NTF, Univerzitetni Å¡tudij - MATERIJALI IN METALURGIJA ... - F9 - IJS

NTF, Univerzitetni študij - MATERIJALI IN METALURGIJA, GEOLOGIJA;
1. letnik
NTF, GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO, prvostopenjski program
(Bolonjski), 1. letnik
Predmet: Fizika (Fizika I, Fizika II) Šolsko leto 2008/2009
Predavatelj: Boštjan Golob
(bostjan.golob@fmf.uni-lj.si)
Informacije o predmetu: http://www-f9.ijs.si/~golob/sola/index.htm
(povezava »NTF - Montanistika, Fizika«)
Literatura:
Učbeniki:
R. Kladnik, Osnove fizike I in II del, DZS, Ljubljana (1969, kasneje
več ponatisov)
R. Kladnik, Visokošolska fizika 1. del (Mehanski in toplotni pojavi),
2. del (Elektrika, atomika), 3. del (Valovni pojavi: akustika in optika),
DZS, Ljubljana, (več ponatisov 1985, 1989, 1991, itd.
I. Kuščer, A. Moljk, T. Kranjc, J. Peternelj, (M. Rosina, J. Strnad)
Fizika za srednje šole 1., 2. in 3. del, DZS 1999.
H.D. Young, R.A. Freedman, Sears and Zemansky's University
Physics, Addison-Wesley 2000.
Kladnikovih knjig se v knjigarnah več ne dobi (ni več ponatisov), na
voljo so le v knjižnicah.
Zapiski iz predavanj!
Vaje : I. Drevenšek-Olenik, B. Golob, I. Serša, Naloge iz fizike za študente
tehniških fakultet (Zbirka izbranih poglavij iz fizike, DMFA)
R. Kladnik, H. Šolinc, Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami
(1. del: mehanika, toplota, akustika, 2. del: elektrika, optika, atomika)
Predvideni razpored snovi:
MEHANIKA
1. Osnovne fizikalne količine
2. Dinamika točkastih teles, Newtonovi zakoni
3. Izrek o gibalni količini, trki teles
4. Energija, delo, izrek o ohranitvi energije
5. Togo telo, vrtenje, navor
6. Vrtilna količina, vztrajnostni moment
7. Nihanje, nihala
8. Valovanje
9. Prožnost
10. Hidrostatika
11. Hidrodinamika

TOPLOTA
12. Temperatura
13. Notranja energija snovi, toplota
14. Energijski zakon
15. Specifične toplote, kalorimetrija, fazne spremembe
16. Plinski zakoni
17. Termodinamske spremembe
18. Prevajanje toplote
ELEKTRIKA
19. Naboj, električno polje, sila
20. Napetost, kapaciteta kondenzatorja
21. Snov v el. polju
22. Tok, napetost, upor, Kirchoffovi izreki
23. Izmenični tok
24. Magnetno polje, sila
25. Navor v magnetnem polju
26. Merjenje napetosti in toka
27. Indukcija
28. Snov v magnetnem polju
29. EM valovanje
OPTIKA
30. Svetloba kot valovanje, odboj, lom, interferenca
31. Sevanje, uklon rentgenskih zarkov
32. Geometrijska optika, optične naprave
IZBRANE TEME IZ MODERNE FIZIKE
Preverjanje znanja:
4 kolokviji (ob polovici in koncu vsakega semestra) - naloge;
2 pisna testa (ob koncu vsakega semestra; 2. test samo za tiste z uspešno opravljenimi
kolokviji);
Kolokviji in testi pozitivno -> opravljeno;
Kolokviji pozitivni, testi negativni -> ustni izpit;
Kolokviji negativni -> pisni izpit (v junijskem in jesenskem izpitnem roku); nato ustni
izpit
Na kolokviju se piše tri računske naloge, vsaka se točkuje po eno točko. Za pozitivno oceno
je treba doseči skupno iz vseh štirih kolokvijev polovico vseh možnih točk, to je šest točk.
Študenti GEOTEHNOLOGIJE IN RUDARSTVA morajo zbrati vsaj polovico točk iz
prvih dveh kolokvijev za pozitivno opravljen pisni del izpita iz Fizike I in vsaj polovico točk
iz drugih dveh kolokvijev za pozitivno opravljen pisni del izpita iz Fizike II. Pri kolokviju
prinese študent s seboj indeks ali študentsko izkaznico. Pri pisanju je dovoljeno imeti
kalkulator in en list formata A4, na katerem so lahko zapisane formule. Papir za pisanje
kolokvija prinese študent.

V vsakem semestru se piše po en test. S testi lahko študent opravi ustni del izpita, velja pa to
samo za študente, ki opravijo s kolokviji pisni del izpita. Kdor pisnega izpita s kolokviji ne
opravi, mora opravljati celotni izpit (pisni in ustni) na izpitnih rokih v junijskem in jesenskem
roku. Za študente GEOTEHNOLOGIJE IN RUDARSTVA pomeni pozitivno opravljen
1. test opravljen izpit iz Fizike I, 2. test pa iz Fizike II.
Test vsebuje vprašanja iz snovi, obravnavane pri predavanjih, in se piše po možnosti v času
predavanj. Testne liste pripravi predavatelj. Pri testu mora imeti študent s seboj indeks ali
študentsko izkaznico, dovoljeno ni ničesar drugega. Posamezna testna vprašanja se točkujejo
glede na težavnost. Za pozitivno oceno je treba doseči polovico vseh točk.
Izpiti
MATERIJALI IN METALURGIJA, GEOLOGIJA
Študenti, ki ne dosežejo pozitivne ocene iz kolokvijev, imajo v junijskem in jesenskem
izpitnem obdobju na voljo izpitne roke za celotni (pisni in ustni) izpit. Izpitnih rokov je več,
ponavadi trije do štirje (junij, julij, avgust, september). Na pisnem delu izpita se piše štiri
računske naloge v času dveh šolskih ur. Pri vsaki nalogi je možno doseči eno točko. Za
pozitivno oceno je treba zbrati najmanj polovico točk (to je dve točki). Kdor uspešno opravi
pisni del izpita, nato opravlja še ustni izpit.
GEOTEHNOLOGIJA IN RUDARSTVO
Študenti, ki ne dosežejo pozitivne ocene iz kolokvijev, imajo ob koncu 1. semestra na voljo
izpitne roke za celotni (pisni in ustni) izpit iz Fizike I.
Izpitna roka bosta dva (januar, februar). Na pisnem delu izpita se piše štiri računske naloge v
času dveh šolskih ur. Pri vsaki nalogi je možno doseči eno točko. Za pozitivno oceno je treba
zbrati najmanj polovico točk (to je dve točki). Kdor uspešno opravi pisni del izpita, nato
opravlja še ustni izpit.
Študenti, ki ne dosežejo pozitivne ocene iz kolokvijev, imajo ob koncu 2. semestra na voljo
izpitne roke za celotni (pisni in ustni) izpit iz Fizike I in Fizike II.
Izpitnih rokov je več, ponavadi trije do štirje (junij, julij, avgust, september). Na pisnem delu
izpita se piše štiri računske naloge v času dveh šolskih ur. Pri vsaki nalogi je možno doseči
eno točko. Za pozitivno oceno je treba zbrati najmanj polovico točk (to je dve točki). Kdor
uspešno opravi pisni del izpita, nato opravlja še ustni izpit.