhodno<strong>in</strong>dijska družba protestantska davki borza Filip II. protestanti<br />
Zakaj je v Angliji izbruhnila državljanska vojna<br />
Sredi <strong>17.</strong> stoletja je v Angliji potekala državljanska vojna med kraljem <strong>in</strong> parlamentom.<br />
7) Naslednjim osebam iz angleške zgodov<strong>in</strong>e dopiši njihovo vlogo v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />
RAZKOŠNO<br />
ŽIVLJENJE V<br />
VERSAILLESU.<br />
Njegova vloga<br />
Karel I. Oliver Cromwell Viljem III. Oranski z ženo<br />
UKINIL JE<br />
PO DRŽAVLJANSKI POSTAL JE ANGLEŠKI<br />
PARLAMENT. V<br />
VOJNI JE KOT KRALJ IN PODPISAL<br />
DRŽAVLJANSKI<br />
LORD PROTECTOR DEKLARACIJO O<br />
VOJNI JE BIL<br />
VODIL ANGLIJO<br />
PRAVICAH.<br />
PORAŽEN<br />
54
Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />
8) Pojasni pojme, ki se nanašajo na <strong>17.</strong> stoletje v Angliji.<br />
PARLAMENTARNA<br />
MONARHIJA<br />
DEKLARACIJA<br />
DRŽAVLJANSKA<br />
VOJNA<br />
MONARHIJA (KRALJEVINA), KJER KRALJ VLADA OB POMOČI ALI SOGLASJU PARLAMENTA.<br />
IZJAVA<br />
SPOPAD MED DVEMA STRANEMA V DRŽAVI<br />
RADOVEDNEŽ<br />
V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> so ljudje že poznali kavo. Pitje kave je postalo modno. Preberi besedilo, ki govori o njenih blagodejnih<br />
uč<strong>in</strong>kih. Nato odgovori na vprašanja.<br />
• Zapiši, katere pozitivne uč<strong>in</strong>ke kave je avtor navedel v odlomku<br />
Preganja vetrove, krepi jetra, očiščuje,<br />
deluje proti garjam <strong>in</strong> slabi krvi ...<br />
• Kaj misliš, od kod takšno mnenje<br />
»Preganja vetrove, krepi jetra, zaradi<br />
svojih očiščujočih lastnosti blaži<br />
vodeničnost; prav tako je odlična proti<br />
garjam <strong>in</strong> skvarjeni krvi; osvežuje srce <strong>in</strong><br />
njegovo življenjsko bilo, je dobra za tiste,<br />
ki imajo boleč<strong>in</strong>e v trebuhu <strong>in</strong> nimajo<br />
teka; prav tako je dobra za bolezni mrzlih,<br />
vlažnih <strong>in</strong> težkih možganov. Dim, ki<br />
se kadi iz kave je dober proti vnetju oči<br />
<strong>in</strong> šumenju v ušesih; izvrstna je tudi za<br />
kratko sapo, prehlad v pljučih <strong>in</strong> boleč<strong>in</strong>e<br />
v vranici ter za gliste <strong>in</strong> izredno pomirja<br />
po preveč zaužiti pijači <strong>in</strong> jedači.«<br />
(O uporabi kave, čaja <strong>in</strong> kakava, Lyon, 1671)<br />
ZANIMA ME:<br />
O dvorcu Versailles lahko najdeš veliko <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> slik na<br />
straneh muzeja v Versaillesu: www.chateauversailles.fr<br />
ZANIMA ME:<br />
Film Mož z železno masko (1998) prikazuje legendo o dvojčku<br />
kralja Ludvika XIV.<br />
PONOVIMO<br />
Značilnosti abolutizma<br />
• vladar vlada sam, odgovoren je le bogu<br />
• državne zadeve mu pomaga voditi<br />
uradništvo<br />
• država ima močno vojsko<br />
• spodbujanje gospodarstva<br />
• vladar Francije<br />
Vladanje Ludvika XIV.<br />
• najbolj znan absolutist<br />
• živel razkošno v Versaillesu<br />
• rek “Država, to sem jaz”<br />
Značilnosti Anglije v<br />
<strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong><br />
• državljanska vojna:<br />
spopad med kraljem<br />
<strong>in</strong> parlamentom<br />
• Deklaracija o<br />
pravicah<br />
Razvoj Nizozemske<br />
• usmeri se v<br />
trgov<strong>in</strong>o<br />
• prve borze<br />
• Filip II.<br />
Značilnosti Španije v 16. <strong>stoletju</strong><br />
• preganjanje protestantov na<br />
Nizozemskem<br />
• vojna z Anglijo - poraz<br />
55
V Evropi je bilo v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> veliko praznoverja.<br />
Ljudje so verjeli v uroke, čarovnice <strong>in</strong> čarobne<br />
besede. Tedanjo družbo so zaznamovali procesi<br />
proti čarovnicam. V baroku so nastali veličastni<br />
dvorci, samostani <strong>in</strong> cerkve.<br />
Ko so v Evropi<br />
preganjali čarovnice<br />
Zakaj so sežigali čarovnice<br />
V novem veku je vraževernost ostala značilnost zahodne Evrope, razširjeno je bilo predvsem verovanje v čarovnice.<br />
1) Kaj misliš, zakaj so se ljudje v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> zatekali k prerokbam <strong>in</strong> vraževerju<br />
Ljudje so bili slabo izobraženi,<br />
niso znali razložiti naravne pojave.<br />
A. Katere ženske so bile največkrat obsojene za čarovništvo<br />
Kakšna je bila njihova usoda<br />
Revne <strong>in</strong> starejše ženske, vdove.<br />
Velikokrat so jih mučili, obesili<br />
ali sežgali na grmadi.<br />
B. Ali poznaš kakšno vražo, ki naj bi pr<strong>in</strong>esla srečo oziroma odganjala slabe stvari<br />
Štiriperesna deteljica, dimnikar ...<br />
Baročni umetniki so se prepustili domišljiji <strong>in</strong> čustvom<br />
Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok.<br />
2) Ob sliki Rembrandta (Nočna straža) zapiši štiri glavne značilnosti baročnega slikarstva.<br />
RAZGIBANI,<br />
POUDARJANJE ČUSTEV<br />
VELIČASTNI<br />
PRIZORI<br />
OBILJE<br />
OKRASKOV<br />
ŽIVE BARVE<br />
56
Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />
3) Zakaj so vladarji <strong>in</strong> katoliška cerkev podpirali barok<br />
Časovno je sovpadel s protireformacijo.<br />
Cerkev je z bogato opremljenimi cerkvami kazala svojo moč.<br />
4) V baroku so se razvile različne umetniške zvrsti. Med njimi tudi gledališke igre, ki so potekale na prostem <strong>in</strong> so prikazovale<br />
Kristusovo trpljenje.<br />
A. Kako se imenuje takšna gledališka zvrst<br />
Pasijon<br />
B. Poznaš morda kateri kraj, kjer tovrstne igre prirejajo še danes<br />
Škofja loka<br />
Barok se je razširil tudi v slovenskih deželah<br />
Čeprav je bil barok na Slovenskem najbolj viden v cerkvenem stavbarstvu, tudi plemiči <strong>in</strong> bogati meščani niso zaostajali<br />
s prezidavami <strong>in</strong> gradnjo novih, baročnih hiš.<br />
5) Še danes lahko po Sloveniji najdemo številne baročne stavbe.<br />
A. Naštej baročne umetn<strong>in</strong>e na Slovenskem.<br />
Uršul<strong>in</strong>ska cerkev<br />
<strong>in</strong> cerkev sv. Jakoba v Ljubljani,<br />
dvorec Dornava ...<br />
B. Ali je katera baročna stavba v tvojem kraju ali njegovi bliž<strong>in</strong>i Napiši<br />
kratko zgodov<strong>in</strong>o te stavbe. Pomagaj si z literaturo ali povprašaj v<br />
turističnem društvu.<br />
Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv.<br />
Jakoba (Ljubljana)<br />
6) V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> je bila v Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih Ljubljančanov. Obkroži tiste trditve, ki jo pravilno<br />
opisujejo.<br />
A. Akademija delavnih Ljubljančanov je gojila zanimanje za različne vede, kot so bile medic<strong>in</strong>a,<br />
zgodov<strong>in</strong>a <strong>in</strong> naravoslovje.<br />
B. Člani Akademije so bili lahko le premožni ljudje.<br />
C. Ustanovili so prvo javno knjižnico na Slovenskem.<br />
Č. Zaradi pomanjkanja denarja jim ni uspelo ustanoviti Academie Philharmonicorum.<br />
Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv. Jakoba (Ljubljana)<br />
57
Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Predstavljaj si, da moraš narediti načrt za svojo baročno grašč<strong>in</strong>o. Nariši jo po svoji zamisli, z vsemi značilnostmi baroka.<br />
ZANIMA ME:<br />
Če želiš vedeti več o preganjanju čarovnic, preberi<br />
knjigo Frana Jakliča Zadnja na grmadi (2001).<br />
ZANIMA ME:<br />
O Mozartu so posneli film z<br />
naslovom Amadeus (1984).<br />
PONOVIMO<br />
KO SO V EVROPI PREGANJALI ČAROVNICE<br />
ZNAČILNOSTI BAROKA<br />
• veličastnost<br />
BAROK NA SLOVENSKEM<br />
• cerkve<br />
ČAROVNIŠKI PROCESI<br />
• veliko vraževerja<br />
• razgibani prizori<br />
• številni okraski<br />
• cerkvena glasba<br />
• bogati vrtovi <strong>in</strong> parki<br />
• gradovi<br />
• meščanske hiše<br />
• preganjanje žensk<br />
58
Kako so želeli razsvetljenci<br />
spremeniti svet<br />
V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> so znanstveniki menili, da je<br />
mogoče z razumom <strong>in</strong> znanstvenimi metodami<br />
priti do številnih odkritij. Brezpogojna vera v<br />
boga se je zdaj umaknila veri v razum. Revolucija<br />
v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi<br />
<strong>in</strong> položaju posameznika v njej. Novo filozofsko<br />
gibanje se je imenovalo razsvetljenstvo.<br />
Naravni zakoni – revolucija v znanosti<br />
Vera v razum je ob raziskovalnem delu <strong>in</strong> znanstvenih preizkusih pripomogla k številnim naravoslovnim odkritjem v<br />
<strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />
1) Odgovori na vprašanja.<br />
A. Pomisli, kaj je hotel Rene Descartes povedati s stavkom »Mislim, torej sem«<br />
Človek obstaja zato, ker misli <strong>in</strong> uporablja svoj razum.<br />
B. Isaac Newton je preučeval gravitacijo. Pri pouku fizike <strong>in</strong> geografije si spoznal njene zakonitosti.<br />
Zapiši, kaj pomeni gravitacija.<br />
Gravitacija deluje na zemlji <strong>in</strong> v vesolju.<br />
Pomeni privlačnost zaradi mase.<br />
C. Kako bi lahko ti dokazal/a delovanje gravitacije v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong><br />
Isaac Newton<br />
2) Izpolni tabelo tako, da primerjaš značilnosti miselnosti o položaju človeka v srednjem <strong>in</strong> novem veku.<br />
NAČIN RAZMIŠLJANJA V SREDNJEM VEKU<br />
• pomembni sta bili Cerkev <strong>in</strong> vera<br />
• vraževerje<br />
• vzroke za različne pojave so iskali v<br />
Svetem pismu<br />
NAČIN RAZMIŠLJANJA V NOVEM VEKU<br />
• znanstveniki, ki so spremenili pogled na svet<br />
• zavejo se, da je razum pomemben<br />
• uveljavi se vera v razum <strong>in</strong> znanost<br />
Ideje razsvetljencev – revolucija v pojmovanju družbe<br />
Revolucija v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi <strong>in</strong> položaju posameznika v njej. Razsvetljenci so trdili, da ima<br />
vsak človek pravico do življenja, svobode <strong>in</strong> lastn<strong>in</strong>e.<br />
a) S črto poveži filozofe z ustreznimi opisi.<br />
J. J. ROUSSEAU Nemški filozof, ki je ljudi pozival, naj uporabljajo lastno pamet.<br />
DENIS DIDEROT<br />
VOLTAIRE<br />
KANT<br />
Švicar, ki pa je dolgo časa živel v Franciji; bil je vnet zagovornik svobode posameznika.<br />
Zbral je vse tedanje znanje <strong>in</strong> ga izdal v enciklopediji.<br />
Francoski razsvetljenec, ki je dolgo časa živel pri pruskem kralju. Zavračal je mučenje <strong>in</strong><br />
delovanje <strong>in</strong>kvizicije.<br />
59
Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />
4) Oglej si ilustracijo <strong>in</strong> odgovori na vprašanja.<br />
A. Zapiši najpomembnejše ideje razsvetljencev.<br />
Enakost pred zakonom, pravica<br />
do svobode za vse, svoboda tiska<br />
<strong>in</strong> mišljenja, vera v znanost<br />
B. Navedi temeljne človekove pravice.<br />
Pravica do življenja, pravica<br />
do svobode izražanja, pravica<br />
do lastn<strong>in</strong>e, pravica do veroizpovedi<br />
»Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne<br />
<strong>in</strong> izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane<br />
oblast nad življenjem <strong>in</strong> svobodo državljanov samovoljna,<br />
ker je sodnik hkrati zakonodajalec ...«<br />
(baron Charles de Montesquieu, 1748).<br />
C. Izberi si sodoben primer kršenja človekovih pravic <strong>in</strong> ga predstavi.<br />
Razmisli, kako bi se ta problem dal rešiti.<br />
/<br />
Č. Ali imajo morda tudi živali pravice Zapiši katero.<br />
Pravica do hrane, zavetišča, prepoved mučenja ...<br />
Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje<br />
Številni absolutistični vladarji so sprejemali razsvetljenske ideje, saj so z njimi želeli izboljšati položaj ljudi v državi.<br />
5) Med navedenimi vladarji obkroži tiste, ki jih štejemo za razsvetljene absolutiste.<br />
Katar<strong>in</strong>a Velika Filip II. Elizabeta I. Angleška Friderik II.<br />
Napoleon I. Marija Terezija Peter Veliki<br />
6) Zakaj so razsvetljeni vladarji uvajali reforme po zgledu razsvetljenstva Podčrtaj nepravilni odgovor.<br />
A. Spoznali so, da izobraženi ljudje bolje delajo <strong>in</strong> so gospodarsko uspešnejši.<br />
B. Ugotovili so, da se državna blagajna polni hitreje, če vsi plačujejo davke.<br />
C. Spoznali so, da so zadovoljni prebivalci gospodarsko bolj uspešni.<br />
Č. Ugotovili so, da je vladar močnejši, če ima poklicno vojsko <strong>in</strong> zveste, izšolane uradnike.<br />
D. Ugotovili so, da si vladar lahko privošči razkošnejša potovanja, če ga spremlja dobro oborožena <strong>in</strong> poklicna vojska.<br />
7) Katere razsvetljenske ideje so sprejeli Ponazori s primeri.<br />
Enakost pred zakonom - obdavčitev za vse;<br />
svoboda za vse - osvoboditev kmetov.<br />
60
Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Primerjaj vladav<strong>in</strong>o absolutista Ludvika XIV. z vladanjem razsvetljenega absolutista Friderika Pruskega. Svoje ugotovitve zapiši v preglednico.<br />
Kateri nač<strong>in</strong> vladanja ti je bolj všeč Zakaj Odgovor utemelji.<br />
vodenje države<br />
gospodarska politika<br />
življenje na dvoru<br />
osebnost vladarja<br />
LUDVIK XIV.<br />
absolutist<br />
merkantilizem<br />
razkošno<br />
ošaben<br />
FRIDERIK PRUSKI<br />
absolutist<br />
fiziokratizem<br />
preprosto<br />
preprost<br />
ZANIMA ME:<br />
O Newtonu <strong>in</strong> njegovih odkritjih lahko najdeš več<br />
<strong>in</strong>formacij na spletnih naslovih www.newton.org.uk <strong>in</strong><br />
www.kvarkadabra.net/article.php/Isaac-Newton.<br />
ZANIMA ME:<br />
Knjiga G<strong>in</strong>e Kaus Katar<strong>in</strong>a Velika<br />
(1969) opisuje veliko zanimivosti o<br />
življenju ruske razsvetljene carice.<br />
PONOVIMO<br />
IDEJE<br />
RAZSVETLJENSTVA<br />
• SVOBODA<br />
• ENAKOST<br />
• RAZUM<br />
• ZNANOST<br />
KAKO SO ŽELELI<br />
RAZSVETLJENCI<br />
SPREMENITI SVET<br />
GLAVNI<br />
PREDSTAVNIKI<br />
RAZSVETLJENSTVA<br />
• J. J. ROUSSEAU<br />
• VOLTAIRE<br />
• C. de MONTESQUIEU<br />
• D.DIDEROT<br />
ENCIKLOPEDIJA<br />
knjižno delo, v<br />
katerem je bilo<br />
zbrano znanje<br />
o umetnosti <strong>in</strong><br />
znanosti<br />
RAZSVETLJENI VLADARJJI<br />
Friderik II. Veliki - Prusija<br />
Marija Terezija - habsburška<br />
monarhija<br />
Katar<strong>in</strong>a Velika - Rusija<br />
SALONSKO ŽIVLJENJE<br />
• podpora razsvetljencem<br />
• f<strong>in</strong>ančna podpora<br />
bogatih žensk<br />
• družabno kulturni<br />
večeri<br />
61
Obdobje cesarice Marije Terezije <strong>in</strong> njenega<br />
s<strong>in</strong>a Jožefa II. je bilo čas številnih reform.<br />
Habsburška monarhija je postala modernejša <strong>in</strong><br />
bolje organizirana država. Reforme so preuredile<br />
šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno<br />
organizacijo <strong>in</strong> gospodarstvo.<br />
Kako se je reformirala<br />
habsburška monarhija<br />
Katere reforme sta uvedla Marija Terezija <strong>in</strong> Jožef II.<br />
Začetek vladanja cesarice Marije Terezije je zaznamovala vojna s Prusijo, v kateri so se pokazale slabosti habsburške<br />
monarhije. Marija Terezija se je odločila, da bo slabosti odpravila z reformami.<br />
1) Kraljico Marijo Terezijo štejemo med razsvetljene vladarje.<br />
A. Zakaj Podčrtaj pravilni odgovor.<br />
A. Ker je med verskim obredom doživela razsvetljenje.<br />
B. Ker je bila izredno verna <strong>in</strong> je zaupala, da jo vodi Bog.<br />
C. Ker je uvedla reforme na podlagi razsvetljenskih idej.<br />
B. Kakšne težave je imela Marija Terezija, ko je zavladala habsburškim deželam <strong>in</strong> vsemu<br />
Svetemu cesarstvu nemške narodnosti<br />
Zapletla se je v vojno s Prusijo, v kateri je izgubila bogato Šlezijo.<br />
Ugotovila je, da je država zaostala.<br />
2) Marija Terezija <strong>in</strong> njen s<strong>in</strong> Jožef II. sta izvedla številne reforme. Dopolni tabelo tako, da pod vsako reformo vpišeš tri<br />
pomembne ukrepe. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na stani 77.<br />
DAVČNA REFORMA<br />
ŠOLSKA REFORMA<br />
GOSPODARSKA<br />
REFORMA<br />
VOJAŠKA REFORMA<br />
• popis zemljišč • obvezna osnovna • odprava car<strong>in</strong>skih • vojaška akademija<br />
šola<br />
meja<br />
• poenotenje davka • uporaba mater<strong>in</strong>ega • gospodarska svoboda<br />
• splošna vojaška<br />
jezika na začetku<br />
obveznost<br />
šolanja<br />
• odprava osebne • popis prebivalstva<br />
odvisnosti<br />
podložnikov<br />
3) Friderik II. Veliki, pruski kralj, je nekoč dejal:<br />
»Naposled imajo Habsburžani dedca <strong>in</strong> ta je ženska.«<br />
Pomisli, kaj je želel s tem povedati<br />
Da je Marija Terezija državo vodila odločno, z železno roko.<br />
62
Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />
4) Vojaška obveznost, ki sta jo habsburška vladarja vpeljala, je pomenila dolgoletno odsotnost od doma. Preberi besedilo,<br />
ki govori o pohodu vojakov skozi Ljubljano.<br />
A. Kako so se vedli vojaki, opisani v besedilu<br />
»Leta 1796 je šlo skozi mesto 2400 mož<br />
Hessen-darmstadtske pehote <strong>in</strong> 120 mož<br />
Kot divjaki.<br />
lehke konjenice. Razsajali so, dokler so<br />
se mudili v mestu, kakor divjaki. Jeden<br />
je razbil v neki hiši peč, neko drugo hišo<br />
so ti surov<strong>in</strong>i tako onečedili, da se po njihovem<br />
odhodu ni moglo v nji stanovati,<br />
dokler je niso osnažili od tal do vrha /…/<br />
Vselej je bila nesreča za meščane, kadar<br />
B. Kakšni so bili občutki meščanov ob takšnem vedenju vojakov<br />
so marširali vojaki skozi Ljubljano, bodisi<br />
avstrijski ali tuji.«<br />
Bili so jezni.<br />
(Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje)<br />
Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo<br />
Reforme so habsburški monarhiji pr<strong>in</strong>esle napredek. Na nekaterih področjih je bil opazen hitro, na drugih pa je bilo<br />
potrebno še nekaj desetletij, da so se novosti uveljavile.<br />
5) A. Zapiši dolgoročne posledice reform na področju šolstva, gospodarstva <strong>in</strong> cerkvene organizacije.<br />
ŠOLSTVO<br />
GOSPODARSTVO<br />
CERKVENA ORGANIZACIJA<br />
Zmanjša se število nepismenih; primanjkovalo je učiteljev <strong>in</strong><br />
učbenikov.<br />
Širile so se nove kulture; zaradi gnojenja boljši pridelek; delovanje<br />
kmetijskih družb.<br />
Uk<strong>in</strong>jeni številni samostani; romarske poti <strong>in</strong> nekateri verski prazniki;<br />
verska svoboda.<br />
B. Ali se ti zdi šolska reforma Marije Terezije dobra odločitev ali ne Odgovor utemelji.<br />
/<br />
6) Reforme so zelo spremenile položaj kmetov <strong>in</strong> pr<strong>in</strong>esle napredek kmetijstva.<br />
A. Kako imenujemo gospodarsko teorijo, ki je trdila, da je največje bogastvo države zemlja <strong>in</strong> njeno obdelovanje Obkroži<br />
pravilni pojem.<br />
merkantilizem fiziokratizem založništvo<br />
B. S katerimi ukrepi so reforme Marije Terezije <strong>in</strong> Jožefa II. izboljšale položaj kmeta<br />
Omejitev tlake, odprava osebne odvisnosti,<br />
podpiranje novosti v kmetijstvu.<br />
C. Kakšen odnos so imeli kmetje do šolske reforme Zakaj<br />
Negativen, ker so otroci hodili<br />
v šolo <strong>in</strong> niso delali na polju;<br />
niso se še zavedali pomena šolanja.<br />
63
Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Zamisli si, da si svetovalec/ka cesarice Marije Terezije. Tvoj namen je izboljšati položaj prebivalcev v državi. Zapiši, katere reforme bi predlagal/a cesarici. Ob<br />
njih zapiši tudi obrazložitev, zakaj si se odločil/a za takšen predlog.<br />
ZANIMA ME:<br />
Na naslovu www.antiquesatz.com/<br />
habsburg lahko preizkusiš znanje, ki si<br />
ga pridobil/a pri tej učni uri.<br />
ZANIMA ME:<br />
Če želiš izvedeti več o rodb<strong>in</strong>i Habsburžanov, preberi<br />
knjigo Walterja Pohla, Habsburžani: zgodov<strong>in</strong>a<br />
evropske rodb<strong>in</strong>e (1994).<br />
PONOVIMO<br />
KAKO SE JE REFORMIRALA HABSBURŠKA MONARHIJA<br />
VZROKI ZA<br />
REFORME<br />
ZAOSTALA<br />
DRŽAVA,<br />
POTREBNA<br />
MODERNIZACIJE<br />
IN REFORM<br />
KATERE<br />
REFORME<br />
VOJAŠKE,<br />
SODNE,<br />
CERKEVNE,<br />
ŠOLSKE,<br />
GOSPODARSKE,<br />
DAVČNE,<br />
UPRAVNE,<br />
ZDRAVSTVENE<br />
POSLEDICE<br />
REFORM<br />
BOLJŠI POLOŽAJ<br />
KMETOV,<br />
BOLJE<br />
ORGANIZIRANA<br />
IN MODERNEJŠA<br />
DRŽAVA,<br />
SPLOŠEN<br />
NAPREDEK<br />
64
Ali so reforme v<br />
slovenskih deželah uspele<br />
Slovensko ozemlje je bilo v <strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong><br />
razdeljeno med tri države, največji del je bil v<br />
habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil<br />
položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset<br />
odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel<br />
je v drugi polovici <strong>18.</strong> stoletja omogočil začetke<br />
<strong>slovenske</strong>ga narodnega prebujenja.<br />
Ko je krompir postal del prehrane<br />
Reforme Marije Terezije so imele daljnosežne posledice tudi v slovenskih deželah. Številne so bile novosti na področju<br />
kmetijstva.<br />
1) V učbeniku na straneh 64–65 si oglej zemljevid, na katerem je označeno tudi slovensko ozemlje.<br />
A. Zapiši imena slovenskih dežel v avstrijskem delu habsburške monarhije.<br />
ŠTAJERSKA , KOROŠKA , KRANJSKA<br />
,<br />
GORIŠKA<br />
<strong>in</strong><br />
ISTRA<br />
B. V kateri deželi je bil tvoj kraj<br />
C. Slovenci so poleg avstrijskega dela habsburške monarhije živeli še v dveh državah, <strong>in</strong> sicer v<br />
<strong>in</strong> BENEŠKI REPUBLIKI<br />
.<br />
OGRSKI<br />
2) Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje <strong>in</strong> podobo <strong>slovenske</strong> vasi.<br />
A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti<br />
Veliko kmetov je bilo nepismenih <strong>in</strong> nepodučenih.<br />
Menili so, da novosti škodujejo.<br />
B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu.<br />
• sajenje krompirja <strong>in</strong> koruze<br />
• gnojenje polj, hlevska živ<strong>in</strong>oreja<br />
• uvajanje novih pasem<br />
C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov <strong>in</strong> spodbujanje novosti Obkroži pravilno poimenovanje.<br />
zadruge kmetijske družbe trgovske družbe<br />
3) V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji.<br />
A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku<br />
»Izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na<br />
rešeto, katerega mreža je spletena iz kov<strong>in</strong>ske žice, tako<br />
Živo srebro<br />
da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči<br />
vodi <strong>in</strong> jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov<br />
več skozi rešeto /…/. Na ta nač<strong>in</strong> nadaljujejo delo <strong>in</strong><br />
B. Delovale so tudi številne fuž<strong>in</strong>e. Katero rudo so predelovali v njih presejejo rudn<strong>in</strong>sko zemljo skozi kakih deset do dvajset<br />
sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.«<br />
Železovo rudo<br />
(J. V. Valvazor, Slava vojvod<strong>in</strong>e Kranjske, 1689)<br />
65
Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />
C. Kdo so bili tovorniki<br />
Blago so tovorili s konji;<br />
pogosto iz slovenskih dežel proti Trstu.<br />
Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke<br />
Šolska reforma je uvedla pouk za vse dečke <strong>in</strong> deklice. Med 6. <strong>in</strong> 12. letom so morali šolo obiskovati vsaj eno leto.<br />
4) Kraljica Marija Terezija je splošno šolsko uredbo izdala leta 1774.<br />
A. Zakaj se je kraljica odločila za uvedbo splošne šolske obveznosti<br />
Ker je bil velik del prebivalcev nepismen. Zavedala se je pomena izobrazbe.<br />
B. Oglej si ilustracijo. Opiši kako je potekal pouk v tistem času.<br />
Učitelj je imel ugled <strong>in</strong> avtoriteto.<br />
Učenci so morali biti ubogljivi.<br />
C. Kaj je pomenil izrek, da je bil »učitelj prvi na vasi«<br />
Učitelj je bil med redkimi, ki so bili pismeni,<br />
zato je užival velik ugled.<br />
5) Mnogim Slovencem je pridobitev izobrazbe omogočila uspešno kariero. Pod ilustracije zapiši, katerega znanega Slovenca<br />
oziroma čigavo delo predstavljajo.<br />
ANTON JANŠA JURIJ VEGA GABRIJEL GRUBER<br />
Kako se je začel narodni preporod<br />
Za Slovence je bilo <strong>18.</strong> stoletje tudi obdobje narodnega prebujenja. Pojavila se je zavest o narodni pripadnosti ter<br />
pomenu <strong>slovenske</strong>ga jezika, navad <strong>in</strong> običajev.<br />
6) A. Poveži takratne narodne buditelje na Slovenskem z ustreznimi opisi.<br />
MARKO POHLIN<br />
VALENTIN VODNIK<br />
ŽIGA ZOIS<br />
ANTON TOMAŽ LINHART<br />
mentor <strong>in</strong> mecen; spodbujal je buditelje z nasveti <strong>in</strong> denarjem<br />
pesnik, pisatelj <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>ar; pisal je tudi poučne knjige<br />
zgodov<strong>in</strong>ar, dramatik, pisatelj, ki je napisal komediji Ta veseli dan <strong>in</strong> Županova Micka<br />
duhovnik, ki je napisal Kranjsko gramatiko – slovnico <strong>slovenske</strong>ga jezika<br />
66
Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />
B. V učbeniku na strani 81 preberi portret Valent<strong>in</strong>a Vodnika. Zapiši štiri dejstva, ki jih lahko razbereš iz njegovega življenjepisa.<br />
Duhovnik; pisal tudi poučne knjige;<br />
pristaš razsvetljenih idej; urejal je prvi časopis v <strong>slovenske</strong>m jeziku;<br />
bil je tudi pesnik.<br />
RADOVEDNEŽ<br />
V osmerki boš našel različne pojme. Izpiši jih <strong>in</strong> razloži, kaj pomenijo.<br />
J F L O S A R S T V O H J K L<br />
I U K Z T G F B V C Y S A O P<br />
T L R V G H Ž S I O Z A G I Ž<br />
G O E I H Š T S O N E M S I P<br />
F I S F J D M N V F H U I O P<br />
D U I A S V N G F H J K L Č P<br />
E Z J C D B E M O N E C E M Ž<br />
R T A S D F Ž G F G H U O P Č<br />
V B N J H K L Č A D R T Z U I<br />
ŽIGA ZOIS-mecen na kranjskem<br />
MECEN - podpornik, denarno pomaga umetnikom<br />
JURIJ VEGA - izumitelj, matematik<br />
PISMENOST - znati brati <strong>in</strong> pisati<br />
FLOSARSTVO - splavarstvo<br />
ZANIMA ME:<br />
Na straneh http://wikipedia.org/wiki/Jurij_Vega<br />
<strong>in</strong> www.gea-on.net/clanek.aspID=211 lahko<br />
prebereš več o Juriju Vegi <strong>in</strong> njegovih dosežkih.<br />
ZANIMA ME:<br />
Delo Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona (2004) opisuje življenje<br />
znanega matematika. Več o znanih Slovencih, ki so delovali na Dunaju,<br />
lahko prebereš v knjigi Pavla Zdovca, Dunaj <strong>in</strong> njegovi Slovenci (1978).<br />
PONOVIMO<br />
•<br />
•<br />
•<br />
•<br />
Novosti v kmetijstvu<br />
nove poljšč<strong>in</strong>e<br />
nove pasme<br />
hlevska živ<strong>in</strong>oreja<br />
gnojenje polj<br />
Napredek nekmetijskih dejavnosti<br />
• spremembe v prometu: furmanstvo,<br />
flosarstvo<br />
• razmah trgov<strong>in</strong>e<br />
• rudarstvo, fuž<strong>in</strong>arstvo<br />
ALI SO REFORME V SLOVENSKIH DEŽELAH USPELE<br />
•<br />
•<br />
•<br />
Uspehi šolske reforme<br />
obvezna osnovna šola<br />
večje število pismenih<br />
uspešni, izobraženi Slovenci<br />
•<br />
•<br />
•<br />
Narodno prebujenje<br />
začetek narodnega prebujanja<br />
objavljali dela v <strong>slovenske</strong>m jeziku<br />
Pohl<strong>in</strong>, L<strong>in</strong>hart, Vodnik ...<br />
67
Leta 1607 so v Severno Ameriko prispele prve<br />
angleške ladje <strong>in</strong> Angleži so sčasoma ustanovili<br />
številne naselb<strong>in</strong>e. Med matično državo <strong>in</strong><br />
kolonijami je v drugi polovici <strong>17.</strong> stoletja izbruhnil<br />
spor. Končal se je z ameriško revolucijo, v kateri<br />
je tr<strong>in</strong>ajst kolonij razglasilo neodvisnost. Nastale<br />
Združene države Amerike so postale moderna<br />
država. Bile so federativno urejena republika.<br />
Kako so razsvetljenske<br />
ideje vplivale na<br />
nastanek zda<br />
Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko<br />
Ozemlje Severne Amerike je bilo sredi <strong>17.</strong> stoletja razdeljeno med različne evropske države.<br />
1) A. V učbeniku na strani 82 si oglej zemljevid Severne Amerike. Tabelo dopolni tako, da zapišeš, kateri deli te cel<strong>in</strong>e so<br />
pripadli posameznim državam oziroma skup<strong>in</strong>am.<br />
FRANCIJA ANGLIJA ŠPANIJA AMERIŠKI STAROSELCI<br />
VZHODNI DEL<br />
JUŽNI DEL<br />
OSREDNJI DEL<br />
DANAŠNJIH ZDA;<br />
DANAŠNJIH ZDA<br />
ZAHODNI DEL<br />
DANAŠNJIH ZDA<br />
SEVERNI DEL<br />
(OD FLORIDE DO<br />
ZDA IN KANADE<br />
KANADE<br />
KALIFORNIJE)<br />
B. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija Obkroži pravilni odgovor.<br />
deset enajst dvanajst tr<strong>in</strong>ajst<br />
2) Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami.<br />
A. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki<br />
V svobošč<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> pravicah so bili vsi enaki.<br />
B. S kakšnimi težavami so se soočali<br />
Bolezni, lakota, napadi staroselcev.<br />
C. Prvi kolonisti so prihajali v stik tudi z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki<br />
Trgovski stiki, velikokrat pa tudi spori <strong>in</strong> spopadi.<br />
Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija<br />
Spor med angleškimi kolonijami <strong>in</strong> Anglijo se je začel zaostrovati z bostonsko čajanko. Končal se je z vojno <strong>in</strong> odcepitvijo<br />
kolonij od matične države.<br />
3) Kaj pomeni bostonska čajanka Podčrtaj pravilni odgovor.<br />
A. Vse Indijance so Angleži povabili v Boston na čaj.<br />
B. Anglija je kolonistom odpravila davek na čaj.<br />
C. Kolonisti so protestirali proti davku za čaj tako, da so v morje pometali zaboje čaja, ki so bili namenjeni v ZDA.<br />
Č. Bogate dame iz Bostona so se ob nedeljah popoldne srečevale <strong>in</strong> preizkušale različne vrste čajev.<br />
68
Kako so razsvetljenske<br />
ideje vplivale na nastanek ZDA<br />
4) Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še tr<strong>in</strong>ajsta) je 4. julija 1776 sprejelo deklaracijo o neodvisnosti.<br />
A. Kakšen dokument je bila deklaracija o neodvisnosti<br />
V njem je bila zapisana odločitev o odcepitvi kolonij od Velike Britanije. Prvič so bile v uradnem<br />
dokumentu zapisane razsveljenske ideje.<br />
B. Ali morda veš, kaj danes Američani praznujejo 4. julija<br />
DAN NEODVISNOSTI.<br />
C. Glavni avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson (na sliki). V učbeniku<br />
na strani 83 preberi njegov portret <strong>in</strong> zapiši tri dejstva o njem.<br />
1.<br />
2.<br />
3.<br />
Pisatelj <strong>in</strong> politik, avtor deklaracije o neodvisnosti<br />
Zavzemal se je za svobodo govora, misli <strong>in</strong> vere<br />
Izumitelj <strong>in</strong> arhitekt<br />
Č. V učbeniku na strani 83 preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Naštej tri ideje, omenjene v odlomku, ki so po<br />
tvojem mnenju razsvetljenske.<br />
Ljudje so enaki <strong>in</strong> imajo neodtuljive pravice.<br />
Vladav<strong>in</strong>e so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice.<br />
Ljudje lahko odpravijo vladav<strong>in</strong>o, v kolikor ta ne spoštuje njihove pravice.<br />
Američani so se odločili za republiko<br />
ZDA so postale republika – država, v kateri je bila oblast v rokah državljanov, ki so svoje voditelje volili.<br />
5) Na novo nastale Združene države Amerike so dobile ustavo <strong>in</strong> prvega predsednika.<br />
A. Razloži, kaj pomeni pojem.<br />
USTAVA<br />
temeljni zakon države<br />
B: Ali ima tudi Republika Slovenija ustavo<br />
Da, od leta 1991.<br />
C. ZDA so postale republika. Razloži pojem. Pod njim zapiši ime <strong>in</strong> priimek<br />
njenega prvega predsednika.<br />
REPUBLIKA je<br />
državna ureditev, kjer se oblast voli.<br />
George Wash<strong>in</strong>gton<br />
George Wash<strong>in</strong>gton<br />
Č. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih<br />
državljanskih pravic Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva<br />
Indijanci, ženske, temnopolti sužni. Ne, to ni bilo v duhu razsvetljenstva.<br />
D. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristojnosti.<br />
Pomagaj si s shemo v učbeniku na strani 84.<br />
ZAKONODAJNA OBLAST IZVRŠILNA OBLAST SODNA<br />
OBLAST<br />
sprejema zakone izvaja zakone nadzoruje izvajanje zakonov<br />
69
Kako so razsvetljenske<br />
ideje vplivale na nastanek ZDA<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Prvi naseljenci v Severni Ameriki so bili Angleži, imenovani puritanci. Pripadali so posebni protestantski verski<br />
skup<strong>in</strong>i, za katero je bilo značilno, da je dosledno živela skladno z vero. Zaradi svoje vere so bili pregnani iz Evrope.<br />
• Ali veš od kod izhaja beseda puritanec<br />
Angleško pure pomeni<br />
ČIST<br />
• Puritanci so podpirali pismenost. Bili so mnenja, da bi tudi<br />
ženske morale znati brati sveto pismo.<br />
Kakšna se ti zdi ta ideja<br />
• Nazori puritanstva <strong>in</strong> verske gorečnosti so še danes močni v ameriški družbi.<br />
Ali poznaš katero od odmevnih akcij puritancev v zadnjem času<br />
PROTI SPLAVU ...<br />
ZANIMA ME:<br />
Na spletni strani http://teacheroz.com/colonies.htm lahko<br />
najdeš veliko <strong>in</strong>formacij o prvih kolonistih v Severni Ameriki.<br />
ZANIMA ME:<br />
Film Novi svet (2005) opisuje prve kolonije Angležev v<br />
Severni Ameriki <strong>in</strong> njihove spopade z Indijanci.<br />
PONOVIMO<br />
KAKO SO RAZSVETLJENSKE IDEJE VPLIVALE NA NASTANEK ZDA<br />
Prvi naseljenci<br />
ANGLEŽI,<br />
FRANCOZI,<br />
NIZOZEMCI ...<br />
Vzrok za spor<br />
PREVISOKI DAVKI<br />
Bostonska čajanka<br />
leta 1772 -<br />
začetek ameriške<br />
revolucije<br />
Deklaracija o neodvisnosti <strong>in</strong> vojna<br />
• 4. julija 1774<br />
• kolonije razglasijo neodvisnost<br />
• zapisane razsvetljenske ideje<br />
Delitev oblasti<br />
zakonodajna, izvršilna,<br />
sodna<br />
Prvi predsednik ZDA<br />
• spopad med kolonisti <strong>in</strong> Veliko Britanijo<br />
George Wash<strong>in</strong>gton<br />
70
Zakaj je v Franciji leta<br />
1789 izbruhnila revolucija<br />
Francija je bila v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong> še vedno simbol<br />
absolutizma <strong>in</strong> fevdalne ureditve. Razkošje dvora<br />
so omogočali visoki davki meščanstva <strong>in</strong> revnih<br />
kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah<br />
so privedle do izbruha revolucije.<br />
Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo<br />
V francoski družbi sta imela prvi <strong>in</strong> drugi stan mnoge privilegije, tretji pa nobenih pravic <strong>in</strong> obveznost plačevanja<br />
davkov.<br />
1) Prebivalstvo Francije je bilo v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong> razdeljeno na stanove, ki so se med seboj razlikovali po pravicah <strong>in</strong> privilegijih.<br />
Oglej si karikaturo francoske družbe pred revolucijo <strong>in</strong> ob njej zapiši poglavitne značilnosti posameznih stanov.<br />
PRVI<br />
stan<br />
značilnosti:<br />
• privilegiji, ne plačujejo<br />
davkov<br />
• lastniki posestev<br />
• neenoten (visoka, nižja d.)<br />
DRUGI stan<br />
značilnosti:<br />
• privilegiji, ne plačujejo<br />
davkov<br />
• lastniki posestev<br />
• neenoten (dvorno,<br />
podeželsko plemstvo)<br />
TRETJI<br />
značilnosti:<br />
• brez posesti<br />
• plačevali davke<br />
• kmetje - nesvobodni<br />
• meščani -zahtevajo<br />
politične pravice<br />
stan<br />
Kaj je sporočilo karikature<br />
Tretji stan (kmetje) nosijo<br />
breme prvega <strong>in</strong> drugega<br />
stanu.<br />
2) V učbeniku na strani 86 si preberi portret Marije Antoanete <strong>in</strong> besedilo v rubriki Ali veš.<br />
A. Opiši kraljico, njene navade <strong>in</strong> ugotovi, zakaj ni bila priljubljena.<br />
Hčerka Marije Terezije, rada je živela razkošno,<br />
zaradi zapravljivosti je bila nepriljubljena.<br />
B. Kako je potekal dan v življenju plemiča v Versaillesu za časa Ludvika XVI.<br />
V zabavah, druženju, opravljanju,<br />
razkošnih večerjah.<br />
C. Ob sliki opiši, kakšna je bila moda francoskih plemičev v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />
Razkošne obleke, dragocen nakit,<br />
lasulje (pri moških), ličila.<br />
71
Zakaj je v Franciji<br />
leta 1789 izbruhnila revolucija<br />
3) V učbeniku na strani 86 preberi pisni vir (Arthur Young).<br />
A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo.<br />
Visoki davki <strong>in</strong> dajatve; brez imetja.<br />
B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika<br />
Delo od jutra do večera, skromna prehrana.<br />
C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega.<br />
Meščani so bili osebno svobodni; imeli so tudi lastn<strong>in</strong>o (hiše, delavnice ...).<br />
4) Kriza v Franciji se je v drugi polovici <strong>18.</strong> stoletja poglabljala. F<strong>in</strong>ančni m<strong>in</strong>ister Necker je leta 1781 v znamenitem<br />
poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih f<strong>in</strong>ancah ter s tem povzročil »strahoten škandal s številkami o<br />
stroških za vzdrževanje dvora <strong>in</strong> plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«.<br />
Navedi tri vzroke za f<strong>in</strong>ančno krizo države.<br />
Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, izdatki za vojsko.<br />
5) Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo <strong>in</strong> odgovori na vprašanja.<br />
Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi<br />
Ne.<br />
Bil je plašen, po značaju<br />
zelo šibak <strong>in</strong> neodločen.<br />
Kaj se je zgodilo 14. julija 1789<br />
»A Ludvik XVI. nikakor ni neumen <strong>in</strong> omejen;<br />
toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih<br />
kratkovidnost, tako ga duševno zavira plahost<br />
/.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega<br />
vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V<br />
splošnem pa rajši bere <strong>in</strong> piše, kakor govori,<br />
kajti knjige so tihe <strong>in</strong> ne tišče v človeka; Ludvik<br />
XVI. (človek ne bi verjel) rad <strong>in</strong> veliko bere ...«<br />
(Stefan Zweig, Maria Anto<strong>in</strong>etta, Obzorja, Maribor, 1969)<br />
Zaradi nevzdržnih f<strong>in</strong>ančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se<br />
je oklical za predstavnike ljudstva <strong>in</strong> se preimenoval v narodno skupšč<strong>in</strong>o.<br />
6) Kralj je narodno skupšč<strong>in</strong>o priznal kot parlament.<br />
A. Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala<br />
abolutizem<br />
B. Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da<br />
Kralj ni vladal aboslutno, temveč ob pomoči parlamenta<br />
(narodne skupšč<strong>in</strong>e).<br />
Napad na Bastiljo<br />
C. Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789 Kaj se je takrat zgodilo<br />
Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja.<br />
72
Zakaj je v Franciji<br />
leta 1789 izbruhnila revolucija<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Marija Antoaneta je bila francoska kraljica, ki je slovela po zapravljivosti.<br />
Nariši kraljico. V oporo naj ti bo ilustracija plemičev<br />
(stran 71). Ne pozabi na lasuljo, nakit <strong>in</strong> razkošno obleko.<br />
ZANIMA ME:<br />
Če želiš izvedeti več o življenju francoske kraljice,<br />
preberi knjigo Eleanor Burford Hibbert, Izpoved<br />
kraljice Marije Anto<strong>in</strong>ette (1981).<br />
ZANIMA ME:<br />
Prevratni čas v Franciji prikazuje ameriški film<br />
Francoska revolucija (1995).<br />
PONOVIMO<br />
TRIJE STANOVI<br />
PRVI STAN - duhovšč<strong>in</strong>a<br />
(privilegiji)<br />
DRUGI STAN - plemstvo<br />
(privilegiji)<br />
TRETJI STAN- kmetje,<br />
meščanstvo<br />
(plačujejo visoke davke)<br />
FRANCIJA PRED<br />
REVOLUCIJO<br />
FINANČNE TEŽAVE DRŽAVE<br />
• številni izdatki za dvor,<br />
vojsko <strong>in</strong> uradništvo<br />
• neuspešni poskusi<br />
f<strong>in</strong>ančnih reform<br />
ZAHTEVE TRETJEGA STANU<br />
obdavčitev 1. <strong>in</strong> 2. stanu, svoboda za kmete, politične pravice za meščane<br />
ZAČETEK REVOLUCIJE<br />
napad na Bastiljo 4.7.1789<br />
73
Poslanci narodne skupšč<strong>in</strong>e so Francijo spremenili<br />
v moderno meščansko monarhijo. Pravice<br />
državljanov so najprej zapisali v deklaraciji<br />
človeka <strong>in</strong> državljana. Nestabilen položaj v<br />
državi je omogočil prevzem oblasti jakob<strong>in</strong>cem,<br />
predstavnikom revnega meščanstva.<br />
Kako je revolucija<br />
spremenila Francijo<br />
Revolucionarni sklepi narodne skupšč<strong>in</strong>e<br />
Narodna skupšč<strong>in</strong>a je z zakoni, sprejetimi avgusta 1789, Francijo temeljito spremenila.<br />
1) Katere spremembe je sprejela narodna skupšč<strong>in</strong>a Obkroži jih.<br />
A. Odpravila je absolutizem.<br />
B. Francija je dobila moderen parlament <strong>in</strong> ustavo.<br />
C. Glasovala je proti ustavi.<br />
Č. Od kralja je zahtevala, da postane razsvetljeni absolutist.<br />
D. Uvedena je bila enakost pred zakonom.<br />
»Naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki<br />
so odločili, da bodo davke plačevale vse<br />
osebe v državi glede na svoje dohodke. /…/<br />
Tlaka, osebna odvisnost <strong>in</strong> druge služnosti<br />
se odpravijo brez odškodn<strong>in</strong>e.«<br />
(sklepi narodne skupšč<strong>in</strong>e 4. avgusta 1789)<br />
2) Eden najpomembnejših dokumentov, ki jih je sprejela narodna skupšč<strong>in</strong>a, je bila deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong><br />
državljana. V učbeniku na strani 88 preberi vseb<strong>in</strong>o te izjave.<br />
A. Izpiši tista določila, ki se ti zdijo še posebno pomembna.<br />
Ljudje se rodijo <strong>in</strong> živijo svobodni ter enaki v pravicah. Nezastarljive<br />
človekove pravice so: svoboda, lastn<strong>in</strong>a, varnost <strong>in</strong> upor proti zatiranju.<br />
B. Po katerih idejah <strong>in</strong> vzorih so se zgledovali poslanci narodne skupšč<strong>in</strong>e pri sestavi<br />
deklaracije<br />
Po razsvetljenskih idejah <strong>in</strong> ZDA.<br />
C. Kaj misliš, ali je kralja Ludvika XVI. zaradi teh sklepov kaj »bolela glava« Dopolni oblačke tako, da vanje zapišeš, kakšne<br />
misli je imel v tistem času.<br />
Kako zaustaviti<br />
revolucijo<br />
Kako preprečiti<br />
konec absolutizma<br />
Revolucija je<br />
zame <strong>in</strong> za državo<br />
škodljiva!<br />
Deklaracija o<br />
pravicah človeka je<br />
škodljiva.<br />
3) Francija se je med revolucijo morala bojevati z drugimi državami. Kakšno stališče do revolucije so imele druge države<br />
Ali so jo podpirale<br />
Kralji drugih držav so bili proti revoluciji v Franciji. Zbali so se, da se bo razširila na njihovo<br />
ozemlje <strong>in</strong> povzročila upore prebivalstva.<br />
74
Teror jakob<strong>in</strong>cev<br />
Obdobje vladanja jakob<strong>in</strong>cev (1792–94) je zaznamovalo ustrahovanje<br />
vseh, ki so kakorkoli nasprotovali revoluciji ali hoteli škoditi njenim<br />
pridobitvam.<br />
4) Jakob<strong>in</strong>ci so odpravili še zadnje ostanke fevdalnih obveznosti.<br />
A. Kako še drugače imenujemo obdobje jakob<strong>in</strong>ske oblasti<br />
Kako je revolucija spremenila Francijo<br />
OBDOBJE TERORJA, NASILJA<br />
B. Oglej si karikaturo na desni. Navedi štiri njene značilnosti, zaradi katerih<br />
sklepaš, da karikatura prikazuje čas jakob<strong>in</strong>ske oblasti.<br />
Jakob<strong>in</strong>ski simboli (rdeča kapa), usmrtitev z giljot<strong>in</strong>o, požig<br />
cerkva, preganjanje duhovnikov <strong>in</strong> katoliške vere.<br />
C. Ali je avtor karikature podpiral ravnanje jakob<strong>in</strong>cev Svoj odgovor utemelji.<br />
Ne, saj jih prikazuje negativno.<br />
5) Pojasni, s katerimi ukrepi so jakob<strong>in</strong>ci okrepili vojaško moč Francije <strong>in</strong> na vseh frontah<br />
prešli v napad. Pomagaj si z besedilom.<br />
K obrambi domov<strong>in</strong>e so pritegnili vse prebivalstvo, povečali proizvodnjo<br />
orožja, spodbujali domoljubje, dali priložnost mladim <strong>in</strong> sposobnim<br />
poveljnikom.<br />
Naprej, s<strong>in</strong>ovi domov<strong>in</strong>e,<br />
prišel je slave dan za nas!<br />
Nasilje vstaja iz tem<strong>in</strong>e,<br />
(da bi zadalo nam poraz).<br />
Kako čez naša polja rjove<br />
sovražna vojska <strong>in</strong> divja;<br />
to tuja k nam vihra<br />
pobijat žene <strong>in</strong> s<strong>in</strong>ove.<br />
Orožje vsi v roko!<br />
Naprej, naprej!<br />
Naj to zemljo sovrag poji s krvjo!<br />
(Marseljeza, 1792).<br />
6) Dogodke kronološko razporedi od 1 do 5 tako, da najstarejšemu dopišeš številko 1.<br />
3<br />
1<br />
2<br />
4<br />
5<br />
Franciji zavladajo jakob<strong>in</strong>ci.<br />
Ustanovljena je narodna skupšč<strong>in</strong>a.<br />
Absolutizem je odpravljen, Francija postane parlamentarna monarhija.<br />
Kralja obglavijo, Francija postane republika.<br />
Obglavljen je Maximillien Robespierre <strong>in</strong> oblasti jakob<strong>in</strong>cev je bilo konec.<br />
Zaključek francoske revolucije<br />
Francoska revolucija se je končala leta 1799 z državnim udarom novega junaka, Napoleona Bonaparteja.<br />
7) Primerjaj ureditev v Franciji pred revolucijo <strong>in</strong> po njej.<br />
PRED REVOLUCIJO<br />
absolutizem<br />
privilegiji prvega <strong>in</strong> drugega stanu<br />
davke plačuje le tretji stan<br />
kmetje so nesvobodni<br />
tretji stan nima političnih pravic<br />
OB KONCU REVOLUCIJE<br />
parlamentarna monarhija<br />
enakost pred zakonom<br />
davke plačujejo vsi<br />
osebna svoboda kmetov<br />
tretji stan dobi volilno pravico (s cenzusom)<br />
75
Kako je revolucija spremenila Francijo<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Zamisli si, da si nov<strong>in</strong>ar, ki ima možnost <strong>in</strong>tervjuvati kralja Ludvika XIV., tik preden se odpravi na giljot<strong>in</strong>o. Kaj bi ga vprašal Zapiši nekaj vprašanj.<br />
ZANIMA ME:<br />
Več o francoski revoluciji lahko izveš<br />
na spletnem mestu www.Louis-XIV.de.<br />
ZANIMA ME:<br />
Več o Maximillienu Robespierru lahko<br />
prebereš v knjigi Spremenili so svet (2005).<br />
PONOVIMO<br />
UKREPI NARODNE SKUPŠČINE<br />
• odprava fevdalizma<br />
• odprava absolutizma<br />
• deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong><br />
SPREMEMBE ZARADI SKLEPOV<br />
SKUPŠČINE<br />
• svoboda kmetov<br />
• Francija je parlamentarna monarhija<br />
• volilna pravica za tretji stan<br />
državljana<br />
KAKO JE REVOLUCIJA SPREMENILA FRANCIJO<br />
JAKOBINSKA DIKTATURA<br />
• obdobje nasilja<br />
• preganjajo vse, ki so nasprotovali<br />
revoluciji<br />
• giljot<strong>in</strong>a<br />
UKREPI JAKOBINCEV<br />
• plemstvu odvzamejo zemljo<br />
• reforme v korist revnih<br />
• izboljšajo gospodarsko stanje<br />
• uspešna obramba Francije<br />
76
Kako je Napoleon ustvaril<br />
evropski imperij<br />
Leta 1799 je najprej Franciji, nato pa vsej Evropi<br />
zavladal drzen <strong>in</strong> sposoben vojak Napoleon<br />
Bonaparte. Vojne so trajale vse do leta 1813, ko<br />
je bil Napoleon poražen. Pod njim je bila Francija<br />
spet monarhija.<br />
Napoleon je zavladal Franciji<br />
Francosko cesarstvo pod Napoleonom I. je temeljilo na načelih, ki jih je razglasila francoska revolucija.<br />
1) A. Napoleon je prišel na oblast tako, da je izvedel DRŽAVNI UDAR, kar pomeni, da<br />
je na oblasti prišel nenadno, ob pomoči sile.<br />
B. V kvadratke ob karikaturi, ki prikazuje Napoleonovo oblast, zapiši značilnosti njegovega vladanja. V pomoč ti je poglavje<br />
Napoleon je zavladal Franciji v učbeniku na straneh 91–92.<br />
PODPIRALA<br />
GA JE VOJSKA<br />
POLICIJA JE<br />
PREGANJALA<br />
NASPROTNIKE<br />
DRŽAVO JE VODIL<br />
SAM - DIKTATOR<br />
DRŽAVLJANI<br />
NISO MOGLI<br />
VPLIVATI NA<br />
POLITIČNE ODLOČITVE<br />
C. Zakaj je meščanstvo podpiralo Napoleona<br />
Država je bila gospodarsko <strong>in</strong> politično stabilna.<br />
Zaradi ozemeljske širitve Francije, so se pojavila nova tržišča, kar je meščanstvu pr<strong>in</strong>ašalo<br />
bogastvo.<br />
2) V učbeniku na strani 91 je shema razvoja Francije od leta 1789 do prihoda Napoleona na oblast. Primerjaj posamezne<br />
faze razvoja politične ureditve v Franciji <strong>in</strong> zapiši svoje ugotovitve v spodnjo preglednico.<br />
KRALJEVINA REPUBLIKA CESARSTVO<br />
Kdaj: Ludvik XVI.<br />
Kdaj: francoska revolucija Kdaj: Napoleon - cesar<br />
(do 1792)<br />
(1792-1804)<br />
(1804-13)<br />
Značilnosti: Značilnosti: Značilnosti:<br />
absolutizem, dedna oblast,<br />
stanovska družba<br />
parlament, ustava, volitve,<br />
kralj obglavljen<br />
diktatura, cenzura,<br />
policijski nadzor, vojne<br />
77
Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />
Napoleon je zavladal Evropi<br />
Napoleon je s sijajnimi zmagami<br />
nad državami koalicije Francijo<br />
povzdignil v evropsko silo.<br />
3) Oglej si zemljevid v učbeniku<br />
na strani 92.<br />
A. Obkroži imena držav, ki so<br />
bile združene v koalicijo proti<br />
Napoleonu.<br />
B. Pobarvaj z rdečo države, ki jih<br />
je Napoleon priključil k Franciji<br />
<strong>in</strong> so tvorile francoski imperij.<br />
C. Z zeleno pobarvaj ozemlja, ki<br />
so bila odvisna od Francije.<br />
Č. Obkroži ime pomorske bitke,<br />
v kateri je Velika Britanija<br />
hudo porazila Napoleona.<br />
4) Katere značilnosti dobrega vojaka bi pripisal Napoleonu<br />
Drzen, pogumen, dober strateg; veliko vojaškega, zgodov<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> matematičnega znanja.<br />
Tri Napoleonove usodne napake<br />
Konec leta 1805 je bila Velika Britanija ed<strong>in</strong>a neporažena proti Napoleonu. Ta se je odločil, da jo bo gospodarsko<br />
uničil. Kaznovanje držav, ki so kršile njegova določila, je na koncu povzročilo njegov poraz.<br />
5) Navedi tri usodne napake, ki jih je naredil Napoleon.<br />
A. Na zgornjem zemljevidu jih tudi označi oziroma vpiši.<br />
• cel<strong>in</strong>ska zapora<br />
• bojevanje na Pirenejskem polotoku<br />
• pohod proti Rusiji<br />
6) O Napoleonu so imeli prebivalci Evrope različno mnenje.<br />
A. Ob slikah zapiši, kako prikazujeta Napoleona.<br />
Francoska vojska med umikom v Rusiji<br />
nevarnost, ki povzroča<br />
smrt, razdejanje<br />
<strong>in</strong> trpljenje<br />
velik <strong>in</strong><br />
oboževan<br />
cesar<br />
78
Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />
B. Zakaj Evropejci niso imeli enotnega mnenja o Napoleonu<br />
Več<strong>in</strong>a narodov je zaradi vojn <strong>in</strong> podrejenosti Franciji čutila odpor. Nekaterim pa so Napoleonove<br />
reforme pr<strong>in</strong>esle kulturni razmah.<br />
C. Kakšno je tvoje mnenje o Napoleonu<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Premeči črke <strong>in</strong> dobil boš pojme, povezane z Napoleonom. Pravilno jih izpiši <strong>in</strong> jih pojasni.<br />
AAFLRTGAR:<br />
TRAFALGAR- poraz Francozov proti Veliki Britaniji<br />
NHLEAE TAESV:<br />
SVETA HELENA - otok, kamor so zaprli Napoleona (1815)<br />
EKACILNS OZRPAA: CELINSKA ZAPORA - prepoved trgovanja z Veliko Britanijo<br />
NOLOVNAPEO EKKSOD: NAPOLEONOV KODEKS - zbirka zakonov<br />
TAIKB OOVANRD: BITKA NARODOV - bitka 1813 pri Leipzigu, poraz Napoleona<br />
ZANIMA ME:<br />
Če želiš izvedeti še kaj več o Napoleonu,<br />
preberi knjigo Emila Ludwiga,<br />
Napoleon: veliki Korzičan (1970)<br />
ZANIMA ME:<br />
DVD z naslovom Napoleon – skrivnostna<br />
smrt (2005) prikazuje zadnje dneve Napoleona<br />
<strong>in</strong> razkriva vzroke njegove smrti.<br />
PONOVIMO<br />
Napoleonova<br />
diktatura<br />
(bonapartizem)<br />
• državo vodi sam<br />
• cenzura, nadzor<br />
Osvajalne vojne<br />
leta 1812 je nadziral<br />
večji del evropskega<br />
ozemlja<br />
policije<br />
Tri napake<br />
• cel<strong>in</strong>ska zapora<br />
• bojevanje na<br />
Pirenejskem<br />
polotoku<br />
Poraz<br />
• 1813 bitka narodov<br />
pri Leipzigu;<br />
• 1815 bitka pri<br />
Waterlooju<br />
• pohod proti Rusiji<br />
79
Novice o revoluciji so hitro prispele tudi v <strong>slovenske</strong><br />
dežele. Nad revolucijo so se navduševali<br />
predvsem izobraženci. Z ustanovitvijo Ilirskih<br />
prov<strong>in</strong>c (1809–13) so prebivalci več<strong>in</strong>e slovenskih<br />
dežel prišli pod francosko oblast <strong>in</strong> spoznali<br />
nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona<br />
so <strong>slovenske</strong> dežele znova postale del<br />
habsburške monarhije.<br />
Kako je francoska<br />
revolucija odmevala<br />
v slovenskih deželah<br />
Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo<br />
Francoska revolucija je odmevala tudi v slovenskih deželah, vendar nad njo niso bili vsi navdušeni. Pridobitvam revolucije<br />
so bili privrženi zlasti slovenski razsvetljenci <strong>in</strong> kmetje.<br />
1) Zapiši, nad katerimi pridobitvami francoske revolucije so bili navdušeni izobraženci <strong>in</strong> nad katerimi kmetje.<br />
IZOBRAŽENCI<br />
• deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong> državljana<br />
• svoboda <strong>in</strong> enakost pred zakonom<br />
• odprava fevdalizma<br />
KMETJE<br />
• svoboda <strong>in</strong> enakost pred zakonom<br />
2) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 95.<br />
A. V zemljevid na desni vpiši imena slovenskih dežel, ki so bile vključene v Ilirske prov<strong>in</strong>ce.<br />
B. Obkroži mesto, kjer je bil sedež Ilirskih prov<strong>in</strong>c.<br />
C. Zakaj je Napoleon ustanovil Ilirske prov<strong>in</strong>ce Vzroke razdeli na gospodarske <strong>in</strong> vojaško-politične.<br />
Gospodarski<br />
vzroki<br />
Vojaško-politični<br />
vzroki<br />
trgovska<br />
povezava<br />
z Osmanskim<br />
cesarstvom<br />
cel<strong>in</strong>ska zapora -<br />
Avstrijsko<br />
cesarstvo odrezati<br />
od morja<br />
80
Zakaj so bile Ilirske prov<strong>in</strong>ce pomembne v slovenski zgodov<strong>in</strong>i<br />
Čeprav so Ilirske prov<strong>in</strong>ce, ki jih je Napoleon ustanovil 1809., obstajale le štiri leta, je bil njihov pomen v slovenski<br />
zgodov<strong>in</strong>i velik.<br />
3) Do kdaj so obstajale Ilirske prov<strong>in</strong>ce Obkroži pravilno letnico.<br />
A. 1810<br />
B. 1813<br />
C. 1815<br />
4) Francoska oblast je v Ilirskih prov<strong>in</strong>cah uvedla nekatere spremembe.<br />
A. Dopolni preglednico tako, da zapišeš, za katere spremembe gre.<br />
SPREMEMBE, KI SO JIH UVEDLI FRANCOZI<br />
Kako je francoska revolucija<br />
odmevala v slovenskih deželah<br />
Področje šolstva<br />
Cerkveno področje<br />
Položaj kmeta<br />
• enotna štirirazredna<br />
šola;<br />
• slovenšč<strong>in</strong>a je bila učni<br />
jezik<br />
• uk<strong>in</strong>itev mnogih verskih<br />
praznikov;<br />
• uk<strong>in</strong>itev nekaterih samostanov<br />
• novi davki<br />
• odpravljena sodna oblast<br />
fevdalcev nad kmeti<br />
• fevdalizem ni bil odpravljen<br />
B. Kdo je bil razočaran nad uvedenimi reformami Zakaj<br />
Kmetje, ker fevdalizem ni bil odpravljen. Ne odobravajo vmešavanja francoskih oblasti v cerkvene zadeve.<br />
5) Pesnik Valent<strong>in</strong> Vodnik je 31. julija 1811 objavil pesem Ilirija oživljena.<br />
A. O čem govori pesem<br />
Prihod Napoleona - Francozov v <strong>slovenske</strong> dežele.<br />
B. Kakšen pomen je imelo obdobje Ilirskih prov<strong>in</strong>c za Slovence<br />
Velik, saj je bila slovenšč<strong>in</strong>a učni jezik v šolah. Uvedena je bila večja svoboda<br />
izobraževanja.<br />
6) Dopolni besedilo s pojmi, ki so pod besedilom.<br />
Po dokončnem porazu<br />
HABSBURŠKI MONARHIJI<br />
NAPOLEONA<br />
Napoleon reče:<br />
Ilirija vstan!<br />
Vstaja, izdiha:<br />
Kdo kliče na dan<br />
O vitez dobrotni<br />
kaj ti me budiš<br />
Daš roko mogočno,<br />
me gori deržiš!<br />
Kaj bodem ti dala<br />
Pogledam okrog,<br />
izložit ne morem<br />
skor svojih otrok.<br />
Kdo naj le Metulo<br />
<strong>in</strong> terpo moj grad<br />
je ozemlje Ilirskih prov<strong>in</strong>c spet pripadlo<br />
. Ustanovljeno je bilo Kraljestvo<br />
ILIRIJA<br />
, ki<br />
se je v dokumentih omenjalo vse do leta 1849. V <strong>slovenske</strong> šole je bila znova uvedena<br />
NEMŠČINA<br />
Številne spremembe, ki so jih uvedli<br />
FRANCOZI<br />
, so bile<br />
ODPRAVLJENE<br />
.<br />
nemšč<strong>in</strong>a Napoleon Francozi<br />
Ilirija habsburška monarhija odpravljene<br />
81
Kako je francoska revolucija<br />
odmevala v slovenskih deželah<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Premeči črke <strong>in</strong> dobil boš smiselne pojme, ki jih nato uporabi v povedi.<br />
LLJJAAUBN:<br />
Ljubljana<br />
ENANČŠVOILS:<br />
Slovenšč<strong>in</strong>a<br />
LSERKII RVICENOP: Ilirske prov<strong>in</strong>ce<br />
NNIETLAV KINODV:<br />
Valent<strong>in</strong> Vodnik<br />
ZANIMA ME:<br />
Več o Ilirskih prov<strong>in</strong>cah lahko prebereš v knjigi<br />
Ilustrirana zgodov<strong>in</strong>a Slovencev (1999).<br />
ZANIMA ME:<br />
Če te zanimajo pesmi Valent<strong>in</strong>a Vodnika, preberi<br />
njegove Izbrane poezije (1958).<br />
PONOVIMO<br />
ILIRSKE PROVINCE<br />
~ 1809 - 1813<br />
~ upravna enota pod francosko oblastjo<br />
OZEMLJE, KI JE BILO<br />
SESTAVNI DEL ILIRSKIH<br />
PROVINC<br />
Koroška<br />
Kranjska<br />
Goriška<br />
Istra<br />
Hrvaška<br />
Vojna kraj<strong>in</strong>a<br />
SPREMEMBE, KI SO JIH<br />
UVEDLI FRANCOZI<br />
Enakost pred zakonom,<br />
civilna poroka, šolska<br />
reforma, novi davki<br />
POMEN ZA SLOVENCE<br />
• boljši položaj<br />
slovenšč<strong>in</strong>e<br />
• združitev slovenskih<br />
dežel (razen Štajerske)<br />
• svoboda izražanja<br />
Dalmacija<br />
82
Kako je dunajski kongres<br />
preuredil Evropo<br />
Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je<br />
Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so<br />
bili nove meje držav, nova pravila za trajen mir v<br />
Evropi <strong>in</strong> stare politične vladarske druž<strong>in</strong>e. Kljub<br />
nekaterim napačnim odločitvam je dunajski<br />
kongres pr<strong>in</strong>esel mir za nadaljnjih 40 let.<br />
Kaj se je zgodilo z napoleonovo Evropo<br />
Dunajski kongres je trajal vse do junija 1815. Vodilna osebnost na kongresu je bil avstrijski zunanji m<strong>in</strong>ister knez<br />
Klemens von Metternich, ki je želel preprečiti vnovični vzpon Francije.<br />
1) A. Naštej glavne države, ki so se udeležile kongresa.<br />
Avstrija, Rusija, Prusija, Velika Britanija,<br />
povabljena tudi Francija<br />
B. Kakšen namen je imelo srečanje<br />
A. Udeleženci so želeli zagotoviti trajen mir v Evropi.<br />
B. Druženje med evropskimi kralji.<br />
C. Udeleženci so se pripravljali na vojno.<br />
C. Karikatura kaže, kako so diplomati dosegli ravnotežje moči v Evropi.<br />
Opiši sporočilo karikature.<br />
Države, zmagovalke nad Napoleonom, so si<br />
razdelile evropsko ozemlje.<br />
2) Evropski zemljevid se je po dunajskem kongresu spremenil.<br />
A. Obkroži točne trditve. Primerjaj zemljevida v učbeniku na straneh 64–65 <strong>in</strong> 100–101.<br />
A. Avstriji je bilo vrnjeno ozemlje Ilirskih prov<strong>in</strong>c.<br />
B. Velika Britanija se je ozemeljsko zelo povečala.<br />
C. Ustanovljena je bila Nemška zveza.<br />
Č. Znova je bila ustanovljena papeška država.<br />
D. Rusija ni dobila nobenega ozemlja.<br />
B. Katere države so na kongresu dobile največ ozemlja Obkroži njihova imena.<br />
Velika Britanija Prusija Rusija Poljska Avstrija Francija<br />
Kdo se je veselil na Dunaju<br />
Dunajski kongres je ponudil tudi številna družabna srečanja v obliki plesov, pogosto namenjena skritim pogajanjem <strong>in</strong><br />
dogovorom. Udeleženci dunajskega kongresa pod vodstvom kneza Metternicha so menili, da lahko zagotovijo trajen<br />
mir v Evropi le, če spet uvedejo stari red.<br />
83
Kako je dunajski kongres preuredil Evropo<br />
3) Med sklepi na kongresu so sprejeli tudi nujnost restavracije starega reda. Razloži to besedno zvezo.<br />
Na evropske prestole so se vrnili vladarji, ki jih je Napoleon odstavil.<br />
4) Preberi besedilo, ki govori o Metternichu.<br />
A. Za kaj se je zavzemal Metternich<br />
Za stari red pred francosko revolucijo: proti liberalnim<br />
gibanjem, zahtevam po enakosti <strong>in</strong> svobodi.<br />
»Metternichovo politično prepričanje je izviralo<br />
iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je<br />
proti vsem ustavnim <strong>in</strong> narodnim gibanjem. V<br />
notranji politiki se je zatekal k represiji <strong>in</strong> proti<br />
vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro,<br />
policijo <strong>in</strong> ovajanjem.«<br />
(Spremenili so svet, Ljubljana, Mlad<strong>in</strong>ska knjiga, Ljubljana, 2005)<br />
B. S kakšnimi metodami je branil stari red<br />
Policijo, vohunjenjem, cenzuro (nadzorom) tiska.<br />
C. Med dunajskim kongresom sta bili zelo pomembni legitimnost <strong>in</strong> diplomacija. Pojasni oba pojma.<br />
DIPLOMACIJA<br />
LEGITIMNOST<br />
pogajanja predstavnikov držav<br />
pravica do vladanja, prestola<br />
Sveta aliansa – evropska zveza<br />
Evropski vladarji so želeli preprečiti, da bi se v Evropi po dunajskem kongresu spet pojavilo revolucionarno vrenje.<br />
5) Ustanovljena je bila sveta aliansa (zveza).<br />
A. Kateri trije vladarji so sklenili sveto alianso Zapiši tudi imena držav, ki so jim vladali.<br />
car Aleksander I. - Rusija; cesar Franc I. -Avstrija; kralj Friderik Viljem II. - Prusija<br />
B. S kakšnim namenom so sklenili zavezništvo<br />
Braniti politični red,<br />
vzpostavljen na<br />
dunajskem kongresu.<br />
Red v Evropi, tudi s<br />
pomočjo policije<br />
C. Ilustracija prikazuje kneza Metternicha.<br />
V oblačke vpiši, kako je razmišljal o<br />
Evropi na začetku 19. stoletja: kakšen je<br />
bil njegov odnos do človekovih pravic,<br />
do svobode govora, tiska …<br />
Nobenih zahtev po<br />
Nadzorovati ljudi,<br />
spremljati kaj delajo<br />
svobodi ali enakosti<br />
84
Kako je dunajski kongres preuredil Evropo<br />
RADOVEDNEŽ<br />
Razmisli o konservativnih <strong>in</strong> naprednih idejah v času dunajskega kongresa. Na levo stran zapiši dejstva, s katerimi boš utemeljil/a, da so bile konservativne ideje<br />
dobre. Na desni utemelji, zakaj so bile dobre napredne (liberalne) ideje. Svoje zapise primerjaj s sošolcem/sošolko.<br />
KONSERVATIVNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER<br />
NAPREDNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER<br />
• so ohranjale stabilnost<br />
• so omogočale enakost pred zakonom vsem<br />
• so omogočale izražanje različnih mnenj<br />
ZANIMA ME:<br />
Več o Metternichovem življenju lahko izveš iz<br />
knjige Gies Dorothy Macguigan, Metternich <strong>in</strong><br />
vojvod<strong>in</strong>ja (1980).<br />
ZANIMA ME:<br />
Dunajski valček lahko zaplešeš ob skladbi Na<br />
lepi modri Donavi, ki jo je napisal Johann Strauss<br />
mlajši.<br />
PONOVIMO<br />
UDELEŽENKE DUNAJSKEGA KONGRESA<br />
Rusija, Prusija, Avstrija,<br />
Velika Britanija, Francija<br />
NAMEN KONGRESA<br />
V Evropi vzpostaviti trajen<br />
mir <strong>in</strong> obnoviti stari red<br />
(pred francosko revolucijo)<br />
USTANOVITEV SVETE<br />
ALIANSE<br />
~ politična <strong>in</strong> vojaška zveza<br />
~ Rusija, Prusija, Avstrija<br />
dunajski kongres<br />
<strong>in</strong> njegov pomen<br />
~ proti naprednim idejam<br />
<strong>in</strong> gibanjem<br />
OZEMELJSKE SPREMEMBE<br />
~ Avstrija, Rusija <strong>in</strong> Prusija povečajo svoje ozemlje<br />
~ obnovitev Papeške države<br />
~ nevtralne države okoli Francije<br />
85
Več o devetletni osnovni šoli najdete<br />
na naslovu www.devetletka.net<br />
Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan<br />
Raziskujem preteklost 8<br />
delovni zvezek/1. del za zgodov<strong>in</strong>o za 8. razred osnovne šole<br />
Izdala <strong>in</strong> založila: Založba Rokus d. o. o.<br />
Za založbo: Rok Kvaternik<br />
Glavni urednik: Vasja Kožuh<br />
Uredila: mag. Jelka Razpotnik<br />
Likovno-grafična urednica: Beti Jazbec<br />
Vodja produkcije: Klemen Fedran<br />
Oblikovanje: Beti Jazbec<br />
Prelom: Jasna Karnar<br />
Tisk: Mond grafika d. o. o.<br />
1. izdaja: 1. natis<br />
Naklada: 8000<br />
Ljubljana, maj 2006