15.01.2015 Views

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma ... - Praktik

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma ... - Praktik

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma ... - Praktik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>Evropa</strong> <strong>in</strong> <strong>slovenske</strong> dežele<br />

v <strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>:<br />

luč <strong>razuma</strong> osvetli Evropo<br />

53 Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />

56 Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />

59 Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />

62 Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />

65 Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />

68 Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA<br />

71 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija<br />

74 Kako je revolucija spremenila Francijo<br />

77 Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />

80 Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah<br />

83 Kako je dunajski kongres preuredil Evropo


Kako so Evropi<br />

vladali absolutisti<br />

Prve zametke absolutizma lahko opazimo že v<br />

16. <strong>stoletju</strong> v Španiji. Višek pa je absolutizem<br />

doživel v Franciji za časa Ludvika XIV. Absolutisti<br />

so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana<br />

od boga <strong>in</strong> so odločitve sprejemali sami.<br />

Drugače je bilo v Angliji, kjer je bila uvedena<br />

parlamentarna monarhija.<br />

Katere so bile značilnosti absolutizma<br />

Absolutizem je v 16. <strong>in</strong> <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> postal prevladujoča oblika vladanja v Evropi.<br />

1) Obkroži tiste trditve, s katerimi bi opisal Španijo v 16. <strong>stoletju</strong>.<br />

A. Španija je bila pretežno protestantska država.<br />

B. Španiji je v 16. <strong>stoletju</strong> vladal Filip II., ki je bil predan katolik.<br />

C. Vladar Španije je bil v dobrih odnosih z Anglijo.<br />

Č. Nizozemska je bila del Španije, kjer je živelo veliko protestantov (kalv<strong>in</strong>istov).<br />

D. Španija <strong>in</strong> Anglija sta se zapletli v vojno, ki jo je Filip II. izgubil.<br />

E. Filip II. je živel v palači Escorial v Madridu, ki je bila dokaz španskega bogastva.<br />

2) Na podlagi ilustracije zapiši značilnosti absolutizma.<br />

• o državnih zadevah odloča le vladar<br />

• vladar je odgovoren le bogu<br />

• živi razkošno življenje<br />

• visoki davki za meščane <strong>in</strong> kmete<br />

3) Naraščanje f<strong>in</strong>ančnih potreb države so vladarji reševali tako, da so povečali davke <strong>in</strong> spodbujali gospodarstvo. V <strong>17.</strong><br />

<strong>stoletju</strong> se je uveljavila gospodarska teorija, ki jo imenujemo merkantilizem. Pojasni pojem.<br />

MERKANTILIZEM je<br />

TEORIJA, KI PODPIRA UVOZ SUROVIN, IZVOZ DRAGIH IZDELKOV,<br />

GRADNJO PROMETNIH POTI, ZAŠČITO DOMAČEGA TRŽIŠČA S CARINAMI<br />

Kako je državo vodil Sončni kralj<br />

Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> za časa Ludvika XIV. Simbol njegovega bogastva<br />

je bil dvor v Versaillesu.<br />

4) Oglej si sliko palače Versailles blizu Pariza.<br />

A. Kakšno je bilo življenje v tej palači<br />

Brezskrbno, razkošno,<br />

veliko plesov <strong>in</strong> koncertov.<br />

B. Ali bi tudi ti živel v takšni palači Odgovor utemelji.<br />

53


Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />

5) Nadaljuj izpolnjevanje oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti vladanja Ludvika XIV. Pomagaj si z naslednjimi besednimi<br />

zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): SONČNI KRALJ, VERSAILLES, ABSOLUTIST, RAZKOŠNO<br />

ŽIVLJENJE, NAJBOLJŠA VOJSKA.<br />

Država sem jaz.<br />

SONČNI KRALJ<br />

VELJA ZA ENEGA<br />

NAJVEČJIH<br />

ABSOLUTISTOV.<br />

IMEL JE ZELO<br />

MOČNO VOJSKO,<br />

NAJBOLJŠO V EVROPI.<br />

Nizozemska – dežela uspešnih trgovcev<br />

NJEGOV FINANČNI<br />

SVETOVALEC JE BIL<br />

COLBERT.<br />

V 16. <strong>stoletju</strong> je Nizozemska, ki je bila del Španije, bojevala vojno za politično <strong>in</strong> versko neodvisnost. Ko jo je dosegla,<br />

je gospodarsko zelo hitro napredovala.<br />

6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami:<br />

Na Nizozemskem je bil velik del prebivalstva<br />

PROTESTANTSKE<br />

vere. Španski kralj<br />

FILIP II.<br />

jim je neprenehoma zviševal<br />

DAVKE<br />

<strong>in</strong><br />

preganjal PROTESTANTE . V mestu Amsterdam so se v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> razvile prve BORZE ,<br />

kjer so ljudje lahko kupovali blago <strong>in</strong> vrednostne papirje. Nizozemski trgovci so ustanovili VZHODNOINDIJSKO<br />

DRUŽBO<br />

, ki je imela svoje ladje, denar <strong>in</strong> vojsko na Daljnem vzhodu.<br />

Vzhodno<strong>in</strong>dijska družba protestantska davki borza Filip II. protestanti<br />

Zakaj je v Angliji izbruhnila državljanska vojna<br />

Sredi <strong>17.</strong> stoletja je v Angliji potekala državljanska vojna med kraljem <strong>in</strong> parlamentom.<br />

7) Naslednjim osebam iz angleške zgodov<strong>in</strong>e dopiši njihovo vlogo v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />

RAZKOŠNO<br />

ŽIVLJENJE V<br />

VERSAILLESU.<br />

Njegova vloga<br />

Karel I. Oliver Cromwell Viljem III. Oranski z ženo<br />

UKINIL JE<br />

PO DRŽAVLJANSKI POSTAL JE ANGLEŠKI<br />

PARLAMENT. V<br />

VOJNI JE KOT KRALJ IN PODPISAL<br />

DRŽAVLJANSKI<br />

LORD PROTECTOR DEKLARACIJO O<br />

VOJNI JE BIL<br />

VODIL ANGLIJO<br />

PRAVICAH.<br />

PORAŽEN<br />

54


Kako so v Evropi vladali absolutisti<br />

8) Pojasni pojme, ki se nanašajo na <strong>17.</strong> stoletje v Angliji.<br />

PARLAMENTARNA<br />

MONARHIJA<br />

DEKLARACIJA<br />

DRŽAVLJANSKA<br />

VOJNA<br />

MONARHIJA (KRALJEVINA), KJER KRALJ VLADA OB POMOČI ALI SOGLASJU PARLAMENTA.<br />

IZJAVA<br />

SPOPAD MED DVEMA STRANEMA V DRŽAVI<br />

RADOVEDNEŽ<br />

V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> so ljudje že poznali kavo. Pitje kave je postalo modno. Preberi besedilo, ki govori o njenih blagodejnih<br />

uč<strong>in</strong>kih. Nato odgovori na vprašanja.<br />

• Zapiši, katere pozitivne uč<strong>in</strong>ke kave je avtor navedel v odlomku<br />

Preganja vetrove, krepi jetra, očiščuje,<br />

deluje proti garjam <strong>in</strong> slabi krvi ...<br />

• Kaj misliš, od kod takšno mnenje<br />

»Preganja vetrove, krepi jetra, zaradi<br />

svojih očiščujočih lastnosti blaži<br />

vodeničnost; prav tako je odlična proti<br />

garjam <strong>in</strong> skvarjeni krvi; osvežuje srce <strong>in</strong><br />

njegovo življenjsko bilo, je dobra za tiste,<br />

ki imajo boleč<strong>in</strong>e v trebuhu <strong>in</strong> nimajo<br />

teka; prav tako je dobra za bolezni mrzlih,<br />

vlažnih <strong>in</strong> težkih možganov. Dim, ki<br />

se kadi iz kave je dober proti vnetju oči<br />

<strong>in</strong> šumenju v ušesih; izvrstna je tudi za<br />

kratko sapo, prehlad v pljučih <strong>in</strong> boleč<strong>in</strong>e<br />

v vranici ter za gliste <strong>in</strong> izredno pomirja<br />

po preveč zaužiti pijači <strong>in</strong> jedači.«<br />

(O uporabi kave, čaja <strong>in</strong> kakava, Lyon, 1671)<br />

ZANIMA ME:<br />

O dvorcu Versailles lahko najdeš veliko <strong>in</strong>formacij <strong>in</strong> slik na<br />

straneh muzeja v Versaillesu: www.chateauversailles.fr<br />

ZANIMA ME:<br />

Film Mož z železno masko (1998) prikazuje legendo o dvojčku<br />

kralja Ludvika XIV.<br />

PONOVIMO<br />

Značilnosti abolutizma<br />

• vladar vlada sam, odgovoren je le bogu<br />

• državne zadeve mu pomaga voditi<br />

uradništvo<br />

• država ima močno vojsko<br />

• spodbujanje gospodarstva<br />

• vladar Francije<br />

Vladanje Ludvika XIV.<br />

• najbolj znan absolutist<br />

• živel razkošno v Versaillesu<br />

• rek “Država, to sem jaz”<br />

Značilnosti Anglije v<br />

<strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong><br />

• državljanska vojna:<br />

spopad med kraljem<br />

<strong>in</strong> parlamentom<br />

• Deklaracija o<br />

pravicah<br />

Razvoj Nizozemske<br />

• usmeri se v<br />

trgov<strong>in</strong>o<br />

• prve borze<br />

• Filip II.<br />

Značilnosti Španije v 16. <strong>stoletju</strong><br />

• preganjanje protestantov na<br />

Nizozemskem<br />

• vojna z Anglijo - poraz<br />

55


V Evropi je bilo v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> veliko praznoverja.<br />

Ljudje so verjeli v uroke, čarovnice <strong>in</strong> čarobne<br />

besede. Tedanjo družbo so zaznamovali procesi<br />

proti čarovnicam. V baroku so nastali veličastni<br />

dvorci, samostani <strong>in</strong> cerkve.<br />

Ko so v Evropi<br />

preganjali čarovnice<br />

Zakaj so sežigali čarovnice<br />

V novem veku je vraževernost ostala značilnost zahodne Evrope, razširjeno je bilo predvsem verovanje v čarovnice.<br />

1) Kaj misliš, zakaj so se ljudje v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> zatekali k prerokbam <strong>in</strong> vraževerju<br />

Ljudje so bili slabo izobraženi,<br />

niso znali razložiti naravne pojave.<br />

A. Katere ženske so bile največkrat obsojene za čarovništvo<br />

Kakšna je bila njihova usoda<br />

Revne <strong>in</strong> starejše ženske, vdove.<br />

Velikokrat so jih mučili, obesili<br />

ali sežgali na grmadi.<br />

B. Ali poznaš kakšno vražo, ki naj bi pr<strong>in</strong>esla srečo oziroma odganjala slabe stvari<br />

Štiriperesna deteljica, dimnikar ...<br />

Baročni umetniki so se prepustili domišljiji <strong>in</strong> čustvom<br />

Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok.<br />

2) Ob sliki Rembrandta (Nočna straža) zapiši štiri glavne značilnosti baročnega slikarstva.<br />

RAZGIBANI,<br />

POUDARJANJE ČUSTEV<br />

VELIČASTNI<br />

PRIZORI<br />

OBILJE<br />

OKRASKOV<br />

ŽIVE BARVE<br />

56


Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />

3) Zakaj so vladarji <strong>in</strong> katoliška cerkev podpirali barok<br />

Časovno je sovpadel s protireformacijo.<br />

Cerkev je z bogato opremljenimi cerkvami kazala svojo moč.<br />

4) V baroku so se razvile različne umetniške zvrsti. Med njimi tudi gledališke igre, ki so potekale na prostem <strong>in</strong> so prikazovale<br />

Kristusovo trpljenje.<br />

A. Kako se imenuje takšna gledališka zvrst<br />

Pasijon<br />

B. Poznaš morda kateri kraj, kjer tovrstne igre prirejajo še danes<br />

Škofja loka<br />

Barok se je razširil tudi v slovenskih deželah<br />

Čeprav je bil barok na Slovenskem najbolj viden v cerkvenem stavbarstvu, tudi plemiči <strong>in</strong> bogati meščani niso zaostajali<br />

s prezidavami <strong>in</strong> gradnjo novih, baročnih hiš.<br />

5) Še danes lahko po Sloveniji najdemo številne baročne stavbe.<br />

A. Naštej baročne umetn<strong>in</strong>e na Slovenskem.<br />

Uršul<strong>in</strong>ska cerkev<br />

<strong>in</strong> cerkev sv. Jakoba v Ljubljani,<br />

dvorec Dornava ...<br />

B. Ali je katera baročna stavba v tvojem kraju ali njegovi bliž<strong>in</strong>i Napiši<br />

kratko zgodov<strong>in</strong>o te stavbe. Pomagaj si z literaturo ali povprašaj v<br />

turističnem društvu.<br />

Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv.<br />

Jakoba (Ljubljana)<br />

6) V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> je bila v Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih Ljubljančanov. Obkroži tiste trditve, ki jo pravilno<br />

opisujejo.<br />

A. Akademija delavnih Ljubljančanov je gojila zanimanje za različne vede, kot so bile medic<strong>in</strong>a,<br />

zgodov<strong>in</strong>a <strong>in</strong> naravoslovje.<br />

B. Člani Akademije so bili lahko le premožni ljudje.<br />

C. Ustanovili so prvo javno knjižnico na Slovenskem.<br />

Č. Zaradi pomanjkanja denarja jim ni uspelo ustanoviti Academie Philharmonicorum.<br />

Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv. Jakoba (Ljubljana)<br />

57


Kako so v Evropi preganjali čarovnice<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Predstavljaj si, da moraš narediti načrt za svojo baročno grašč<strong>in</strong>o. Nariši jo po svoji zamisli, z vsemi značilnostmi baroka.<br />

ZANIMA ME:<br />

Če želiš vedeti več o preganjanju čarovnic, preberi<br />

knjigo Frana Jakliča Zadnja na grmadi (2001).<br />

ZANIMA ME:<br />

O Mozartu so posneli film z<br />

naslovom Amadeus (1984).<br />

PONOVIMO<br />

KO SO V EVROPI PREGANJALI ČAROVNICE<br />

ZNAČILNOSTI BAROKA<br />

• veličastnost<br />

BAROK NA SLOVENSKEM<br />

• cerkve<br />

ČAROVNIŠKI PROCESI<br />

• veliko vraževerja<br />

• razgibani prizori<br />

• številni okraski<br />

• cerkvena glasba<br />

• bogati vrtovi <strong>in</strong> parki<br />

• gradovi<br />

• meščanske hiše<br />

• preganjanje žensk<br />

58


Kako so želeli razsvetljenci<br />

spremeniti svet<br />

V <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong> so znanstveniki menili, da je<br />

mogoče z razumom <strong>in</strong> znanstvenimi metodami<br />

priti do številnih odkritij. Brezpogojna vera v<br />

boga se je zdaj umaknila veri v razum. Revolucija<br />

v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi<br />

<strong>in</strong> položaju posameznika v njej. Novo filozofsko<br />

gibanje se je imenovalo razsvetljenstvo.<br />

Naravni zakoni – revolucija v znanosti<br />

Vera v razum je ob raziskovalnem delu <strong>in</strong> znanstvenih preizkusih pripomogla k številnim naravoslovnim odkritjem v<br />

<strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />

1) Odgovori na vprašanja.<br />

A. Pomisli, kaj je hotel Rene Descartes povedati s stavkom »Mislim, torej sem«<br />

Človek obstaja zato, ker misli <strong>in</strong> uporablja svoj razum.<br />

B. Isaac Newton je preučeval gravitacijo. Pri pouku fizike <strong>in</strong> geografije si spoznal njene zakonitosti.<br />

Zapiši, kaj pomeni gravitacija.<br />

Gravitacija deluje na zemlji <strong>in</strong> v vesolju.<br />

Pomeni privlačnost zaradi mase.<br />

C. Kako bi lahko ti dokazal/a delovanje gravitacije v <strong>17.</strong> <strong>stoletju</strong><br />

Isaac Newton<br />

2) Izpolni tabelo tako, da primerjaš značilnosti miselnosti o položaju človeka v srednjem <strong>in</strong> novem veku.<br />

NAČIN RAZMIŠLJANJA V SREDNJEM VEKU<br />

• pomembni sta bili Cerkev <strong>in</strong> vera<br />

• vraževerje<br />

• vzroke za različne pojave so iskali v<br />

Svetem pismu<br />

NAČIN RAZMIŠLJANJA V NOVEM VEKU<br />

• znanstveniki, ki so spremenili pogled na svet<br />

• zavejo se, da je razum pomemben<br />

• uveljavi se vera v razum <strong>in</strong> znanost<br />

Ideje razsvetljencev – revolucija v pojmovanju družbe<br />

Revolucija v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi <strong>in</strong> položaju posameznika v njej. Razsvetljenci so trdili, da ima<br />

vsak človek pravico do življenja, svobode <strong>in</strong> lastn<strong>in</strong>e.<br />

a) S črto poveži filozofe z ustreznimi opisi.<br />

J. J. ROUSSEAU Nemški filozof, ki je ljudi pozival, naj uporabljajo lastno pamet.<br />

DENIS DIDEROT<br />

VOLTAIRE<br />

KANT<br />

Švicar, ki pa je dolgo časa živel v Franciji; bil je vnet zagovornik svobode posameznika.<br />

Zbral je vse tedanje znanje <strong>in</strong> ga izdal v enciklopediji.<br />

Francoski razsvetljenec, ki je dolgo časa živel pri pruskem kralju. Zavračal je mučenje <strong>in</strong><br />

delovanje <strong>in</strong>kvizicije.<br />

59


Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />

4) Oglej si ilustracijo <strong>in</strong> odgovori na vprašanja.<br />

A. Zapiši najpomembnejše ideje razsvetljencev.<br />

Enakost pred zakonom, pravica<br />

do svobode za vse, svoboda tiska<br />

<strong>in</strong> mišljenja, vera v znanost<br />

B. Navedi temeljne človekove pravice.<br />

Pravica do življenja, pravica<br />

do svobode izražanja, pravica<br />

do lastn<strong>in</strong>e, pravica do veroizpovedi<br />

»Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne<br />

<strong>in</strong> izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane<br />

oblast nad življenjem <strong>in</strong> svobodo državljanov samovoljna,<br />

ker je sodnik hkrati zakonodajalec ...«<br />

(baron Charles de Montesquieu, 1748).<br />

C. Izberi si sodoben primer kršenja človekovih pravic <strong>in</strong> ga predstavi.<br />

Razmisli, kako bi se ta problem dal rešiti.<br />

/<br />

Č. Ali imajo morda tudi živali pravice Zapiši katero.<br />

Pravica do hrane, zavetišča, prepoved mučenja ...<br />

Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje<br />

Številni absolutistični vladarji so sprejemali razsvetljenske ideje, saj so z njimi želeli izboljšati položaj ljudi v državi.<br />

5) Med navedenimi vladarji obkroži tiste, ki jih štejemo za razsvetljene absolutiste.<br />

Katar<strong>in</strong>a Velika Filip II. Elizabeta I. Angleška Friderik II.<br />

Napoleon I. Marija Terezija Peter Veliki<br />

6) Zakaj so razsvetljeni vladarji uvajali reforme po zgledu razsvetljenstva Podčrtaj nepravilni odgovor.<br />

A. Spoznali so, da izobraženi ljudje bolje delajo <strong>in</strong> so gospodarsko uspešnejši.<br />

B. Ugotovili so, da se državna blagajna polni hitreje, če vsi plačujejo davke.<br />

C. Spoznali so, da so zadovoljni prebivalci gospodarsko bolj uspešni.<br />

Č. Ugotovili so, da je vladar močnejši, če ima poklicno vojsko <strong>in</strong> zveste, izšolane uradnike.<br />

D. Ugotovili so, da si vladar lahko privošči razkošnejša potovanja, če ga spremlja dobro oborožena <strong>in</strong> poklicna vojska.<br />

7) Katere razsvetljenske ideje so sprejeli Ponazori s primeri.<br />

Enakost pred zakonom - obdavčitev za vse;<br />

svoboda za vse - osvoboditev kmetov.<br />

60


Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Primerjaj vladav<strong>in</strong>o absolutista Ludvika XIV. z vladanjem razsvetljenega absolutista Friderika Pruskega. Svoje ugotovitve zapiši v preglednico.<br />

Kateri nač<strong>in</strong> vladanja ti je bolj všeč Zakaj Odgovor utemelji.<br />

vodenje države<br />

gospodarska politika<br />

življenje na dvoru<br />

osebnost vladarja<br />

LUDVIK XIV.<br />

absolutist<br />

merkantilizem<br />

razkošno<br />

ošaben<br />

FRIDERIK PRUSKI<br />

absolutist<br />

fiziokratizem<br />

preprosto<br />

preprost<br />

ZANIMA ME:<br />

O Newtonu <strong>in</strong> njegovih odkritjih lahko najdeš več<br />

<strong>in</strong>formacij na spletnih naslovih www.newton.org.uk <strong>in</strong><br />

www.kvarkadabra.net/article.php/Isaac-Newton.<br />

ZANIMA ME:<br />

Knjiga G<strong>in</strong>e Kaus Katar<strong>in</strong>a Velika<br />

(1969) opisuje veliko zanimivosti o<br />

življenju ruske razsvetljene carice.<br />

PONOVIMO<br />

IDEJE<br />

RAZSVETLJENSTVA<br />

• SVOBODA<br />

• ENAKOST<br />

• RAZUM<br />

• ZNANOST<br />

KAKO SO ŽELELI<br />

RAZSVETLJENCI<br />

SPREMENITI SVET<br />

GLAVNI<br />

PREDSTAVNIKI<br />

RAZSVETLJENSTVA<br />

• J. J. ROUSSEAU<br />

• VOLTAIRE<br />

• C. de MONTESQUIEU<br />

• D.DIDEROT<br />

ENCIKLOPEDIJA<br />

knjižno delo, v<br />

katerem je bilo<br />

zbrano znanje<br />

o umetnosti <strong>in</strong><br />

znanosti<br />

RAZSVETLJENI VLADARJJI<br />

Friderik II. Veliki - Prusija<br />

Marija Terezija - habsburška<br />

monarhija<br />

Katar<strong>in</strong>a Velika - Rusija<br />

SALONSKO ŽIVLJENJE<br />

• podpora razsvetljencem<br />

• f<strong>in</strong>ančna podpora<br />

bogatih žensk<br />

• družabno kulturni<br />

večeri<br />

61


Obdobje cesarice Marije Terezije <strong>in</strong> njenega<br />

s<strong>in</strong>a Jožefa II. je bilo čas številnih reform.<br />

Habsburška monarhija je postala modernejša <strong>in</strong><br />

bolje organizirana država. Reforme so preuredile<br />

šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno<br />

organizacijo <strong>in</strong> gospodarstvo.<br />

Kako se je reformirala<br />

habsburška monarhija<br />

Katere reforme sta uvedla Marija Terezija <strong>in</strong> Jožef II.<br />

Začetek vladanja cesarice Marije Terezije je zaznamovala vojna s Prusijo, v kateri so se pokazale slabosti habsburške<br />

monarhije. Marija Terezija se je odločila, da bo slabosti odpravila z reformami.<br />

1) Kraljico Marijo Terezijo štejemo med razsvetljene vladarje.<br />

A. Zakaj Podčrtaj pravilni odgovor.<br />

A. Ker je med verskim obredom doživela razsvetljenje.<br />

B. Ker je bila izredno verna <strong>in</strong> je zaupala, da jo vodi Bog.<br />

C. Ker je uvedla reforme na podlagi razsvetljenskih idej.<br />

B. Kakšne težave je imela Marija Terezija, ko je zavladala habsburškim deželam <strong>in</strong> vsemu<br />

Svetemu cesarstvu nemške narodnosti<br />

Zapletla se je v vojno s Prusijo, v kateri je izgubila bogato Šlezijo.<br />

Ugotovila je, da je država zaostala.<br />

2) Marija Terezija <strong>in</strong> njen s<strong>in</strong> Jožef II. sta izvedla številne reforme. Dopolni tabelo tako, da pod vsako reformo vpišeš tri<br />

pomembne ukrepe. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na stani 77.<br />

DAVČNA REFORMA<br />

ŠOLSKA REFORMA<br />

GOSPODARSKA<br />

REFORMA<br />

VOJAŠKA REFORMA<br />

• popis zemljišč • obvezna osnovna • odprava car<strong>in</strong>skih • vojaška akademija<br />

šola<br />

meja<br />

• poenotenje davka • uporaba mater<strong>in</strong>ega • gospodarska svoboda<br />

• splošna vojaška<br />

jezika na začetku<br />

obveznost<br />

šolanja<br />

• odprava osebne • popis prebivalstva<br />

odvisnosti<br />

podložnikov<br />

3) Friderik II. Veliki, pruski kralj, je nekoč dejal:<br />

»Naposled imajo Habsburžani dedca <strong>in</strong> ta je ženska.«<br />

Pomisli, kaj je želel s tem povedati<br />

Da je Marija Terezija državo vodila odločno, z železno roko.<br />

62


Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />

4) Vojaška obveznost, ki sta jo habsburška vladarja vpeljala, je pomenila dolgoletno odsotnost od doma. Preberi besedilo,<br />

ki govori o pohodu vojakov skozi Ljubljano.<br />

A. Kako so se vedli vojaki, opisani v besedilu<br />

»Leta 1796 je šlo skozi mesto 2400 mož<br />

Hessen-darmstadtske pehote <strong>in</strong> 120 mož<br />

Kot divjaki.<br />

lehke konjenice. Razsajali so, dokler so<br />

se mudili v mestu, kakor divjaki. Jeden<br />

je razbil v neki hiši peč, neko drugo hišo<br />

so ti surov<strong>in</strong>i tako onečedili, da se po njihovem<br />

odhodu ni moglo v nji stanovati,<br />

dokler je niso osnažili od tal do vrha /…/<br />

Vselej je bila nesreča za meščane, kadar<br />

B. Kakšni so bili občutki meščanov ob takšnem vedenju vojakov<br />

so marširali vojaki skozi Ljubljano, bodisi<br />

avstrijski ali tuji.«<br />

Bili so jezni.<br />

(Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje)<br />

Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo<br />

Reforme so habsburški monarhiji pr<strong>in</strong>esle napredek. Na nekaterih področjih je bil opazen hitro, na drugih pa je bilo<br />

potrebno še nekaj desetletij, da so se novosti uveljavile.<br />

5) A. Zapiši dolgoročne posledice reform na področju šolstva, gospodarstva <strong>in</strong> cerkvene organizacije.<br />

ŠOLSTVO<br />

GOSPODARSTVO<br />

CERKVENA ORGANIZACIJA<br />

Zmanjša se število nepismenih; primanjkovalo je učiteljev <strong>in</strong><br />

učbenikov.<br />

Širile so se nove kulture; zaradi gnojenja boljši pridelek; delovanje<br />

kmetijskih družb.<br />

Uk<strong>in</strong>jeni številni samostani; romarske poti <strong>in</strong> nekateri verski prazniki;<br />

verska svoboda.<br />

B. Ali se ti zdi šolska reforma Marije Terezije dobra odločitev ali ne Odgovor utemelji.<br />

/<br />

6) Reforme so zelo spremenile položaj kmetov <strong>in</strong> pr<strong>in</strong>esle napredek kmetijstva.<br />

A. Kako imenujemo gospodarsko teorijo, ki je trdila, da je največje bogastvo države zemlja <strong>in</strong> njeno obdelovanje Obkroži<br />

pravilni pojem.<br />

merkantilizem fiziokratizem založništvo<br />

B. S katerimi ukrepi so reforme Marije Terezije <strong>in</strong> Jožefa II. izboljšale položaj kmeta<br />

Omejitev tlake, odprava osebne odvisnosti,<br />

podpiranje novosti v kmetijstvu.<br />

C. Kakšen odnos so imeli kmetje do šolske reforme Zakaj<br />

Negativen, ker so otroci hodili<br />

v šolo <strong>in</strong> niso delali na polju;<br />

niso se še zavedali pomena šolanja.<br />

63


Kako se je reformirala habsburška monarhija<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Zamisli si, da si svetovalec/ka cesarice Marije Terezije. Tvoj namen je izboljšati položaj prebivalcev v državi. Zapiši, katere reforme bi predlagal/a cesarici. Ob<br />

njih zapiši tudi obrazložitev, zakaj si se odločil/a za takšen predlog.<br />

ZANIMA ME:<br />

Na naslovu www.antiquesatz.com/<br />

habsburg lahko preizkusiš znanje, ki si<br />

ga pridobil/a pri tej učni uri.<br />

ZANIMA ME:<br />

Če želiš izvedeti več o rodb<strong>in</strong>i Habsburžanov, preberi<br />

knjigo Walterja Pohla, Habsburžani: zgodov<strong>in</strong>a<br />

evropske rodb<strong>in</strong>e (1994).<br />

PONOVIMO<br />

KAKO SE JE REFORMIRALA HABSBURŠKA MONARHIJA<br />

VZROKI ZA<br />

REFORME<br />

ZAOSTALA<br />

DRŽAVA,<br />

POTREBNA<br />

MODERNIZACIJE<br />

IN REFORM<br />

KATERE<br />

REFORME<br />

VOJAŠKE,<br />

SODNE,<br />

CERKEVNE,<br />

ŠOLSKE,<br />

GOSPODARSKE,<br />

DAVČNE,<br />

UPRAVNE,<br />

ZDRAVSTVENE<br />

POSLEDICE<br />

REFORM<br />

BOLJŠI POLOŽAJ<br />

KMETOV,<br />

BOLJE<br />

ORGANIZIRANA<br />

IN MODERNEJŠA<br />

DRŽAVA,<br />

SPLOŠEN<br />

NAPREDEK<br />

64


Ali so reforme v<br />

slovenskih deželah uspele<br />

Slovensko ozemlje je bilo v <strong>17.</strong> <strong>in</strong> <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong><br />

razdeljeno med tri države, največji del je bil v<br />

habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil<br />

položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset<br />

odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel<br />

je v drugi polovici <strong>18.</strong> stoletja omogočil začetke<br />

<strong>slovenske</strong>ga narodnega prebujenja.<br />

Ko je krompir postal del prehrane<br />

Reforme Marije Terezije so imele daljnosežne posledice tudi v slovenskih deželah. Številne so bile novosti na področju<br />

kmetijstva.<br />

1) V učbeniku na straneh 64–65 si oglej zemljevid, na katerem je označeno tudi slovensko ozemlje.<br />

A. Zapiši imena slovenskih dežel v avstrijskem delu habsburške monarhije.<br />

ŠTAJERSKA , KOROŠKA , KRANJSKA<br />

,<br />

GORIŠKA<br />

<strong>in</strong><br />

ISTRA<br />

B. V kateri deželi je bil tvoj kraj<br />

C. Slovenci so poleg avstrijskega dela habsburške monarhije živeli še v dveh državah, <strong>in</strong> sicer v<br />

<strong>in</strong> BENEŠKI REPUBLIKI<br />

.<br />

OGRSKI<br />

2) Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje <strong>in</strong> podobo <strong>slovenske</strong> vasi.<br />

A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti<br />

Veliko kmetov je bilo nepismenih <strong>in</strong> nepodučenih.<br />

Menili so, da novosti škodujejo.<br />

B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu.<br />

• sajenje krompirja <strong>in</strong> koruze<br />

• gnojenje polj, hlevska živ<strong>in</strong>oreja<br />

• uvajanje novih pasem<br />

C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov <strong>in</strong> spodbujanje novosti Obkroži pravilno poimenovanje.<br />

zadruge kmetijske družbe trgovske družbe<br />

3) V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji.<br />

A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku<br />

»Izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na<br />

rešeto, katerega mreža je spletena iz kov<strong>in</strong>ske žice, tako<br />

Živo srebro<br />

da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči<br />

vodi <strong>in</strong> jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov<br />

več skozi rešeto /…/. Na ta nač<strong>in</strong> nadaljujejo delo <strong>in</strong><br />

B. Delovale so tudi številne fuž<strong>in</strong>e. Katero rudo so predelovali v njih presejejo rudn<strong>in</strong>sko zemljo skozi kakih deset do dvajset<br />

sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.«<br />

Železovo rudo<br />

(J. V. Valvazor, Slava vojvod<strong>in</strong>e Kranjske, 1689)<br />

65


Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />

C. Kdo so bili tovorniki<br />

Blago so tovorili s konji;<br />

pogosto iz slovenskih dežel proti Trstu.<br />

Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke<br />

Šolska reforma je uvedla pouk za vse dečke <strong>in</strong> deklice. Med 6. <strong>in</strong> 12. letom so morali šolo obiskovati vsaj eno leto.<br />

4) Kraljica Marija Terezija je splošno šolsko uredbo izdala leta 1774.<br />

A. Zakaj se je kraljica odločila za uvedbo splošne šolske obveznosti<br />

Ker je bil velik del prebivalcev nepismen. Zavedala se je pomena izobrazbe.<br />

B. Oglej si ilustracijo. Opiši kako je potekal pouk v tistem času.<br />

Učitelj je imel ugled <strong>in</strong> avtoriteto.<br />

Učenci so morali biti ubogljivi.<br />

C. Kaj je pomenil izrek, da je bil »učitelj prvi na vasi«<br />

Učitelj je bil med redkimi, ki so bili pismeni,<br />

zato je užival velik ugled.<br />

5) Mnogim Slovencem je pridobitev izobrazbe omogočila uspešno kariero. Pod ilustracije zapiši, katerega znanega Slovenca<br />

oziroma čigavo delo predstavljajo.<br />

ANTON JANŠA JURIJ VEGA GABRIJEL GRUBER<br />

Kako se je začel narodni preporod<br />

Za Slovence je bilo <strong>18.</strong> stoletje tudi obdobje narodnega prebujenja. Pojavila se je zavest o narodni pripadnosti ter<br />

pomenu <strong>slovenske</strong>ga jezika, navad <strong>in</strong> običajev.<br />

6) A. Poveži takratne narodne buditelje na Slovenskem z ustreznimi opisi.<br />

MARKO POHLIN<br />

VALENTIN VODNIK<br />

ŽIGA ZOIS<br />

ANTON TOMAŽ LINHART<br />

mentor <strong>in</strong> mecen; spodbujal je buditelje z nasveti <strong>in</strong> denarjem<br />

pesnik, pisatelj <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>ar; pisal je tudi poučne knjige<br />

zgodov<strong>in</strong>ar, dramatik, pisatelj, ki je napisal komediji Ta veseli dan <strong>in</strong> Županova Micka<br />

duhovnik, ki je napisal Kranjsko gramatiko – slovnico <strong>slovenske</strong>ga jezika<br />

66


Ali so reforme v slovenskih deželah uspele<br />

B. V učbeniku na strani 81 preberi portret Valent<strong>in</strong>a Vodnika. Zapiši štiri dejstva, ki jih lahko razbereš iz njegovega življenjepisa.<br />

Duhovnik; pisal tudi poučne knjige;<br />

pristaš razsvetljenih idej; urejal je prvi časopis v <strong>slovenske</strong>m jeziku;<br />

bil je tudi pesnik.<br />

RADOVEDNEŽ<br />

V osmerki boš našel različne pojme. Izpiši jih <strong>in</strong> razloži, kaj pomenijo.<br />

J F L O S A R S T V O H J K L<br />

I U K Z T G F B V C Y S A O P<br />

T L R V G H Ž S I O Z A G I Ž<br />

G O E I H Š T S O N E M S I P<br />

F I S F J D M N V F H U I O P<br />

D U I A S V N G F H J K L Č P<br />

E Z J C D B E M O N E C E M Ž<br />

R T A S D F Ž G F G H U O P Č<br />

V B N J H K L Č A D R T Z U I<br />

ŽIGA ZOIS-mecen na kranjskem<br />

MECEN - podpornik, denarno pomaga umetnikom<br />

JURIJ VEGA - izumitelj, matematik<br />

PISMENOST - znati brati <strong>in</strong> pisati<br />

FLOSARSTVO - splavarstvo<br />

ZANIMA ME:<br />

Na straneh http://wikipedia.org/wiki/Jurij_Vega<br />

<strong>in</strong> www.gea-on.net/clanek.aspID=211 lahko<br />

prebereš več o Juriju Vegi <strong>in</strong> njegovih dosežkih.<br />

ZANIMA ME:<br />

Delo Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona (2004) opisuje življenje<br />

znanega matematika. Več o znanih Slovencih, ki so delovali na Dunaju,<br />

lahko prebereš v knjigi Pavla Zdovca, Dunaj <strong>in</strong> njegovi Slovenci (1978).<br />

PONOVIMO<br />

•<br />

•<br />

•<br />

•<br />

Novosti v kmetijstvu<br />

nove poljšč<strong>in</strong>e<br />

nove pasme<br />

hlevska živ<strong>in</strong>oreja<br />

gnojenje polj<br />

Napredek nekmetijskih dejavnosti<br />

• spremembe v prometu: furmanstvo,<br />

flosarstvo<br />

• razmah trgov<strong>in</strong>e<br />

• rudarstvo, fuž<strong>in</strong>arstvo<br />

ALI SO REFORME V SLOVENSKIH DEŽELAH USPELE<br />

•<br />

•<br />

•<br />

Uspehi šolske reforme<br />

obvezna osnovna šola<br />

večje število pismenih<br />

uspešni, izobraženi Slovenci<br />

•<br />

•<br />

•<br />

Narodno prebujenje<br />

začetek narodnega prebujanja<br />

objavljali dela v <strong>slovenske</strong>m jeziku<br />

Pohl<strong>in</strong>, L<strong>in</strong>hart, Vodnik ...<br />

67


Leta 1607 so v Severno Ameriko prispele prve<br />

angleške ladje <strong>in</strong> Angleži so sčasoma ustanovili<br />

številne naselb<strong>in</strong>e. Med matično državo <strong>in</strong><br />

kolonijami je v drugi polovici <strong>17.</strong> stoletja izbruhnil<br />

spor. Končal se je z ameriško revolucijo, v kateri<br />

je tr<strong>in</strong>ajst kolonij razglasilo neodvisnost. Nastale<br />

Združene države Amerike so postale moderna<br />

država. Bile so federativno urejena republika.<br />

Kako so razsvetljenske<br />

ideje vplivale na<br />

nastanek zda<br />

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko<br />

Ozemlje Severne Amerike je bilo sredi <strong>17.</strong> stoletja razdeljeno med različne evropske države.<br />

1) A. V učbeniku na strani 82 si oglej zemljevid Severne Amerike. Tabelo dopolni tako, da zapišeš, kateri deli te cel<strong>in</strong>e so<br />

pripadli posameznim državam oziroma skup<strong>in</strong>am.<br />

FRANCIJA ANGLIJA ŠPANIJA AMERIŠKI STAROSELCI<br />

VZHODNI DEL<br />

JUŽNI DEL<br />

OSREDNJI DEL<br />

DANAŠNJIH ZDA;<br />

DANAŠNJIH ZDA<br />

ZAHODNI DEL<br />

DANAŠNJIH ZDA<br />

SEVERNI DEL<br />

(OD FLORIDE DO<br />

ZDA IN KANADE<br />

KANADE<br />

KALIFORNIJE)<br />

B. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija Obkroži pravilni odgovor.<br />

deset enajst dvanajst tr<strong>in</strong>ajst<br />

2) Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami.<br />

A. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki<br />

V svobošč<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> pravicah so bili vsi enaki.<br />

B. S kakšnimi težavami so se soočali<br />

Bolezni, lakota, napadi staroselcev.<br />

C. Prvi kolonisti so prihajali v stik tudi z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki<br />

Trgovski stiki, velikokrat pa tudi spori <strong>in</strong> spopadi.<br />

Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija<br />

Spor med angleškimi kolonijami <strong>in</strong> Anglijo se je začel zaostrovati z bostonsko čajanko. Končal se je z vojno <strong>in</strong> odcepitvijo<br />

kolonij od matične države.<br />

3) Kaj pomeni bostonska čajanka Podčrtaj pravilni odgovor.<br />

A. Vse Indijance so Angleži povabili v Boston na čaj.<br />

B. Anglija je kolonistom odpravila davek na čaj.<br />

C. Kolonisti so protestirali proti davku za čaj tako, da so v morje pometali zaboje čaja, ki so bili namenjeni v ZDA.<br />

Č. Bogate dame iz Bostona so se ob nedeljah popoldne srečevale <strong>in</strong> preizkušale različne vrste čajev.<br />

68


Kako so razsvetljenske<br />

ideje vplivale na nastanek ZDA<br />

4) Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še tr<strong>in</strong>ajsta) je 4. julija 1776 sprejelo deklaracijo o neodvisnosti.<br />

A. Kakšen dokument je bila deklaracija o neodvisnosti<br />

V njem je bila zapisana odločitev o odcepitvi kolonij od Velike Britanije. Prvič so bile v uradnem<br />

dokumentu zapisane razsveljenske ideje.<br />

B. Ali morda veš, kaj danes Američani praznujejo 4. julija<br />

DAN NEODVISNOSTI.<br />

C. Glavni avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson (na sliki). V učbeniku<br />

na strani 83 preberi njegov portret <strong>in</strong> zapiši tri dejstva o njem.<br />

1.<br />

2.<br />

3.<br />

Pisatelj <strong>in</strong> politik, avtor deklaracije o neodvisnosti<br />

Zavzemal se je za svobodo govora, misli <strong>in</strong> vere<br />

Izumitelj <strong>in</strong> arhitekt<br />

Č. V učbeniku na strani 83 preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Naštej tri ideje, omenjene v odlomku, ki so po<br />

tvojem mnenju razsvetljenske.<br />

Ljudje so enaki <strong>in</strong> imajo neodtuljive pravice.<br />

Vladav<strong>in</strong>e so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice.<br />

Ljudje lahko odpravijo vladav<strong>in</strong>o, v kolikor ta ne spoštuje njihove pravice.<br />

Američani so se odločili za republiko<br />

ZDA so postale republika – država, v kateri je bila oblast v rokah državljanov, ki so svoje voditelje volili.<br />

5) Na novo nastale Združene države Amerike so dobile ustavo <strong>in</strong> prvega predsednika.<br />

A. Razloži, kaj pomeni pojem.<br />

USTAVA<br />

temeljni zakon države<br />

B: Ali ima tudi Republika Slovenija ustavo<br />

Da, od leta 1991.<br />

C. ZDA so postale republika. Razloži pojem. Pod njim zapiši ime <strong>in</strong> priimek<br />

njenega prvega predsednika.<br />

REPUBLIKA je<br />

državna ureditev, kjer se oblast voli.<br />

George Wash<strong>in</strong>gton<br />

George Wash<strong>in</strong>gton<br />

Č. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih<br />

državljanskih pravic Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva<br />

Indijanci, ženske, temnopolti sužni. Ne, to ni bilo v duhu razsvetljenstva.<br />

D. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristojnosti.<br />

Pomagaj si s shemo v učbeniku na strani 84.<br />

ZAKONODAJNA OBLAST IZVRŠILNA OBLAST SODNA<br />

OBLAST<br />

sprejema zakone izvaja zakone nadzoruje izvajanje zakonov<br />

69


Kako so razsvetljenske<br />

ideje vplivale na nastanek ZDA<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Prvi naseljenci v Severni Ameriki so bili Angleži, imenovani puritanci. Pripadali so posebni protestantski verski<br />

skup<strong>in</strong>i, za katero je bilo značilno, da je dosledno živela skladno z vero. Zaradi svoje vere so bili pregnani iz Evrope.<br />

• Ali veš od kod izhaja beseda puritanec<br />

Angleško pure pomeni<br />

ČIST<br />

• Puritanci so podpirali pismenost. Bili so mnenja, da bi tudi<br />

ženske morale znati brati sveto pismo.<br />

Kakšna se ti zdi ta ideja<br />

• Nazori puritanstva <strong>in</strong> verske gorečnosti so še danes močni v ameriški družbi.<br />

Ali poznaš katero od odmevnih akcij puritancev v zadnjem času<br />

PROTI SPLAVU ...<br />

ZANIMA ME:<br />

Na spletni strani http://teacheroz.com/colonies.htm lahko<br />

najdeš veliko <strong>in</strong>formacij o prvih kolonistih v Severni Ameriki.<br />

ZANIMA ME:<br />

Film Novi svet (2005) opisuje prve kolonije Angležev v<br />

Severni Ameriki <strong>in</strong> njihove spopade z Indijanci.<br />

PONOVIMO<br />

KAKO SO RAZSVETLJENSKE IDEJE VPLIVALE NA NASTANEK ZDA<br />

Prvi naseljenci<br />

ANGLEŽI,<br />

FRANCOZI,<br />

NIZOZEMCI ...<br />

Vzrok za spor<br />

PREVISOKI DAVKI<br />

Bostonska čajanka<br />

leta 1772 -<br />

začetek ameriške<br />

revolucije<br />

Deklaracija o neodvisnosti <strong>in</strong> vojna<br />

• 4. julija 1774<br />

• kolonije razglasijo neodvisnost<br />

• zapisane razsvetljenske ideje<br />

Delitev oblasti<br />

zakonodajna, izvršilna,<br />

sodna<br />

Prvi predsednik ZDA<br />

• spopad med kolonisti <strong>in</strong> Veliko Britanijo<br />

George Wash<strong>in</strong>gton<br />

70


Zakaj je v Franciji leta<br />

1789 izbruhnila revolucija<br />

Francija je bila v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong> še vedno simbol<br />

absolutizma <strong>in</strong> fevdalne ureditve. Razkošje dvora<br />

so omogočali visoki davki meščanstva <strong>in</strong> revnih<br />

kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah<br />

so privedle do izbruha revolucije.<br />

Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo<br />

V francoski družbi sta imela prvi <strong>in</strong> drugi stan mnoge privilegije, tretji pa nobenih pravic <strong>in</strong> obveznost plačevanja<br />

davkov.<br />

1) Prebivalstvo Francije je bilo v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong> razdeljeno na stanove, ki so se med seboj razlikovali po pravicah <strong>in</strong> privilegijih.<br />

Oglej si karikaturo francoske družbe pred revolucijo <strong>in</strong> ob njej zapiši poglavitne značilnosti posameznih stanov.<br />

PRVI<br />

stan<br />

značilnosti:<br />

• privilegiji, ne plačujejo<br />

davkov<br />

• lastniki posestev<br />

• neenoten (visoka, nižja d.)<br />

DRUGI stan<br />

značilnosti:<br />

• privilegiji, ne plačujejo<br />

davkov<br />

• lastniki posestev<br />

• neenoten (dvorno,<br />

podeželsko plemstvo)<br />

TRETJI<br />

značilnosti:<br />

• brez posesti<br />

• plačevali davke<br />

• kmetje - nesvobodni<br />

• meščani -zahtevajo<br />

politične pravice<br />

stan<br />

Kaj je sporočilo karikature<br />

Tretji stan (kmetje) nosijo<br />

breme prvega <strong>in</strong> drugega<br />

stanu.<br />

2) V učbeniku na strani 86 si preberi portret Marije Antoanete <strong>in</strong> besedilo v rubriki Ali veš.<br />

A. Opiši kraljico, njene navade <strong>in</strong> ugotovi, zakaj ni bila priljubljena.<br />

Hčerka Marije Terezije, rada je živela razkošno,<br />

zaradi zapravljivosti je bila nepriljubljena.<br />

B. Kako je potekal dan v življenju plemiča v Versaillesu za časa Ludvika XVI.<br />

V zabavah, druženju, opravljanju,<br />

razkošnih večerjah.<br />

C. Ob sliki opiši, kakšna je bila moda francoskih plemičev v <strong>18.</strong> <strong>stoletju</strong>.<br />

Razkošne obleke, dragocen nakit,<br />

lasulje (pri moških), ličila.<br />

71


Zakaj je v Franciji<br />

leta 1789 izbruhnila revolucija<br />

3) V učbeniku na strani 86 preberi pisni vir (Arthur Young).<br />

A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo.<br />

Visoki davki <strong>in</strong> dajatve; brez imetja.<br />

B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika<br />

Delo od jutra do večera, skromna prehrana.<br />

C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega.<br />

Meščani so bili osebno svobodni; imeli so tudi lastn<strong>in</strong>o (hiše, delavnice ...).<br />

4) Kriza v Franciji se je v drugi polovici <strong>18.</strong> stoletja poglabljala. F<strong>in</strong>ančni m<strong>in</strong>ister Necker je leta 1781 v znamenitem<br />

poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih f<strong>in</strong>ancah ter s tem povzročil »strahoten škandal s številkami o<br />

stroških za vzdrževanje dvora <strong>in</strong> plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«.<br />

Navedi tri vzroke za f<strong>in</strong>ančno krizo države.<br />

Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, izdatki za vojsko.<br />

5) Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo <strong>in</strong> odgovori na vprašanja.<br />

Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi<br />

Ne.<br />

Bil je plašen, po značaju<br />

zelo šibak <strong>in</strong> neodločen.<br />

Kaj se je zgodilo 14. julija 1789<br />

»A Ludvik XVI. nikakor ni neumen <strong>in</strong> omejen;<br />

toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih<br />

kratkovidnost, tako ga duševno zavira plahost<br />

/.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega<br />

vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V<br />

splošnem pa rajši bere <strong>in</strong> piše, kakor govori,<br />

kajti knjige so tihe <strong>in</strong> ne tišče v človeka; Ludvik<br />

XVI. (človek ne bi verjel) rad <strong>in</strong> veliko bere ...«<br />

(Stefan Zweig, Maria Anto<strong>in</strong>etta, Obzorja, Maribor, 1969)<br />

Zaradi nevzdržnih f<strong>in</strong>ančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se<br />

je oklical za predstavnike ljudstva <strong>in</strong> se preimenoval v narodno skupšč<strong>in</strong>o.<br />

6) Kralj je narodno skupšč<strong>in</strong>o priznal kot parlament.<br />

A. Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala<br />

abolutizem<br />

B. Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da<br />

Kralj ni vladal aboslutno, temveč ob pomoči parlamenta<br />

(narodne skupšč<strong>in</strong>e).<br />

Napad na Bastiljo<br />

C. Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789 Kaj se je takrat zgodilo<br />

Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja.<br />

72


Zakaj je v Franciji<br />

leta 1789 izbruhnila revolucija<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Marija Antoaneta je bila francoska kraljica, ki je slovela po zapravljivosti.<br />

Nariši kraljico. V oporo naj ti bo ilustracija plemičev<br />

(stran 71). Ne pozabi na lasuljo, nakit <strong>in</strong> razkošno obleko.<br />

ZANIMA ME:<br />

Če želiš izvedeti več o življenju francoske kraljice,<br />

preberi knjigo Eleanor Burford Hibbert, Izpoved<br />

kraljice Marije Anto<strong>in</strong>ette (1981).<br />

ZANIMA ME:<br />

Prevratni čas v Franciji prikazuje ameriški film<br />

Francoska revolucija (1995).<br />

PONOVIMO<br />

TRIJE STANOVI<br />

PRVI STAN - duhovšč<strong>in</strong>a<br />

(privilegiji)<br />

DRUGI STAN - plemstvo<br />

(privilegiji)<br />

TRETJI STAN- kmetje,<br />

meščanstvo<br />

(plačujejo visoke davke)<br />

FRANCIJA PRED<br />

REVOLUCIJO<br />

FINANČNE TEŽAVE DRŽAVE<br />

• številni izdatki za dvor,<br />

vojsko <strong>in</strong> uradništvo<br />

• neuspešni poskusi<br />

f<strong>in</strong>ančnih reform<br />

ZAHTEVE TRETJEGA STANU<br />

obdavčitev 1. <strong>in</strong> 2. stanu, svoboda za kmete, politične pravice za meščane<br />

ZAČETEK REVOLUCIJE<br />

napad na Bastiljo 4.7.1789<br />

73


Poslanci narodne skupšč<strong>in</strong>e so Francijo spremenili<br />

v moderno meščansko monarhijo. Pravice<br />

državljanov so najprej zapisali v deklaraciji<br />

človeka <strong>in</strong> državljana. Nestabilen položaj v<br />

državi je omogočil prevzem oblasti jakob<strong>in</strong>cem,<br />

predstavnikom revnega meščanstva.<br />

Kako je revolucija<br />

spremenila Francijo<br />

Revolucionarni sklepi narodne skupšč<strong>in</strong>e<br />

Narodna skupšč<strong>in</strong>a je z zakoni, sprejetimi avgusta 1789, Francijo temeljito spremenila.<br />

1) Katere spremembe je sprejela narodna skupšč<strong>in</strong>a Obkroži jih.<br />

A. Odpravila je absolutizem.<br />

B. Francija je dobila moderen parlament <strong>in</strong> ustavo.<br />

C. Glasovala je proti ustavi.<br />

Č. Od kralja je zahtevala, da postane razsvetljeni absolutist.<br />

D. Uvedena je bila enakost pred zakonom.<br />

»Naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki<br />

so odločili, da bodo davke plačevale vse<br />

osebe v državi glede na svoje dohodke. /…/<br />

Tlaka, osebna odvisnost <strong>in</strong> druge služnosti<br />

se odpravijo brez odškodn<strong>in</strong>e.«<br />

(sklepi narodne skupšč<strong>in</strong>e 4. avgusta 1789)<br />

2) Eden najpomembnejših dokumentov, ki jih je sprejela narodna skupšč<strong>in</strong>a, je bila deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong><br />

državljana. V učbeniku na strani 88 preberi vseb<strong>in</strong>o te izjave.<br />

A. Izpiši tista določila, ki se ti zdijo še posebno pomembna.<br />

Ljudje se rodijo <strong>in</strong> živijo svobodni ter enaki v pravicah. Nezastarljive<br />

človekove pravice so: svoboda, lastn<strong>in</strong>a, varnost <strong>in</strong> upor proti zatiranju.<br />

B. Po katerih idejah <strong>in</strong> vzorih so se zgledovali poslanci narodne skupšč<strong>in</strong>e pri sestavi<br />

deklaracije<br />

Po razsvetljenskih idejah <strong>in</strong> ZDA.<br />

C. Kaj misliš, ali je kralja Ludvika XVI. zaradi teh sklepov kaj »bolela glava« Dopolni oblačke tako, da vanje zapišeš, kakšne<br />

misli je imel v tistem času.<br />

Kako zaustaviti<br />

revolucijo<br />

Kako preprečiti<br />

konec absolutizma<br />

Revolucija je<br />

zame <strong>in</strong> za državo<br />

škodljiva!<br />

Deklaracija o<br />

pravicah človeka je<br />

škodljiva.<br />

3) Francija se je med revolucijo morala bojevati z drugimi državami. Kakšno stališče do revolucije so imele druge države<br />

Ali so jo podpirale<br />

Kralji drugih držav so bili proti revoluciji v Franciji. Zbali so se, da se bo razširila na njihovo<br />

ozemlje <strong>in</strong> povzročila upore prebivalstva.<br />

74


Teror jakob<strong>in</strong>cev<br />

Obdobje vladanja jakob<strong>in</strong>cev (1792–94) je zaznamovalo ustrahovanje<br />

vseh, ki so kakorkoli nasprotovali revoluciji ali hoteli škoditi njenim<br />

pridobitvam.<br />

4) Jakob<strong>in</strong>ci so odpravili še zadnje ostanke fevdalnih obveznosti.<br />

A. Kako še drugače imenujemo obdobje jakob<strong>in</strong>ske oblasti<br />

Kako je revolucija spremenila Francijo<br />

OBDOBJE TERORJA, NASILJA<br />

B. Oglej si karikaturo na desni. Navedi štiri njene značilnosti, zaradi katerih<br />

sklepaš, da karikatura prikazuje čas jakob<strong>in</strong>ske oblasti.<br />

Jakob<strong>in</strong>ski simboli (rdeča kapa), usmrtitev z giljot<strong>in</strong>o, požig<br />

cerkva, preganjanje duhovnikov <strong>in</strong> katoliške vere.<br />

C. Ali je avtor karikature podpiral ravnanje jakob<strong>in</strong>cev Svoj odgovor utemelji.<br />

Ne, saj jih prikazuje negativno.<br />

5) Pojasni, s katerimi ukrepi so jakob<strong>in</strong>ci okrepili vojaško moč Francije <strong>in</strong> na vseh frontah<br />

prešli v napad. Pomagaj si z besedilom.<br />

K obrambi domov<strong>in</strong>e so pritegnili vse prebivalstvo, povečali proizvodnjo<br />

orožja, spodbujali domoljubje, dali priložnost mladim <strong>in</strong> sposobnim<br />

poveljnikom.<br />

Naprej, s<strong>in</strong>ovi domov<strong>in</strong>e,<br />

prišel je slave dan za nas!<br />

Nasilje vstaja iz tem<strong>in</strong>e,<br />

(da bi zadalo nam poraz).<br />

Kako čez naša polja rjove<br />

sovražna vojska <strong>in</strong> divja;<br />

to tuja k nam vihra<br />

pobijat žene <strong>in</strong> s<strong>in</strong>ove.<br />

Orožje vsi v roko!<br />

Naprej, naprej!<br />

Naj to zemljo sovrag poji s krvjo!<br />

(Marseljeza, 1792).<br />

6) Dogodke kronološko razporedi od 1 do 5 tako, da najstarejšemu dopišeš številko 1.<br />

3<br />

1<br />

2<br />

4<br />

5<br />

Franciji zavladajo jakob<strong>in</strong>ci.<br />

Ustanovljena je narodna skupšč<strong>in</strong>a.<br />

Absolutizem je odpravljen, Francija postane parlamentarna monarhija.<br />

Kralja obglavijo, Francija postane republika.<br />

Obglavljen je Maximillien Robespierre <strong>in</strong> oblasti jakob<strong>in</strong>cev je bilo konec.<br />

Zaključek francoske revolucije<br />

Francoska revolucija se je končala leta 1799 z državnim udarom novega junaka, Napoleona Bonaparteja.<br />

7) Primerjaj ureditev v Franciji pred revolucijo <strong>in</strong> po njej.<br />

PRED REVOLUCIJO<br />

absolutizem<br />

privilegiji prvega <strong>in</strong> drugega stanu<br />

davke plačuje le tretji stan<br />

kmetje so nesvobodni<br />

tretji stan nima političnih pravic<br />

OB KONCU REVOLUCIJE<br />

parlamentarna monarhija<br />

enakost pred zakonom<br />

davke plačujejo vsi<br />

osebna svoboda kmetov<br />

tretji stan dobi volilno pravico (s cenzusom)<br />

75


Kako je revolucija spremenila Francijo<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Zamisli si, da si nov<strong>in</strong>ar, ki ima možnost <strong>in</strong>tervjuvati kralja Ludvika XIV., tik preden se odpravi na giljot<strong>in</strong>o. Kaj bi ga vprašal Zapiši nekaj vprašanj.<br />

ZANIMA ME:<br />

Več o francoski revoluciji lahko izveš<br />

na spletnem mestu www.Louis-XIV.de.<br />

ZANIMA ME:<br />

Več o Maximillienu Robespierru lahko<br />

prebereš v knjigi Spremenili so svet (2005).<br />

PONOVIMO<br />

UKREPI NARODNE SKUPŠČINE<br />

• odprava fevdalizma<br />

• odprava absolutizma<br />

• deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong><br />

SPREMEMBE ZARADI SKLEPOV<br />

SKUPŠČINE<br />

• svoboda kmetov<br />

• Francija je parlamentarna monarhija<br />

• volilna pravica za tretji stan<br />

državljana<br />

KAKO JE REVOLUCIJA SPREMENILA FRANCIJO<br />

JAKOBINSKA DIKTATURA<br />

• obdobje nasilja<br />

• preganjajo vse, ki so nasprotovali<br />

revoluciji<br />

• giljot<strong>in</strong>a<br />

UKREPI JAKOBINCEV<br />

• plemstvu odvzamejo zemljo<br />

• reforme v korist revnih<br />

• izboljšajo gospodarsko stanje<br />

• uspešna obramba Francije<br />

76


Kako je Napoleon ustvaril<br />

evropski imperij<br />

Leta 1799 je najprej Franciji, nato pa vsej Evropi<br />

zavladal drzen <strong>in</strong> sposoben vojak Napoleon<br />

Bonaparte. Vojne so trajale vse do leta 1813, ko<br />

je bil Napoleon poražen. Pod njim je bila Francija<br />

spet monarhija.<br />

Napoleon je zavladal Franciji<br />

Francosko cesarstvo pod Napoleonom I. je temeljilo na načelih, ki jih je razglasila francoska revolucija.<br />

1) A. Napoleon je prišel na oblast tako, da je izvedel DRŽAVNI UDAR, kar pomeni, da<br />

je na oblasti prišel nenadno, ob pomoči sile.<br />

B. V kvadratke ob karikaturi, ki prikazuje Napoleonovo oblast, zapiši značilnosti njegovega vladanja. V pomoč ti je poglavje<br />

Napoleon je zavladal Franciji v učbeniku na straneh 91–92.<br />

PODPIRALA<br />

GA JE VOJSKA<br />

POLICIJA JE<br />

PREGANJALA<br />

NASPROTNIKE<br />

DRŽAVO JE VODIL<br />

SAM - DIKTATOR<br />

DRŽAVLJANI<br />

NISO MOGLI<br />

VPLIVATI NA<br />

POLITIČNE ODLOČITVE<br />

C. Zakaj je meščanstvo podpiralo Napoleona<br />

Država je bila gospodarsko <strong>in</strong> politično stabilna.<br />

Zaradi ozemeljske širitve Francije, so se pojavila nova tržišča, kar je meščanstvu pr<strong>in</strong>ašalo<br />

bogastvo.<br />

2) V učbeniku na strani 91 je shema razvoja Francije od leta 1789 do prihoda Napoleona na oblast. Primerjaj posamezne<br />

faze razvoja politične ureditve v Franciji <strong>in</strong> zapiši svoje ugotovitve v spodnjo preglednico.<br />

KRALJEVINA REPUBLIKA CESARSTVO<br />

Kdaj: Ludvik XVI.<br />

Kdaj: francoska revolucija Kdaj: Napoleon - cesar<br />

(do 1792)<br />

(1792-1804)<br />

(1804-13)<br />

Značilnosti: Značilnosti: Značilnosti:<br />

absolutizem, dedna oblast,<br />

stanovska družba<br />

parlament, ustava, volitve,<br />

kralj obglavljen<br />

diktatura, cenzura,<br />

policijski nadzor, vojne<br />

77


Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />

Napoleon je zavladal Evropi<br />

Napoleon je s sijajnimi zmagami<br />

nad državami koalicije Francijo<br />

povzdignil v evropsko silo.<br />

3) Oglej si zemljevid v učbeniku<br />

na strani 92.<br />

A. Obkroži imena držav, ki so<br />

bile združene v koalicijo proti<br />

Napoleonu.<br />

B. Pobarvaj z rdečo države, ki jih<br />

je Napoleon priključil k Franciji<br />

<strong>in</strong> so tvorile francoski imperij.<br />

C. Z zeleno pobarvaj ozemlja, ki<br />

so bila odvisna od Francije.<br />

Č. Obkroži ime pomorske bitke,<br />

v kateri je Velika Britanija<br />

hudo porazila Napoleona.<br />

4) Katere značilnosti dobrega vojaka bi pripisal Napoleonu<br />

Drzen, pogumen, dober strateg; veliko vojaškega, zgodov<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> matematičnega znanja.<br />

Tri Napoleonove usodne napake<br />

Konec leta 1805 je bila Velika Britanija ed<strong>in</strong>a neporažena proti Napoleonu. Ta se je odločil, da jo bo gospodarsko<br />

uničil. Kaznovanje držav, ki so kršile njegova določila, je na koncu povzročilo njegov poraz.<br />

5) Navedi tri usodne napake, ki jih je naredil Napoleon.<br />

A. Na zgornjem zemljevidu jih tudi označi oziroma vpiši.<br />

• cel<strong>in</strong>ska zapora<br />

• bojevanje na Pirenejskem polotoku<br />

• pohod proti Rusiji<br />

6) O Napoleonu so imeli prebivalci Evrope različno mnenje.<br />

A. Ob slikah zapiši, kako prikazujeta Napoleona.<br />

Francoska vojska med umikom v Rusiji<br />

nevarnost, ki povzroča<br />

smrt, razdejanje<br />

<strong>in</strong> trpljenje<br />

velik <strong>in</strong><br />

oboževan<br />

cesar<br />

78


Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij<br />

B. Zakaj Evropejci niso imeli enotnega mnenja o Napoleonu<br />

Več<strong>in</strong>a narodov je zaradi vojn <strong>in</strong> podrejenosti Franciji čutila odpor. Nekaterim pa so Napoleonove<br />

reforme pr<strong>in</strong>esle kulturni razmah.<br />

C. Kakšno je tvoje mnenje o Napoleonu<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Premeči črke <strong>in</strong> dobil boš pojme, povezane z Napoleonom. Pravilno jih izpiši <strong>in</strong> jih pojasni.<br />

AAFLRTGAR:<br />

TRAFALGAR- poraz Francozov proti Veliki Britaniji<br />

NHLEAE TAESV:<br />

SVETA HELENA - otok, kamor so zaprli Napoleona (1815)<br />

EKACILNS OZRPAA: CELINSKA ZAPORA - prepoved trgovanja z Veliko Britanijo<br />

NOLOVNAPEO EKKSOD: NAPOLEONOV KODEKS - zbirka zakonov<br />

TAIKB OOVANRD: BITKA NARODOV - bitka 1813 pri Leipzigu, poraz Napoleona<br />

ZANIMA ME:<br />

Če želiš izvedeti še kaj več o Napoleonu,<br />

preberi knjigo Emila Ludwiga,<br />

Napoleon: veliki Korzičan (1970)<br />

ZANIMA ME:<br />

DVD z naslovom Napoleon – skrivnostna<br />

smrt (2005) prikazuje zadnje dneve Napoleona<br />

<strong>in</strong> razkriva vzroke njegove smrti.<br />

PONOVIMO<br />

Napoleonova<br />

diktatura<br />

(bonapartizem)<br />

• državo vodi sam<br />

• cenzura, nadzor<br />

Osvajalne vojne<br />

leta 1812 je nadziral<br />

večji del evropskega<br />

ozemlja<br />

policije<br />

Tri napake<br />

• cel<strong>in</strong>ska zapora<br />

• bojevanje na<br />

Pirenejskem<br />

polotoku<br />

Poraz<br />

• 1813 bitka narodov<br />

pri Leipzigu;<br />

• 1815 bitka pri<br />

Waterlooju<br />

• pohod proti Rusiji<br />

79


Novice o revoluciji so hitro prispele tudi v <strong>slovenske</strong><br />

dežele. Nad revolucijo so se navduševali<br />

predvsem izobraženci. Z ustanovitvijo Ilirskih<br />

prov<strong>in</strong>c (1809–13) so prebivalci več<strong>in</strong>e slovenskih<br />

dežel prišli pod francosko oblast <strong>in</strong> spoznali<br />

nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona<br />

so <strong>slovenske</strong> dežele znova postale del<br />

habsburške monarhije.<br />

Kako je francoska<br />

revolucija odmevala<br />

v slovenskih deželah<br />

Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo<br />

Francoska revolucija je odmevala tudi v slovenskih deželah, vendar nad njo niso bili vsi navdušeni. Pridobitvam revolucije<br />

so bili privrženi zlasti slovenski razsvetljenci <strong>in</strong> kmetje.<br />

1) Zapiši, nad katerimi pridobitvami francoske revolucije so bili navdušeni izobraženci <strong>in</strong> nad katerimi kmetje.<br />

IZOBRAŽENCI<br />

• deklaracija o pravicah človeka <strong>in</strong> državljana<br />

• svoboda <strong>in</strong> enakost pred zakonom<br />

• odprava fevdalizma<br />

KMETJE<br />

• svoboda <strong>in</strong> enakost pred zakonom<br />

2) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 95.<br />

A. V zemljevid na desni vpiši imena slovenskih dežel, ki so bile vključene v Ilirske prov<strong>in</strong>ce.<br />

B. Obkroži mesto, kjer je bil sedež Ilirskih prov<strong>in</strong>c.<br />

C. Zakaj je Napoleon ustanovil Ilirske prov<strong>in</strong>ce Vzroke razdeli na gospodarske <strong>in</strong> vojaško-politične.<br />

Gospodarski<br />

vzroki<br />

Vojaško-politični<br />

vzroki<br />

trgovska<br />

povezava<br />

z Osmanskim<br />

cesarstvom<br />

cel<strong>in</strong>ska zapora -<br />

Avstrijsko<br />

cesarstvo odrezati<br />

od morja<br />

80


Zakaj so bile Ilirske prov<strong>in</strong>ce pomembne v slovenski zgodov<strong>in</strong>i<br />

Čeprav so Ilirske prov<strong>in</strong>ce, ki jih je Napoleon ustanovil 1809., obstajale le štiri leta, je bil njihov pomen v slovenski<br />

zgodov<strong>in</strong>i velik.<br />

3) Do kdaj so obstajale Ilirske prov<strong>in</strong>ce Obkroži pravilno letnico.<br />

A. 1810<br />

B. 1813<br />

C. 1815<br />

4) Francoska oblast je v Ilirskih prov<strong>in</strong>cah uvedla nekatere spremembe.<br />

A. Dopolni preglednico tako, da zapišeš, za katere spremembe gre.<br />

SPREMEMBE, KI SO JIH UVEDLI FRANCOZI<br />

Kako je francoska revolucija<br />

odmevala v slovenskih deželah<br />

Področje šolstva<br />

Cerkveno področje<br />

Položaj kmeta<br />

• enotna štirirazredna<br />

šola;<br />

• slovenšč<strong>in</strong>a je bila učni<br />

jezik<br />

• uk<strong>in</strong>itev mnogih verskih<br />

praznikov;<br />

• uk<strong>in</strong>itev nekaterih samostanov<br />

• novi davki<br />

• odpravljena sodna oblast<br />

fevdalcev nad kmeti<br />

• fevdalizem ni bil odpravljen<br />

B. Kdo je bil razočaran nad uvedenimi reformami Zakaj<br />

Kmetje, ker fevdalizem ni bil odpravljen. Ne odobravajo vmešavanja francoskih oblasti v cerkvene zadeve.<br />

5) Pesnik Valent<strong>in</strong> Vodnik je 31. julija 1811 objavil pesem Ilirija oživljena.<br />

A. O čem govori pesem<br />

Prihod Napoleona - Francozov v <strong>slovenske</strong> dežele.<br />

B. Kakšen pomen je imelo obdobje Ilirskih prov<strong>in</strong>c za Slovence<br />

Velik, saj je bila slovenšč<strong>in</strong>a učni jezik v šolah. Uvedena je bila večja svoboda<br />

izobraževanja.<br />

6) Dopolni besedilo s pojmi, ki so pod besedilom.<br />

Po dokončnem porazu<br />

HABSBURŠKI MONARHIJI<br />

NAPOLEONA<br />

Napoleon reče:<br />

Ilirija vstan!<br />

Vstaja, izdiha:<br />

Kdo kliče na dan<br />

O vitez dobrotni<br />

kaj ti me budiš<br />

Daš roko mogočno,<br />

me gori deržiš!<br />

Kaj bodem ti dala<br />

Pogledam okrog,<br />

izložit ne morem<br />

skor svojih otrok.<br />

Kdo naj le Metulo<br />

<strong>in</strong> terpo moj grad<br />

je ozemlje Ilirskih prov<strong>in</strong>c spet pripadlo<br />

. Ustanovljeno je bilo Kraljestvo<br />

ILIRIJA<br />

, ki<br />

se je v dokumentih omenjalo vse do leta 1849. V <strong>slovenske</strong> šole je bila znova uvedena<br />

NEMŠČINA<br />

Številne spremembe, ki so jih uvedli<br />

FRANCOZI<br />

, so bile<br />

ODPRAVLJENE<br />

.<br />

nemšč<strong>in</strong>a Napoleon Francozi<br />

Ilirija habsburška monarhija odpravljene<br />

81


Kako je francoska revolucija<br />

odmevala v slovenskih deželah<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Premeči črke <strong>in</strong> dobil boš smiselne pojme, ki jih nato uporabi v povedi.<br />

LLJJAAUBN:<br />

Ljubljana<br />

ENANČŠVOILS:<br />

Slovenšč<strong>in</strong>a<br />

LSERKII RVICENOP: Ilirske prov<strong>in</strong>ce<br />

NNIETLAV KINODV:<br />

Valent<strong>in</strong> Vodnik<br />

ZANIMA ME:<br />

Več o Ilirskih prov<strong>in</strong>cah lahko prebereš v knjigi<br />

Ilustrirana zgodov<strong>in</strong>a Slovencev (1999).<br />

ZANIMA ME:<br />

Če te zanimajo pesmi Valent<strong>in</strong>a Vodnika, preberi<br />

njegove Izbrane poezije (1958).<br />

PONOVIMO<br />

ILIRSKE PROVINCE<br />

~ 1809 - 1813<br />

~ upravna enota pod francosko oblastjo<br />

OZEMLJE, KI JE BILO<br />

SESTAVNI DEL ILIRSKIH<br />

PROVINC<br />

Koroška<br />

Kranjska<br />

Goriška<br />

Istra<br />

Hrvaška<br />

Vojna kraj<strong>in</strong>a<br />

SPREMEMBE, KI SO JIH<br />

UVEDLI FRANCOZI<br />

Enakost pred zakonom,<br />

civilna poroka, šolska<br />

reforma, novi davki<br />

POMEN ZA SLOVENCE<br />

• boljši položaj<br />

slovenšč<strong>in</strong>e<br />

• združitev slovenskih<br />

dežel (razen Štajerske)<br />

• svoboda izražanja<br />

Dalmacija<br />

82


Kako je dunajski kongres<br />

preuredil Evropo<br />

Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je<br />

Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so<br />

bili nove meje držav, nova pravila za trajen mir v<br />

Evropi <strong>in</strong> stare politične vladarske druž<strong>in</strong>e. Kljub<br />

nekaterim napačnim odločitvam je dunajski<br />

kongres pr<strong>in</strong>esel mir za nadaljnjih 40 let.<br />

Kaj se je zgodilo z napoleonovo Evropo<br />

Dunajski kongres je trajal vse do junija 1815. Vodilna osebnost na kongresu je bil avstrijski zunanji m<strong>in</strong>ister knez<br />

Klemens von Metternich, ki je želel preprečiti vnovični vzpon Francije.<br />

1) A. Naštej glavne države, ki so se udeležile kongresa.<br />

Avstrija, Rusija, Prusija, Velika Britanija,<br />

povabljena tudi Francija<br />

B. Kakšen namen je imelo srečanje<br />

A. Udeleženci so želeli zagotoviti trajen mir v Evropi.<br />

B. Druženje med evropskimi kralji.<br />

C. Udeleženci so se pripravljali na vojno.<br />

C. Karikatura kaže, kako so diplomati dosegli ravnotežje moči v Evropi.<br />

Opiši sporočilo karikature.<br />

Države, zmagovalke nad Napoleonom, so si<br />

razdelile evropsko ozemlje.<br />

2) Evropski zemljevid se je po dunajskem kongresu spremenil.<br />

A. Obkroži točne trditve. Primerjaj zemljevida v učbeniku na straneh 64–65 <strong>in</strong> 100–101.<br />

A. Avstriji je bilo vrnjeno ozemlje Ilirskih prov<strong>in</strong>c.<br />

B. Velika Britanija se je ozemeljsko zelo povečala.<br />

C. Ustanovljena je bila Nemška zveza.<br />

Č. Znova je bila ustanovljena papeška država.<br />

D. Rusija ni dobila nobenega ozemlja.<br />

B. Katere države so na kongresu dobile največ ozemlja Obkroži njihova imena.<br />

Velika Britanija Prusija Rusija Poljska Avstrija Francija<br />

Kdo se je veselil na Dunaju<br />

Dunajski kongres je ponudil tudi številna družabna srečanja v obliki plesov, pogosto namenjena skritim pogajanjem <strong>in</strong><br />

dogovorom. Udeleženci dunajskega kongresa pod vodstvom kneza Metternicha so menili, da lahko zagotovijo trajen<br />

mir v Evropi le, če spet uvedejo stari red.<br />

83


Kako je dunajski kongres preuredil Evropo<br />

3) Med sklepi na kongresu so sprejeli tudi nujnost restavracije starega reda. Razloži to besedno zvezo.<br />

Na evropske prestole so se vrnili vladarji, ki jih je Napoleon odstavil.<br />

4) Preberi besedilo, ki govori o Metternichu.<br />

A. Za kaj se je zavzemal Metternich<br />

Za stari red pred francosko revolucijo: proti liberalnim<br />

gibanjem, zahtevam po enakosti <strong>in</strong> svobodi.<br />

»Metternichovo politično prepričanje je izviralo<br />

iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je<br />

proti vsem ustavnim <strong>in</strong> narodnim gibanjem. V<br />

notranji politiki se je zatekal k represiji <strong>in</strong> proti<br />

vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro,<br />

policijo <strong>in</strong> ovajanjem.«<br />

(Spremenili so svet, Ljubljana, Mlad<strong>in</strong>ska knjiga, Ljubljana, 2005)<br />

B. S kakšnimi metodami je branil stari red<br />

Policijo, vohunjenjem, cenzuro (nadzorom) tiska.<br />

C. Med dunajskim kongresom sta bili zelo pomembni legitimnost <strong>in</strong> diplomacija. Pojasni oba pojma.<br />

DIPLOMACIJA<br />

LEGITIMNOST<br />

pogajanja predstavnikov držav<br />

pravica do vladanja, prestola<br />

Sveta aliansa – evropska zveza<br />

Evropski vladarji so želeli preprečiti, da bi se v Evropi po dunajskem kongresu spet pojavilo revolucionarno vrenje.<br />

5) Ustanovljena je bila sveta aliansa (zveza).<br />

A. Kateri trije vladarji so sklenili sveto alianso Zapiši tudi imena držav, ki so jim vladali.<br />

car Aleksander I. - Rusija; cesar Franc I. -Avstrija; kralj Friderik Viljem II. - Prusija<br />

B. S kakšnim namenom so sklenili zavezništvo<br />

Braniti politični red,<br />

vzpostavljen na<br />

dunajskem kongresu.<br />

Red v Evropi, tudi s<br />

pomočjo policije<br />

C. Ilustracija prikazuje kneza Metternicha.<br />

V oblačke vpiši, kako je razmišljal o<br />

Evropi na začetku 19. stoletja: kakšen je<br />

bil njegov odnos do človekovih pravic,<br />

do svobode govora, tiska …<br />

Nobenih zahtev po<br />

Nadzorovati ljudi,<br />

spremljati kaj delajo<br />

svobodi ali enakosti<br />

84


Kako je dunajski kongres preuredil Evropo<br />

RADOVEDNEŽ<br />

Razmisli o konservativnih <strong>in</strong> naprednih idejah v času dunajskega kongresa. Na levo stran zapiši dejstva, s katerimi boš utemeljil/a, da so bile konservativne ideje<br />

dobre. Na desni utemelji, zakaj so bile dobre napredne (liberalne) ideje. Svoje zapise primerjaj s sošolcem/sošolko.<br />

KONSERVATIVNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER<br />

NAPREDNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER<br />

• so ohranjale stabilnost<br />

• so omogočale enakost pred zakonom vsem<br />

• so omogočale izražanje različnih mnenj<br />

ZANIMA ME:<br />

Več o Metternichovem življenju lahko izveš iz<br />

knjige Gies Dorothy Macguigan, Metternich <strong>in</strong><br />

vojvod<strong>in</strong>ja (1980).<br />

ZANIMA ME:<br />

Dunajski valček lahko zaplešeš ob skladbi Na<br />

lepi modri Donavi, ki jo je napisal Johann Strauss<br />

mlajši.<br />

PONOVIMO<br />

UDELEŽENKE DUNAJSKEGA KONGRESA<br />

Rusija, Prusija, Avstrija,<br />

Velika Britanija, Francija<br />

NAMEN KONGRESA<br />

V Evropi vzpostaviti trajen<br />

mir <strong>in</strong> obnoviti stari red<br />

(pred francosko revolucijo)<br />

USTANOVITEV SVETE<br />

ALIANSE<br />

~ politična <strong>in</strong> vojaška zveza<br />

~ Rusija, Prusija, Avstrija<br />

dunajski kongres<br />

<strong>in</strong> njegov pomen<br />

~ proti naprednim idejam<br />

<strong>in</strong> gibanjem<br />

OZEMELJSKE SPREMEMBE<br />

~ Avstrija, Rusija <strong>in</strong> Prusija povečajo svoje ozemlje<br />

~ obnovitev Papeške države<br />

~ nevtralne države okoli Francije<br />

85


Več o devetletni osnovni šoli najdete<br />

na naslovu www.devetletka.net<br />

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan<br />

Raziskujem preteklost 8<br />

delovni zvezek/1. del za zgodov<strong>in</strong>o za 8. razred osnovne šole<br />

Izdala <strong>in</strong> založila: Založba Rokus d. o. o.<br />

Za založbo: Rok Kvaternik<br />

Glavni urednik: Vasja Kožuh<br />

Uredila: mag. Jelka Razpotnik<br />

Likovno-grafična urednica: Beti Jazbec<br />

Vodja produkcije: Klemen Fedran<br />

Oblikovanje: Beti Jazbec<br />

Prelom: Jasna Karnar<br />

Tisk: Mond grafika d. o. o.<br />

1. izdaja: 1. natis<br />

Naklada: 8000<br />

Ljubljana, maj 2006

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!