Poročilo o medijskih objavah - 29.3.2013 - ZAPS

Poročilo
medijskih objav
29.03.2013
Objave v poročilu:
Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10,
fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
28.3.2013 POP TV Stran/Termin: 19:00:00 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Prvi mož Elesa vztraja, da ni črno-graditelj
Prvi mož Elesa Vitoslav Türk še naprej vztraja, da ni črnograditelj in se glede spornih objektov
v Parecagu dela nevednega, a izpis iz zemljiške knjige kaže drugače.
Avtor: Martin Tomažin
Rubrika, Oddaja: 24 UR Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada:
Gesla: HELENA KOVAČ
28.3.2013 TV Maribor Stran/Termin: 18:00:00 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
V času EPK je vzniknila Hiša arhitekture
V času prestolovanja evropski kulturi v Maribor je vzniknila Hiša arhitekture. Prostor je
namenjen arhitekturi teoretski in praktični obliki. Gre za projekt, ki je del
razvojno-raziskovalnega in umetniškega središča Univerze v Mariboru, oziroma RAZ.UM-a.
Avtor: Petra Skok
Rubrika, Oddaja: DNEVNIK Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada:
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
28.3.2013 TV Slovenija 1 Stran/Termin: 22:00:00 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Vlada ustavlja legalizacijo nezakonitih zgrajenih enostavnih objektov
Samo dva tedna je veljala uredba, ki naj bi po mnenju prejšnje vlade gradnje nekaterih
enostavnih objektov naredila življenjsko. Po mnenju stroke pa naj bi v okolje vnašala nered
kakršnega pri nas še nismo imeli. Z jutrišnjim dnem tako vlada ustavlja legalizacijo nezakonitih
Avtor: Urša Srdič
Rubrika, Oddaja: ODMEVI Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada:
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, HELENA KOVAČ,
28.3.2013 Radio Capris Stran/Termin: 16:00:00 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Vlada črtala osmi člen Černačeve uredbe
Vlada je iz uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje črtala člen glede
nezahtevnih in enostavnih objektov.
Avtor: /
Rubrika, Oddaja: NOVICE 16:00 Žanr: POROČILO Naklada:
Gesla:
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
29.3.2013 Delo Stran/Termin: 3 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Iz uredbe črtali najspornejši 8. člen
Razvrščanje objektov - Odgovorno do prostora! - Nujna sistemska sprememba
Avtor: Božena Križnik
Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00
Gesla: ARHITEKT, ARHITEKTURA, HELENA KOVAČ, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, ZGO
29.3.2013 Delo Stran/Termin: 5 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Dežela črnograditeljev
Ni krpice zemlje hrP7 Inn knlih urez iup, kul iu in podobne nesnage.
Avtor: Boris Šuligoj
Rubrika, Oddaja: MNENJA Žanr: KOMENTAR Naklada: 59.328,00
Gesla: URBANIZEM
1

29.3.2013 Delo Stran/Termin: 20 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Arhitektura kot ritual
Retrospektiva Louisa Kahna v Vitrinam muzeju oblikovanja, Weil am Rhein
Avtor: Smilja Stravs
Rubrika, Oddaja: KULT Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
29.3.2013 Dnevnik Stran/Termin: 1 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Racionalnega pojasnila za to, da so sredi kmetijskih zemljišč nad Sečoveljskimi solinami, kjer
prostorski akti sicer dovoljujejo le gradnjo pomožnih kmetijskih objektov, v približno desetih
letih zrasli in ostali nedotaknjeni trije veliki objekti družine Vitoslava Turka, nima nihče.
Avtor: Marjeta Kralj
Rubrika, Oddaja: NASLOVNICA Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, DARJA MATJAŠEC, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN
29.3.2013 Dnevnik Stran/Termin: 4 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Družba Črne gradnje Nadaljevanje s strani 1 Med množico vprašanj, ki smo jih naslovili nanje,
so nam sporočili le, da inšpektorat trenutno zaposluje 73 gradbenih inšpektorjev, ki imajo
skupaj z 72 prometnimi in energetskimi inšpektorji letos na voljo 235389 evrov za izvršbe po
Avtor: Marjeta Kralj
Rubrika, Oddaja: V OSPREDJU Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN
29.3.2013 Primorske novice Stran/Termin: 6 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Najraje bi tam videli turiste
Občina Miren-Kostanjevica bi od države rada dobila nekdanji center teritorialne obrambe
Avtor: ALENKA OŽBOT
Rubrika, Oddaja: PRIMORSKA Žanr: POROČILO Naklada: 21.000,00
Gesla: OPPN, OPN
29.3.2013 Večer Stran/Termin: 23 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Pokopališče kot spominski park
Ljubljanski študentje arhitekture so ponudili svojo videnje ureditve starega ptujskega mestnega
pokopališča za dejansko ureditev spominskega parka pa bo potreben daljši čas
Avtor: SLAVKO PODBREŽNIK
Rubrika, Oddaja: PODRAVJE Žanr: popravek Naklada: 43.000,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
29.3.2013 Večer Stran/Termin: 4 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Enostavno je lahko zelo zahtevno
Nova vlada je včeraj črtala enega od členov sporne odredbe o razvrščanju objektov na
zahtevne in manj zahtevne s čimer bi bila posredno omogočena legalizacija številnih črnih
gradenj
Avtor: BOJAN BAUMAN
Rubrika, Oddaja: V ŽARIŠČU Žanr: POROČILO Naklada: 43.000,00
Gesla: OPN
2

29.3.2013 Žurnal 24 Stran/Termin: 2 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Gradnja ni človekova pravica
Gradnja. Ministrstvo umaknilo člen, ki je ministru Igorju Maherju pomagal legalizirati "klet"
Strokovnjaki. Zahtevajo odpravo uredbe v celoti, da se ne bi zgodile nekritične legalizacije
Avtor: MAJA KALAN, M. B. G.
Rubrika, Oddaja: TEMA DNEVA Žanr: POROČILO Naklada: 107.000,0
Gesla:
ARHITEKTURA, ZGO, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN
28.3.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 47 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Napovednik prireditev
Napovednik prireditev
Avtor:
Rubrika, Oddaja: NAPOVEDNIK Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 15.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR
28.3.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 42 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Pečarovci s Sebeščanom
Za hribom oaza miru s tipičnim goričkim rastlinskim in živalskim svetom -Lončarstvo in
predelava lanu
Avtor: Jože Gabor
Rubrika, Oddaja: TURIZEM Žanr: POROČILO Naklada: 15.000,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
28.3.2013 Živa Stran/Termin: 32 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Marles osvaja s svojimi hišami in akcijami
»Na letošnjem sejmu Dom smo imeli zelo velik obisk. Za razliko od nekaj preteklih let smo
tokrat zaznali, da so nas obiskali resni kupci, ki imajo veliko informacij in dobro vedo, kaj
hočejo, je povedal Peter Podplatnik iz Marlesa. Obiskovalce je navdušila tudi Marlesova akcija
Avtor: I.J.
Rubrika, Oddaja: POSEBNA PRILOGA Žanr: PROMOCIJSKO Naklada: 12.000,00
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 32 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Zadnji, smrtni udarec urbanizmu
Bodimo iskreni. Cilj Čemačeve uredbe je povsem špekulativne narave. Ta uredba je posledica
večdesetletnega pritiska čmograditeljev, naj se omilijo pogoji za legalizacijo njihovih črnih
gradenj.
Avtor: Peter Gabrijelčič
Rubrika, Oddaja: KOMENTAR Žanr: KOMENTAR Naklada: 19.840,00
Gesla: URBANIZEM, ARHITEKTURA, ARHITEKT
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 34 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
HELENA KOVAČ
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Avtor: Urša Marn
Rubrika, Oddaja: INTERVJU Žanr: INTERVJU Naklada: 19.840,00
Gesla: PGD, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR, ZGO, ARHITEKTURA, ARHITEKT,
3

28.3.2013 Novice - Slovenske Konjice Stran/Termin: 14 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Oplotniški prenosni plinovod
Precej neodgovorno je, da na Javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za
prenosne plinovode zanke do Zreč, ni bilo niti enega predstavnika občinske uprave, župana ali
podžupana, oziroma predstavnika Komisije za okolje in prostor (če je pač seja občinskega
Avtor: Bogdan Lipuš
Rubrika, Oddaja: PREJELI SMO Žanr: PISMO Naklada: 3.600,00
Gesla: DPN
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ Stran/Termin: 14 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Prihodnost gradnje v lesu je logična
Intervju - Rupert Gole, lastniki arhitekturnega studia Esplana in župan občine Šentrupert
Avtor:
Rubrika, Oddaja: / Žanr: INTERVJU Naklada: 16.000,00
Gesla:
ARHITEKT, ARHITEKTURA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ Stran/Termin: 12 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Hitre rešitve ne zagotavljajo kakovosti in trajnosti
OPEČNA GRADNJA
Avtor:
Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00
Gesla:
ARHITEKT, ARHITEKTURA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ Stran/Termin: 20 SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Rihter, znan po individualnosti
Montažne hiše so v zadnjem obdobju bliskovito napredovale in postale sinonim za
nizkoenergijsko in pasivno gradnjo. Z razvojem tehnologije so na trg prišli novi izolacijski
materiali z večjo toplotno izolativnostjo in vse bolj napredni sistemi strojnih in elektroinštalacij.
Avtor:
Rubrika, Oddaja: / Žanr: PROMOCIJSKO Naklada: 16.000,00
Gesla:
PGD, ARHITEKTURA, ARHITEKT
27.3.2013 www.logistika.finance.si Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Gašpar Gašpar Mišič bi iz Kopra naredil prosto ekonomsko cono
Gašpar Gašpar Mišič je uskladil sporazum med Luko Koper, MOK in gospodarskim
ministrstvom, s katerim hočejo pospešiti razvoj pristanišča in umik tovora s potniškega
terminala
Avtor:
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla:
DPN
28.3.2013 www.deloindom.si Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Voden ogled po razstavi Nedokončane modernizacije
Danes ob 17. uri se lahko udeležite vodenega ogleda po razstavi Nedokončane modernizacije
v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na gradu Fužine. Po razstavi bo vodil eden od
kustosov razstave Matevž Čelik.
Avtor: A. Z.
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, URBANIZEM
4

28.3.2013 www.pomurec.com Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Ljutomerski svetniki tudi o reševanju problema glasbene šole
Včeraj je v Ljutomeru potekala 17. redna seja Občinskega sveta Občine Ljutomer
Avtor: Bojana Karba
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla: OPN
28.3.2013 www.primorske.si Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Naval na upravne enote ne pojenja
V koprski upravni enoti so od začetka veljavnosti uredbe prejeli 228 vlog za izdajo gradbenega
dovoljenja za nezahtevne objekte (lani v celem letu so jih prejeli le 90). Večina vlog se nanaša
na pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
Avtor:
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla:
OPN
28.3.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Stroka za odpravo celotne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Ljubljana, 28. marca (STA) - Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, menijo,
da bi bilo treba v celoti odpraviti uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki
jo je pripravila še vlada Janeza Janše. Čeprav je nova vlada danes črtala najbolj sporni člen
Avtor: fz/bg
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, PGD, OPN, HELENA
28.3.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA
Naslov:
Vsebina:
Hiša arhitekture Maribor tudi po EPK s polnim programom
Hiša arhitekture Maribor.
Maribor, 28. marca (STA) - Hiša arhitekture Maribor (HAM), ki je prvič odprla vrata lani v okviru
Evropske prestolnice kulture (EPK), tudi za letošnje leto napoveduje bogat program. Prostor,
Avtor: ase/tv
Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada:
Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT
5

SLOVENIJA
28.3.2013 POP TV
Stran/Termin: 19:00:00
Naslov:
Avtor:
Prvi mož Elesa vztraja, da ni črno-graditelj
Martin Tomažin
Rubrika/Oddaja: 24 UR Žanr:
DIALOGIZIRANO POROČILO
Površina/Trajanje: 00:02:58 Naklada:
Gesla:
HELENA KOVAČ
DARJA ZGONC: Prvi mož Elesa Vitoslav Türk še naprej vztraja, da ni črnograditelj in se
glede spornih objektov v Parecagu dela nevednega, a izpis iz zemljiške knjige kaže
drugače.
EDI PUCER: Ena od stavb v sklopu luksuzne vile je namreč zgrajena na parceli, ki stoji na
njegovem zemljišču. Kako daleč so šli Türkovi kaže tudi to, da so si sami določili hišno
številko. Türk, ki se mu po naših informacijah maje že skoraj zagotovljeni direktorski stolček
na Elesu pa tudi danes ni upal pred kamero.
MARTIN TOMAŽIN: Vitoslav Türk trdi, da ni graditelj črnih gradenj ali lastnih objektov. A
črni gradnji stojita na treh parcelah. Dve parceli sta v lasti podjetja Türkovih sinov Tineta in
Tonija, ena od stavb pa stoji na tretji parceli, ki je v lasti Vitoslava in njegove žene Metke
Türk, kar dokazuje ta izpis iz zemljiške knjige. Zato se postavlja vprašanje ali se Türk
spreneveda. Saj verjetno nihče ne bi stal križem rok, če bi kdorkoli na njegovi parceli
postavil črno gradnjo proti njegovi volji. V Skupini Odgovorno do prostora so povsem jasni.
HELENA KOVAČ (Skupina Odgovorno do prostora): Onadva sta ogla podjetju dati
stavbno pravico. Vsak, ki gradi na nekem zemljišču mora izkazati pravico graditi. Ali je to
lastninska ali stavbna.
MARTIN TOMAŽIN: O pravici bodo razsojali pristojni organi pravi Kovačeva.
HELENA KOVAČ (Skupina Odgovorno do prostora): Definitivno je, da se onadva ne
moreta delati nevedna, da tega nista vedela, ker je to popolnoma nemogoče. Jaz osebno
mislim, da je to pojav v naši državi, ker se je na to najlažje izgovarjati.
MARTIN TOMAŽIN: Ali si je Türkove vile, ki imajo po naših informacijah tudi notranjo
luksuzno opremo inšpektor v resnici ogledal na inšpektoratu ne vedo.
SANDRA PETAN Mikolavčič (glavna prostorska inšpektorica): Kolikor imam vpogled v spis
in kolikor sem z inšpektorjem govorila inšpekcijski ogled kot takšen, kjer bi zagotavljal, da se
inšpekcijski postopek pričel ga nimamo.
MARTIN TOMAŽIN: Inšpektorjev je premalo, še manj jih je bilo na Obali nekoč pravi Petan
Mikolavčičeva. Zato množičnega črno-graditeljstva sploh ne dohajajo. Kdaj in ali sploh bodo
Türkovim rušili ne morejo povedati.
SANDRA PETAN Mikolavčič (glavna prostorska inšpektorica): Iz naše strani bodo narejeni
ogledi, narejeno bo verjetno tudi zaslišanje za ugotavljanje investitorstva v danes primeru.
Jaz o rokih ne bi govorila, ker ne vemo kaj se bo točno v postopku dogajalo.
MARTIN TOMAŽIN: Postopki se zaradi zapletene zakonodaje odločanja na kar štirih
stopnjah in zelo spretnih odvetnikov bogatejših črnograditeljev, ki vlagajo pritožbe na
pritožbe in pritožbe na pritožbe včasih vlečejo v nedogled. Türk je danes preko vodje
sekratariata sporočil le, da ne bo komentiral nič v zvezi s posestvom v Parecagu. Nič pa ni
znanega tudi glede njegove usode na direktorskem položaju Elesa. Nadzorniki bodo o tem
odločali šele naslednji teden. Na naše vprašanje nadzornikom ali je Türk še primeren za
vodenje podjetja smo dobili odgovor, da bodo o zadevi odločali šele po seznanitvi na
naslednji seji nadzornega sveta. Te signale nekateri že razumejo kot da se Türku maje
6

SLOVENIJA
28.3.2013 POP TV Stran/Termin: 19:00:00
stolček. In to kljub članski izkaznici Janševe SDS, ki obvladuje tudi nadzorni svet Elesa.
7

SLOVENIJA
28.3.2013 TV Maribor
Stran/Termin: 18:00:00
Naslov:
Avtor:
V času EPK je vzniknila Hiša arhitekture
Petra Skok
Rubrika/Oddaja: DNEVNIK Žanr:
DIALOGIZIRANO POROČILO
Površina/Trajanje: 00:02:11 Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
ANA-MARIJA BOSAK: V času prestolovanja evropski kulturi v Maribor je vzniknila Hiša arhi
tekture. Prostor je namenjen arhitekturi teoretski in praktični obliki. Gre za projekt, ki je
del razvojno-raziskovalnega in umetniškega središča Univerze v Mariboru, oziroma
RAZ.UM-a. Poglejmo kakšna usoda čaka Hišo arhitekture.
PETRA SKOK: Tako je bilo lani na odprtju tega arhitekturnega središča na Mladinski
ulici. Razstavili so natečajna dela in razkrili ogromno redečo konstrukcijo, ki Hišo arhitektu
re že na daleč dela razpoznavno.
UROŠ LOBNIK (vodja HAM): Namen Hiše arhitekture, ki je Evropsko prestolnico kulture
pravzaprav izkoristil kot izziv za svoj razvoj, pa je, da Maribor dobi arhitekturni epicenter,
ki bo omogočal zbiranje tistih, ki jih arhitektura stara ali nova, predvsem pa drugačna,
razmišljujoča arhitektura, razmišljujoč prostor zanima.
PETRA SKOK: Minulo leto je bila prizorišče več kot 30 najrazličnejših projektov. Od tega je
bilo kar 20 razstav. S koncem Evropske prestolnice kulture pa omenjeno središče ne zapira
svojih vrat, prav nasprotno.
DR. PETER ŠENK (koordinator programa v HAM): Tudi letos smo si zastavili kar
ambiciozen program, ki je strukturiran po več sklopih. Prvi sklop obsegajo razstave. Drugi
sklop so predavanja, predstavitve publikacij, ki jih tudi pripravljamo v Hiši arhitekture Mari
bor, potem so sodelovanja s stanovskimi združenji in pa tudi predstavitve študentskih del
našega oddelka za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo.
PETRA SKOK: Trenutno je tamkaj na ogled ena od dveh razstava strokovnega revijalnega
tiska s področja arhitekture. Gre za revijo Piranesi, katere idejni oče je bil arhitekt Vojteh
Ravnikar. Svojo izhodišče pa je našla v Piranskih dnevih arhitekture.
DR. PETER ŠENK (koordinator programa v HAM): Predstavljene so revije od leta 1992 do
2012. In se vidi kontinuiteta izhajanja revij in tudi kontinuiteta arhitekturne misli, ki je
predstavljena skozi projekte v sami reviji.
PETRA SKOK: Vendar pa Hiša arhitekture še zdaleč ni usmerjena le proti strokovni
javnosti.
8

28.03.2013_tvslo1_odmevi_zbornica za arhitekturo.wmv
SLOVENIJA
28.3.2013 TV Slovenija 1
Stran/Termin: 22:00:00
Naslov:
Avtor:
Vlada ustavlja legalizacijo nezakonitih zgrajenih enostavnih objektov
Urša Srdič
Rubrika/Oddaja: ODMEVI Žanr:
DIALOGIZIRANO POROČILO
Površina/Trajanje: 00:13:17 Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, HELENA
Samo dva tedna je veljala uredba, ki naj bi po mnenju prejšnje vlade gradnje nekaterih
enostavnih objektov naredila življenjsko. Po mnenju stroke pa naj bi v okolje vnašala nered
kakršnega pri nas še nismo imeli. Z jutrišnjim dnem tako vlada ustavlja legalizacijo
nezakonitih zgrajenih enostavnih objektov. Osmi člen Černačeve uredbe, ugotavlja vlada, je
škodljiv. A stroka opozarja, raznovrstne izboljšave so načrtovale že zadnje štiri vlade. Lani
je vlada posege na kmetijska zemljišča dovolila z zakonom o prostorskem načrtovanju.
Po grobih ocenah je v Sloveniji vsaj sedem tisoč na črno zgrajenih objektov. Andrej Jerman
je na svojem pašniku v Repnjah pri Vodicah postavil hlev, čeprav za tako velik objekt nima
gradbenega dovoljenja. Enako velja za desetine drugih objektov v teh občini. Dovoljenje naj
bi dobil z novim prostorskim načrtom. Inšpektorji vsak leto dobijo kakih 20 tisoč prijav o
domnevnih novih črni gradnjah.
Izjave:
DEJAN ŽIDAN (minister za kmetijstvo in okolje),
MARKO PETERLIN (Inštitut za politike prostora),
MAJA SIMONETI (Inštitut za politike prostora),
LEON KOBETIČ (Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije),
ANDREJ JERMAN
Gosta:
DR. RAJKO KNEZ (Pravna fakulteta Univerze v Mariboru)
HELENA KOVAČ (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije)
V kolikor želite magnetogram v celoti, nam sporočite.
9

SLOVENIJA
28.3.2013 Radio Capris
Stran/Termin: 16:00:00
Naslov:
Avtor:
Vlada črtala osmi člen Černačeve uredbe
/
Rubrika/Oddaja: NOVICE 16:00 Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 00:00:40 Naklada:
Gesla:
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
NINA TRAMPUŠ: Vlada je iz uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
črtala člen glede nezahtevnih in enostavnih objektov s katerim je država v nekaterih
primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prostorskega načrtovanja. S
tem ni nobenega dvoma več, da se za umeščanje objektov v prostor uporabljajo izključno
določbe veljavnih prostorskih aktov občin. Glede ostalih določb pred manj kot mesecem dni
sprejete uredbe pa vlada poudarja, da na mnogo jasnejši in bolj transparenten način
uvrščajo objekte glede na njihovo gradbeno-tehnično zahtevnost. V ospredje je postavljena
kakovostna in varna gradnja ter vključevanje strokovnjakov v gradnjo vseh objektov.
10

SLOVENIJA
29.3.2013 Delo
Stran/Termin: 3
Naslov:
Avtor:
Iz uredbe črtali najspornejši 8. člen
Božena Križnik
Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 344,71 Naklada: 59.328,00
Gesla:
ARHITEKT, ARHITEKTURA, HELENA KOVAČ, PROSTORSKO
Iz uredbe črtali
najspornejši 8. člen
Razvrščanje objektov Odgovorno do
prostora!
- Nujna sistemska sprememba
Ljubljana - Prav v času, ko
je neformalna skupina Odgovorno
do prostora! (Od P) na
tiskovni konferenci predstavljala
kaotično stanje v slovenskem
prostoru kot posledico
neustrezne zakonodaje, je prišla
novica, da je vlada črtala 8.
člen sporne uredbe o razvrščanju
objektov glede na zahtevnost
gradnje.
Božena Križnik
Ta je v zadnjem mesecu dvignila
zelo veliko prahu, saj je po tolmačenju
stroke skrajno škodljiva. Ko
ordinatorica OdP Maja Simoneti
je poudarila, da namreč nadaljuje
miselnost, da je mogoče nekritično
legalizirati vse, kar je bilo zgrajeno v
interesu lastnika zemljišča in odpira
možnosti, da se gradnja slabše kakovosti
in dvomljivih vsebin razširi po
Sloveniji brez kakršne koli evidence
in brez upoštevanja skupnih pravil
o urejenem, torej funkcionalnem,
varnem in lepem prostoru. Skupi
na, ki združuje prostorsko stroko
in civilno družbo, zahteva odpravo
uredbe, s čimer se odpravijo tudi
njeni dosedanji učinki. Nato bi mo
rala vlada skupaj z občinami, strokovnjaki
in širšo javnostjo pripraviti
nova konsistentna pravila.
Uredbo je sprejela prejšnja vlada,
v odhajanju je nato zaradi pritiska
stroke in medijev sprejela kozmetične
popravke najbolj napadanega
8. člena, včeraj pa je nova vlada
črtala le omenjeni člen, ki določa
pogoje za umestitev nezahtevnih
in enostavnih objektov v prostor in
s katerim je država v nekaterih primerih
posegla v izvirno pristojnost
občin na področju prostorskega
načrtovanja.
S popravkom je vrnila
žogico občinam, kimorajosameposkrbeti
za ustrezne prostorske akte
in pravne podlage za presojo posegov
v prostor. Vlada pa bo, tako vsaj
zagotavlja, analizirala stanje, in »če
bo treba«, bo pripravila spremembe
zakonov o načrtovanju prostora,
gradnji, varstvu kmetijskih zemljišč
itd. O drugih določbah uredbe pa
meni, da so koristne.
Nekaterim ta umik zadošča; občina
Piran, ki je prva opozorila na
škodljive posledice nove uredbe,
je tako odločitev vlade z veseljem
sprejela. Kaj pa stroka Predstavniki
skupine OdP včeraj niso mogli
podrobneje komentirati posledic,
dokler ne proučijo spremembe in
tolmačenja uredbe. Če bo sprememba
ustavila nenadzorovano
umeščanje nezahtevnih in enostavnih
objektov v prostor, je po
besedah Helene Kovač iz arhitekturne
zbornice sicer lahko koristna,
ni pa celovita rešitev. Je samo
nadaljevanje starih manir gašenja
požarov, pri čemer nobena od vlad
že več kot desetletje ni izdelala temeljite
ocene stanja v prostoru, vse
pa so (zgolj) obljubljale, da bodo
izboljšale predpise ter skrajšale postopke
umeščanja in gradnje.
OdP se odziva na zakonodaje,
spreminjanje
poleg tega pa deluje tudi
proaktivno. Lani je, denimo,
pripravila
interdisciplinarno usklajen
predlog sprememb nove gradbene
zakonodaje in ga predstavila vladi.
Predlog zakona o graditvi objektov,
poimenovan ZGOdba, je strokoven,
logičen in izvedljiv. Temeljna
rešitev je v poenostavitvi in pocenitvi
postopka gradnje, »od idejne zasnove
do pridobitve hišne številke«,
ter večji individualni odgovornosti
vseh vključenih v postopek. Vlada
na pobudo ni odgovorila.
11

SLOVENIJA
29.3.2013 Delo
Stran/Termin: 5
Naslov:
Avtor:
Dežela črnograditeljev
Boris Šuligoj
Rubrika/Oddaja: MNENJA Žanr:
KOMENTAR
Površina/Trajanje: 392,52 Naklada: 59.328,00
Gesla:
URBANIZEM
Dežela črnograditeljev
razkritje črnih
gradenj ministra za prostor
in direktorja Elesaje v
Medijsko preteklih dneh vzbudilo
val negodovanja v slovenski javnosti.
Je šlo le za krajšo aferaško epizodo
katere namen je zgolj obračunavanje
z nasprotniki Ali pa sta primera
prelomnica ki vzbuja upanje da
Boris Suligoj
o
postaja slovenska javnost popolnoma črnograditeljskem
slogu
drugače občutljiva na podobne odklone
vfolklori slovenskega naroda
Tovrstna urbanizacija slovenskega prostora je skrb
vzbujajoča. Marsikje velja logika Divjega zahoda: prostorje
treba čim prej zasesti. Najceneje je kupiti poceni kmetijsko
zemljišče in na njem postaviti zidanico klet skedenj Škoda,
ki so jo povzročile nedovoljene gradnje v prostoru, ima
daljnosežne posledice. Slovensko Istro bi nekateri primerjali
s Toskano, a v Toskani verjetno še niso bili. Saj v naši Istri
sploh ni krpice zemlje kjer ne bi bilo vseh mogočih lop kolib in
podobne nesnage, kije lepo krajino spremenila v onesnaženo
in degradirano okolje.
Ni Podobno
krpice zemlje
je tudi v
drugih delih države:
hrP7 urez iup, Inn knlih kul iu
in podobne nesnage.
na Dol mjskem> v
Halozah in še kje.
Že v času Jugoslavije
so bile črne gradnje nadloga. V letih po osamosvojitvi je
minister Miha Jazbinšek širokopotezno načrtoval projekt
poračuna in obračuna s črnograditelji. Lepa pričakovanja so
se kmalu izjalovila. Razmere so se še poslabšale. Povprečnim
slovenskim, državljanom, so se pridružili tudi najbolj
eksponirani: Ivan Zidar, Marko Jaklič, Rajko Janša, Vitoslav
Tilrk, Igor Maher
V državi imajo inšpektorji evidentiranih več kotio. ooo
črnih gradenj, vsaj četrtino v slovenski Istri. V resnici jih
je še veliko več. Poglavitni del krivde za tako obsežno
črnograditeljstvo je v slovenski miselnosti, v prostorski politiki
slovenske države, a tudi neučinkovitosti lokalnih skupnosti.
Če bi se jim. prebivalci odločneje uprli, bi jih bilo manj. Koristi
od črnih gradenj imajo tudi tisti, ki svoja zemljišča (pa čeprav
kmetijska) lažje prodajajo. Celo državni sklad kmetijskih
zemljišč brez zadržkov prodaja kmetijska zemljišča po odbito
visokih cenah. Čeprav je jasno, da se na tako dragih zemljiščih
nikakor ne izplača saditi krompirja ali sejati pšenice. Istrska
krajina je v so letih spremenila podobo. Črne gradnje niso
priključene na čistilne naprave, zasedajo kmetijske površine
in jih spreminjajo v dvorišča, ceste, parke Namenjene so
nekakšnemu »taborniškemu« turizmu. V lopah in prikolicah
se šopiri vikendaški turizem. To, kar ste Slovenci naredili
iz številnih lepih predelov hrvaške Istre, zdaj pospešeno
počenjate na najlepših delih svoje države, smo slišali očitek
hrvaškega Istrana. Do takšne sporne in stihijske urbanizacije
Le kateri gospodar na
naj bi imel slovenski živelj »pravico«.
svojem zemljišču dovoli takšno siromašenje prostora
Zato sta aferi Maher in Tilrk dobrodošli. A le če se bo
našel junak, ki bo vzpostavil sistemsko drugačen odnos do
okolja. Ne zaležejo inšpektorji in ne zaležejo legalizacije.
Črnograditeljev in »konjskih tatov« je v tej deželi preprosto
preveč, da bi se jih lahko lotili posamično.
12

SLOVENIJA
29.3.2013 Delo
Stran/Termin: 20
Naslov:
Avtor:
Arhitektura kot ritual
Smilja Stravs
Rubrika/Oddaja: KULT Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 1.896,25 Naklada: 59.328,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
Inštitut Salk. La jolla, Kalifornija
Kormanova hiša v Philadelphiji, 1974,
Kahnova zadnja hiša
Kompleks za medicinske in biološke
raziskave Alfreda Newtona Richardsa
v Philadelphiji, 195765
Nacionalna skupščina v Daki,
Bangladeš
Knjižnica na akademiji Exeter,
New Hampshire
Arhitektura kot ritual
Retrospektiva Louisa Kahna v Vitrinam muzeju oblikovanja, Weil am Rhein
13

SLOVENIJA
29.3.2013 Delo Stran/Termin: 20
Smilja Stravs
Louis
Kahn (19011974) velja za enega največjih
arhitektov 20. stoletja, njegova arhitektura
pa je močno vplivala tudi na slovensko
gradbeno prakso. Stroka ga slavi kot
mojstra betona, kije kljub majhni porabi
stekla ali prav zaradi nje obvladal mistično
koreografijo svetlobe na način, ki bi
ga lahko primerjali s staroegipčansko in
grško tempeljsko arhitekturo. Njegovo
monolitno gradnjo kritiki slavijo kot izraz
čiste in neokrašene arhaične lepote z
močno prezenco univerzalnega
simbolizma.
Med njegove najpomembnejše
arhitekture sodijo inštitut Salk v La Jolli
v Kaliforniji, muzej umetnosti Kimbell
v Fort Worthu v Texasu, inštitut za
menedžment v Ahmedabadu v Indiji ter
nacionalna skupščina v Daki v Bangladešu.
Je morda edini arhitekt na svetu, ki je
načrtoval katoliško cerkev, več sinagog
ter muslimansko molilnico. V Vitrinem
muzeju oblikovanja v Weil am Rheinu
so konec februarja odprli retrospektivno
razstavo njegovih del, ki so jo naslovili z
Louis Kahn Moč arhitekture.
priimek Schmalowski dal spremeniti v
Kahn. Kot študent arhitekture je Louis v
dvajsetih letih prejšnjega stoletja prepotoval
Evropo in si prvič ogledal največje
arhitekturne mojstrovine Nemčije, Italije,
Grčije in Nizozemske. Trideset let kasneje
se je v Evropo vrnil kot predavatelj na
ameriški akademiji v Rimu. V tem času se
je zgodil preobrat v njegovi karieri, ki ga je
spodbudila antika. Tedaj si je bolje ogledal
antične ruševine v Rimu in Atenah ter
obiskal tudi Egipt.
Šele na podlagi antičnih
vtisov je, star že 50 let, razvil lastno arhitekturno
vizijo, ki je temeljila na vrnitvi h
koreninam in starim simbolom. Razvil je
slog, ki je bil nekakšna mešanica racionalizma,
modernizma, art decoja, Bauhausa
in graditeljske filozofije starih civilizacij.
Arhitekturo je doživljal kot del narave,
zgodovine in skupnosti, kot del tisočletne
tradicije, ki ima poleg uporabniškega
značaja
tudi širšo ideološko dimenzijo. Zanj
je bila umetnost gradnje, ki sicer vključuje
sodobno tehnologijo, vendar terja, da jo
doživljamo kot religijo in ritual.
Kot predavatelj in profesor na univerzah
Yale in Pennsylvania (od
leta 1957
do svoje smrti) sije kmalu ustvaril lepo
akademsko kariero, zato je kot arhitekt
svoj mednarodni preboj dočakal šele, ko
je bil star že skoraj 60 let. Njegova zgodnja
dela v štiridesetih in petdesetih letih
20. stoletja so bila posvečena predvsem
stanovanjski gradnji in urbanističnemu
načrtovanju, kasneje, v šestdesetih letih,
pa se je uveljavil zlasti kot arhitekt velikih
javnih zgradb, muzejev, cerkva, inštitutov,
parlamenta. Nacionalna skupščina Jatiyo
Sangshad Bhaban v Daki v Bangladešu
velja za njegovo najpomembnejše delo.
Naročilo za projektiranje stavbe mu
je pomagal pridobiti Muzharul Islam,
njegov nekdanji študent z univerze Yale,
s katerim sta sodelovala pri tem projektu
od leta 1962 do 1974. Središče kompleksa
je parlament, to pa vključuje še hotel, restavracijo
in bolnišnico. Arhitekt Robert
McCarter je dejal, da je skupščina v Daki
ena največjih arhitekturnih mojstrovin
20. stoletja in vrhunec Kahnovega
ustvarjanja.
Njegova arhitektura je že na prvi pogled
precej kompleksna in drugačna od »klasičnega«
modernizma. Prizadeval si je za
izvirnost, zato pri njem ni zaslediti neposrednega
posnemanja klasičnih oblik
evropske arhitekture. Tako kot večino
arhitektov moderne dobe so tudi njega
navdihovale antične ruševine, vendar je
bil Kalinov odnos do njih drugačen. Antične
spomenike je videl kot monolitne
strukture, katerih veličino je bistroumno
razsekal v modernističnem slogu in jo
okrasil z vidno geometrijsko estetiko ter
formo tako poudaril kot arhetip. Teže
svojih stavb ni poskušal skriti pod tančico
Odraščal je v Philadelphii kot sin judovskih
emigrantov iz Estonije. Družina je
leta 1906 emigrirala v Ameriko zaradi
očetovega strahu, da bi ga vpoklicali v
ruskojaponsko vojno. Kot otrok je rad
risal z ogljem, saj si svinčnikov niso mogli
s
privoščiti; svojimi risbami je tudi nekaj
zaslužil. V mladosti si je denar služil še z
igranjem klavirja na predstavah nemega
filma. Leta 1914 je postal ameriški
državljan, leto kasneje pa je oče družinski
Louis Kahn (desno)
pred eno svojih maket
14

SLOVENIJA
29.3.2013 Delo Stran/Termin: 20
Muzej sodobne umetnosti Kimbel v Texasu
fasade, temveč je brezkompromisno
razkazoval gradbeno okostje. Triumfiral
je z izpostavljanjem vidnega betona, s
formo pa je tudi jasno pokazal, kako so
njegove hiše sestavljene. Poskrbel je, da
je arhitektura nehala skrivati svoje
drobovje,
temveč ga je velikodušno postavila
na ogled. Če je Le Corbussier menil, da je
hiša zgolj stroj za bivanje, je bil Kahn tisti,
ki je dosegel vrhunec v ustvarjanju strojne
arhitekture in pretvarjanju inženirske
estetike v beton, pri čemer je bil pikolovsko
dosleden.
Kahnova fascinacija z ruševinami je
žarišče njegove arhitekturne misli. Ostanki
antičnih templjev, očiščeni vsakršne
dekoracije in barv (z njimi sicer v antiki
nikakor niso tako skoparili, kot je videti),
so ga prepričali, da je začel občudovati temeljno
konstrukcijo, ki arhitekturo vrača
tja, od koder izvira, v pokrajino. Njegovi
gradbeni monoliti predstavljajo
tehnicistično
slavo zahodnega sveta, prepleteno
s starodavno mitologijo. Kot takšen se je
Kahn zapisal med najvplivnejše arhitekte
20. stoletja, njegova vizija pa je potegnila
za seboj številne posnemovalce. Njegovo
fascinacijo s kamnom izraža tudi granitni
spomenik ameriškemu predsedniku
Franklinu Rooseveltu, ki ga je Kahn
načrtoval v letu pred smrtjo (19731974),
vendar so ga na konici Rooseveltovega
otoka v New Yorku postavili šele posthumno
oktobra lani.
Tako kompleksno kot njegova arhitektura
je bilo tudi njegovo zasebno
življenje, ki se je dogajalo na vsaj treh
frontah. Kahn je imel tri družine s tremi
ženskami. Z ženo Esther, s katero se je
poročil leta 1930, je imel hčer, prav tako
je imel hčer s svojo dolgoletno sodelavko
arhitektko Anne Tyng, s katero je bil v
zvezi od leta 1945, s krajinsko arhitektko
Harriet Pattison pa je imel sina. Obe
arhitektki sta strokovno močno vplivali
na njegovo življenje. Tyngova, ki
je z njim zanosila leta 1953, se je, da bi
ublažila škandal, preselila v italijansko
prestolnico Rim, in tam rodila Kahnovo
drugo hčer.
V New York Timesu je arhitekturni kritik
Paul Goldberger Kahnu spisal nekrolog,
v katerem je kot njegova dediča in naslednika
omenjal samo ženo Esther in njeno
hčer. Leta 2003 pa je Nathaniel Kahn,
sin, ki ga je imel s Pattisonovo, posnel
dokumentarni film o svojem očetu in ga
naslovil z Moj arhitekt: sinovo
V potovanje.
njem je predstavil tako očetovo arhitekturo
kot njegovo neverjetno zasebno
življenje skozi oči ljudi, ki so ga poznali.
Kahn je umrl zaradi posledic srčnega
infarkta leta 1974 na moškem stranišču
železniške postaje Pen. nsylvania Station
v New Yorku, ko se je ravno vrnil z
delovnega izleta v Indiji. Tri dni je trajalo,
da so ga identificirali, saj je imel v svojem
potnem listu prečrtan domači naslov. To
nenavadno smrt je sin Nathaniel v filmu
predstavil kot iztočnico za očetovo nenehno
odhajanje in metaforo za Kahnovo
nomadsko življenje.
15

SLOVENIJA
29.3.2013 Dnevnik
Stran/Termin: 1
Naslov:
Avtor:
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Marjeta Kralj
Rubrika/Oddaja: NASLOVNICA Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 353,58 Naklada: 46.260,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, DARJA MATJAŠEC, ZBORNICA ZA
Družba
Črne gradnje
Obrambni zid črnograditeljev
so inšpektorji
Marjeta Kralj
Racionalnega pojasnila za to, da
so sredi kmetijskih zemljišč nad
Sečoveljskimi solinami, kjer
prostorski akti sicer dovoljujejo
le gradnjo pomožnih kmetijskih
objektov, v približno desetih
letih zrasli in ostali nedotaknjeni
trije veliki objekti družine
Vitoslava Turka, nima nihče.
»Mislim, da nihče ne zna racionalno
pojasniti, zakaj se postopki proti
črnograditeljem vlečejo toliko
časa. Inšpekcijske službe preprosto
ne delujejo, postopki preprosto niso
speljani, morda je nekje nekdo
na nekoga pritisnil. Tako prostorska
strokovnjakinja Darja Matjašec
iz Zbornice za arhitekturo in prostor
Slovenije odgovarja na vprašanje,
kako je mogoče, da so sredi
kmetijskih zemljišč nad Sečoveljskimi
solinami, kjer prostorski akti
sicer dovoljujejo ie gradnjo pomožnih
kmetijskih objektov, v približno
desetih letih zrasli in kljub že leta
2007 vloženi anonimni prijavi na
gradbeno inšpekcijo ostali nedotaknjeni
trije veliki objekti družine
Vitoslava Turka. Čeprav je že prejšnja
lastnica dobila le dovoljenje za
gradnjo sušilnice za sadje, po podatkih
iz registra nepremičnin v
Parecagu nad Sečovljami ležijo trije
objekti s 357 kvadratnimi metri neto
površine in 3, 6 metra višine, 186
kvadratnimi metri neto površine in
4, 1 metra višine ter 144 kvadratnimi
metri neto površine in 1, 9 metra
višine.
Črno gradnjo
potihoma podpira država
»Vse se začne in konča z inšpekcijskimi
službami, je povedal Boris
Kočevar s
piranske občine. Da je res
tako, po besedah Matjaščeve dokazuje
bohinjski primer: »Tam se je
zamenjal inšpektor in po 20 letih so
vendarle začeli izdajati odločbe o
črnih gradnjah ter izvrševati njihovo
rušenje. Toda Kočevar opozarja,
da ni krivo le inšpektorjev
pomanjkanje volje
za sankcioniranje črnograditeljev,
temveč neurejenost v
prostoru potihoma podpira država.
»Če
je treba v inšpekcijskih postopkih
izdati ne vem koliko odločb in
se ti lahko do onemoglosti zavlačujejo
z raznimi pritožbami, če inšpektorji
nimajo denarja za izpeljavo
izvršb, če se morajo že tako maloštevilni
inšpektorji ukvarjati z
najrazličnejšimi poročili in dopisi,
potem učinkovitosti od njih res ne
moremo pričakovati. Pravi, da je
recimo na Hrvaškem, v Avstriji ali
Nemčiji zakonodaja zelo enostavna:
čim je ugotovljeno, da objekta ni
mogoče legalizirati, se lastniku postavi
rok za njegovo odstranitev, in
če tega ne stori sam, delo na njegove
stroške opravi država. Pri nas bi
bilo po njegovih besedah tako veliko
narejenega že s tem, da inšpektorjem
ne bi bilo treba dodatnih
izdajati
odločb o odstranitvi objekta,
potem ko je že bila ugotovljena
njihova nezakonitost. V primeru
družine Vitoslava Tiirka se zdi, da
gradbena inšpekcija ni storila prav
ničesar, vendar pa odgovor inšpektorata
za promet, energetiko in prostor
še čakamo.
Nadaljevanje na strani 4 16

SLOVENIJA
29.3.2013 Dnevnik
Stran/Termin: 4
Naslov:
Avtor:
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Marjeta Kralj
Rubrika/Oddaja: V OSPREDJU Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 864,52 Naklada: 46.260,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA
Družba
Črne gradnje
Obrambni zid črnograditeljev so inšpektorji
Marjeta Kralj
Čeprav je že prejšnja lastnica dobila le dovoljenje za sušilnico sadja, so sredi kmetijskih zemljišč zrasli trije objekti družine Vitoslava Turka. Fotografija: jaka Gasar
Nadaljevanje s strani 1
Med množico vprašanj,
ki smo jih
naslovili
nanje, so nam sporočili
le, da inšpektorat
trenutno zaposluje 73 gradbenih
inšpektorjev, ki imajo skupaj z 72
prometnimi in energetskimi inšpektorji
letos na voljo 235389 evrov za izvršbe
po drugi osebi (torej med drugim za rušenje
črnih gradenj, ki jih lastniki ne
porušijo sami denar sicer nato izterjajo
od lastnikov), medtem ko rušenje
enega samega objekta pb
oceni Borisa
Kočevarja stane od 30 do 50. 000 evrov.
Celotni proračun inšpektorata za letos
pa znaša skoraj 8 milijonov evrov. V letu
2011, ko so bili gradbeni inšpektorji še
združeni z okoljskimi, je bilo tega
denarja
za izvršbe po drugi osebi za
414000 evrov.
Nekateri objekti že skoraj
20 let čakajo na odstranitev
Podatka o tem, koliko je v Sloveniji
črnih
gradenj, nima nihče, na seznamu
inšpektorata pa naj bi bilo lani decembra
samo tistih primerov črnih gradenj,
kjer so sklepi o dovolitvi izvršbe že izvršljivi
in pravnomočni, okoli 1500. Čeprav
na podrobnejša pojasnila inšpektorata
še čakamo, je med njimi najverjetneje
precej takšnih gradenj, ki bi morale
biti že davno porušene. Že takoj po
osamosvojitvi države je bil leta 1993
sprejet zakon, po katerem je bil izdelan
pregled dotedanjih črnih gradenj. V sanacijskih
načrtih je bilo določeno, kate
re od teh objektov je mogoče legalizirati
in kateri morajo biti odstranjeni. »Toda
veliko teh gradenj še vedno stoji, pravi
Matjaščeva. V te primere so po Kočevarjevih
besedah vpletene tudi upravne
enote, saj morajo izdati odločbo o zavrnitvi
izdaje gradbenega dovoljenja.
»Očitno se upravne enote in inšpektorji
izgovarjajo drug na drugega, inšpektorji,
da upravna enota ni do konca izpeljala
svojih postopkov, upravne enote pa,
da mora postopke izpeljati inšpekcija.
Toda pri novejših črnih gradnjah so
inšpekcijske službe edine, ki ukrepajo,
pravijo naši sogovorniki. Občine imajo
po Kočevaijevih besedah le možnost
prijave črne gradnje na inšpekcijske
službe. To so počeli tudi Kočevarjevi
sodelavci
na piranski občini, toda ker ni
bilo nobenega učinka, je njihovih prijav
vse manj. Po Kočevarjevi oceni je v piranski
občini mogoče najti med 500 in
600 črnih gradenj, od tega od 150 do
200 na kmetijskih zemljiščih grajenih
objektov, na občini pa med drugim zanje
izvedo, ko jim zaračunajo nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča.
Ujet na laži
Bolj redno na inšpekcijske službe prijave
pošilja geodetska uprava (Gurs), ki prek
posnetkov iz zraka sistematično spremlja
novogradnje v prostoru in preverja,
ali jih je lastnik v skladu z zakonsko zahtevo
prijavil v register nepremičnin. Če
stavbe ni v registru, Gurs pozove lastnika
k registraciji stavbe v 30 dneh, tistega, ki
se ne odzove, pa prijavi inšpekciji. Letos
do 18. marca so oddali takšnih prijav 92,
lani 241, v rekordnem letu 2011 pa jih je
bilo kar 394. Vendar pa po besedah
namestnika
generalnega direktorja Gursa
Antona Kupica nimajo nobene pristojnosti,
da bi preverjali, ali so objekti na
zračnih posnetkih oziroma v nepremičnin
registru
zgrajeni zakonito.
Ker so vsi trije objekti družine Vitoslava
Turka oziroma podjetja njegovih
dveh sinov Virtus vpisani v nepremičnin,
register
Gurs očitno v njem ni opazil,
da sta parceli 402/11 in 402/12 pozidani,
čeprav v celoti spadata pod najboljša
kmetijska zemljišča. Podobno je le 53 od
663 kvadratnih metrov velike tretje par¬
cele 402/13 namenjenih pozidavi, preostalo
je najboljše kmetijsko zemljišče, ki
pa je kljub temu v celoti pozidano.
Prav lastništvo tretje parcele pa je tisto,
zaradi katerega se je Vitoslav Tiirk
pri pojasnjevanju gradenj močno zapletel.
O tej zasebni zadevi je kar prek
družbe Elektro Slovenija, ki jo vodi,
sporočil:
»Vse domnevne nepravilnosti
so neresnične. Nisem graditelj črne gradnje
in nisem lastnik nobenega objekta
na lokaciji, o kateri me sprašujete.
Omenjeni objekti so v lasti družbe Virtus,
d. o. o, v kateri pa nimam lastniških
deležev. Toda zemljiška knjiga pravi,
da sta lastnika parcele 402/13 Vitoslav
in Metka Tiirk, vsak polovice. x
Le na kateri podlagi se bo odločalo
uredbe ne odpravi in na podlagi analize
V slabem mesecu dni je sporna Černačeva
sploh nima več. Ne vem, zakaj vlada
uredba o razvrščanju objektov glede pripravi nove, je bil prvi odziv Helene
na zahtevnost gradnje včeraj doživela
že tretjo novelacijo, vendar očitno tudi
nova vlada pod vodstvom Alenke Bratušek
ni dobro razumela sporočila ogorčene
Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor.
Boris Kočevar s
piranske občine pa
je znova opozoril, da je pred leti država
občinam odvzela pristojnost urejanja
prostorske stroke. 8. člen uredbe, gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov
ki je v prvotni verziji omogočil gradnjo
enostavnih in nezahtevnih objektov popolnoma
mimo občinskih pravil urejanja
prostora,
v popravljeni uredbi pa je bil
nato dopolnjen z zahtevo po spoštovanju
in to uredila z državnimi normativi.
Medtem ko so bili mnogi od njih z
uveljavitvijo černačeve uredbe črtani,
veliko število občin v svojih prostorskih
dokumentih podrobnejših določil o takšni
teh pravil, je sedaj vlada popolnoma gradnji nima. »Ne vem, na podlagi
črtala. »Zelo
pomembnega člena uredba česa se bo sedaj odločalo o objektov,
gradnji
se sprašuje Kočevar. 17

SLOVENIJA
29.3.2013 Primorske novice
Stran/Termin: 6
Naslov:
Avtor:
Najraje bi tam videli turiste
ALENKA OŽBOT
Rubrika/Oddaja: PRIMORSKA Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 216,07 Naklada: 21.000,00
Gesla:
OPPN, OPN
Občina MirenKostanjevica
bi od države rada dobila nekdanji center teritorialne obrambe
Najraje bi tam videli turiste
centra teritorialne jočimi objekti (nekdanje
Propadajoči objekti bivšega
obrambe v Kostanjevici na Krasu niso v ponos
ne občini ne državi, menijo v občinskem svetu.
Zemljišče bo Občina MirenKostanjevica
skušala brezplačno pridobiti od države. Tam bi
razvijali turizem.
KOSTANJEVICA NA KRASU
"Večja ne more biti,
pravi župan Zlatko Martin
Marušič in s tem misli na
sramoto na robu vasi Kostanjevica
na Krasu. Pogled
na stare stavbe, ki so raztresene
na približno treh
hektarjih zemljišča v lasti
ministrstva za obrambo, sicer
ne kaže tako slabe slike.
"Situacija je bila precej
slabša, ko smo mi to vzeli v
najem. Vse je bilo izropano,
objekti so bili brez oken, okolica
je bila zaraščena in neurejena,
pravi Manuel Kogoj,
ki ima od leta 2010 zemljišče
najemu. Zdelo se mu je namreč
škoda, da je država to
območje desetletje prepuščala
propadanju. Brez
velikih težav je od ministrstva
na javnem razpisu dobil
zemljišče s propada¬
učilnice, pisarne, skladišče,
igrišče v najem za pet let.
Za treninge in tekmovanja
ga uporablja strelsko
društvo Zdenko Žnidarčič iz
Šempetra, ki šteje približno
80 članov. Lani so, denimo, v
Kostanjevici na Krasu organizirali
evropsko prvenstvo
v streljanju.
Kot pravi Kogoj, so precej
vložili v obnovo, med drugim
so zamenjali okna,
počistili vse prostore in uredili
okolico. Računa, da mu
bo ministrstvo najemno pogodbo
podaljšalo, tam želijo
namreč še naprej razvijati
športno streljanje,
razmišljajo
pa tudi o kampu.
V občini si tudi ne želijo,
da bi bilo območje
nekdanjega
vadbenega centra prepuščeno
propadanju.
Občinski odbor SD je pre¬
dlagal, naj skuša občina zemljišče
brezplačno dobiti
države, nato pa naj išče primerne
vsebine.
Kot razlaga župan Zlatko
Martin Marušič, so se pred
nekaj leti z ministrstvom za
obrambo o tem že
"V
pogovarjali.
trenutno veljavnem
prostorskem načrtu
občine površine nekdanjega
vadbišča niso evidentirane
kot stavbno, ampak kot
kmetijsko zemljišče. Vse, kar
je bilo zgrajeno, je zgrajeno
na črno, pravi Marušič. V
predlogu novega občinskega
prostorskega načrta je
nekdanje vojaško vadbišče
opredeljeno kot območje za
turizem. "Kot način za urejanje
je zapisana zahteva za
izdelavo občinskega podrobnega
prostorskega načrta. Po
sprejetju občinskega prostorskega
načrta bomo imeli
podlago za dogovarjanje z
ministrstvom o prenosu lastništva,
pravi župan.
ALENKA OŽBOT
18

SLOVENIJA
29.3.2013 Primorske novice Stran/Termin: 6
Občina bi nekdanji center namenila za turistično dejavnost
19

SLOVENIJA
29.3.2013 Večer
Stran/Termin: 23
Naslov:
Avtor:
Pokopališče kot spominski park
SLAVKO PODBREŽNIK
Rubrika/Oddaja: PODRAVJE Žanr:
popravek
Površina/Trajanje: 447,76 Naklada: 43.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
Pokopališče kot spominski park
Ljubljanski študentje arhitekture
so ponudili svojo
videnje ureditve starega
ptujskega mestnega
pokopališča za dejansko
ureditev spominskega
parka pa bo potreben
daljši čas
SLAVKO PODBREŽNIK
V ptujski mestni hiši so predstavili rezultate
zanimive urbanistične delavnice
na kateri so študentje Fakultete
za arhitekturo v Ljubljani iskali najboljše
rešitve za staro ptujsko mestno
pokopališče ki je opuščeno že nekaj
desetletij. Zaradi zoba časa in kot tarča
vandalizma danes kaže zelo klavrno
podobo po petih mesecih dela pa so
študentje pripravili nekaj različic rešitev.
Hitrejša rešitev je dražja
Po preprostejših bi grobove ki so opuščeni
postopoma zatravili s čimer bi
sčasoma nastal mozaik travnatih površin
in starih grobov ki imajo umetnostnozgodovinsko
vrednost injih je
treba ohraniti. S tem bi prostor ohranil
videz pokopališča. Takšne rešitve zahtevajo
veliko časa da se lahko prostor
preoblikuje v spominski park a so sorazmerno
poceni. S temu nasprotnimi
ki odločneje posegajo v prostor bi do
spominskega parka sicer prišli v sorazmerno
kratkem času vendar bi bile fnančno
neprimerno zahtevnejše.
Končna različica ponuja spominski
park kot enoten travnat prostor v
katerem bi bile skupine spomeniških
plastik nagrobnikov ki imajo posebno
umetnostnozgodovinsko vrednost
kot gruče postavljene v prostoru. Spomeniki
ne označujejo več mesta groba
Študentje iz Ljubljane so pripravili več različic ureditve starega ptujskega pokopališča v spominski park. Slavko Podbrežnik
ampak so v vlogi umetniškega eksponata
ali lapidarija. Do njih bi vodile
poti pietetno dvignjene nad travnato
površino. V spomin bi bila na obodnem
zidu zapisana vsa imena tukaj
pokopanih ki so še znana iz evidenc.
Prav tako bi obnovili zanemarjeno
obeležje ki spominja na tukaj ustreljene
talce. V vseh primerih bi ostal
osrednji prostor ob spomeniku Jožetu
Lacku namenjen komemoracijam in
dosegljiv neposredno s parkirišča pri
Šolskem centru Ptuj.
Mnenja in pripombe
Naša razmišljanja so šla v smeri obvladljivosti
nekdanjega pokopališča
je povedal mag. Peter Gabrijelčič
ptujski mestni arhitekt in profesor
na Fakulteti za arhitekturo. Dostojno
vzdrževanje takšnega kot je danes
zahteva ogromno dela in stroškov.
Široka odprta travnata površina bi
bila gotovo veliko bolj obvladljiva
sami spomeniki pa bi bili predstavljeni
na način ki bi onemogočal vandalizem.
Spominski park bi postal oaza
miruin kontemplacije v mestnem prostoru
Ptuja.
200 let zgodovine
Staro mestno pokopališče je poslednje počivališče meščanov od leta 1774
torej dobrih 200 let. V letu 1978 so bili zadnji pokopi od takrat razmišljajo
o njegovi ureditvi. Tam se nahajajo spomeniki ki imajo pomembno umetnostnozgodovinsko
vrednost in sodijo v barok klasicizem neobarok secesijo
eskpresionizem art deco modernizem med avtorskimi spomeniki
pa izstopajo spomeniki akademskega kiparja Cirila Cesarjaiz petdesetih let
prejšnjega stoletja. slp
Do 5. aprilasi je mogoče rešitve ljubljanskih
študentov arhitekture ogledati
v poročni dvorani ptujske mestne
hiše kjer bo mogočetudi pisno podati
mnenja in pripombe. Kot je povedal
Peter Cafuta prostorski načrtovalec
v Skupni občinski upravi občin spodnjega
Podravja je to šele pri korak k
iskanju celovite rešitve ureditve spominskega
parka Pri izvedbi ureditve
v naravi je ključna postopnost.
Ta proces namreč zahteva daljši čas
gotovo več kot desetletje že zaradi
tega ker so na posamezne grobove
še vedno čustveno vezani svojci injih
še vedno obiskujejo. Posebno ti so vabljeni
da dajejo pripombe na rešitve
ureditve spominskega parka. Zagotovljeno
pa bo sodelovanje javnosti
tudi v postopku priprave in sprejetja
prostorskega izvedbenega akta torej
načrta v katerem bo ureditev podrobneje
zasnovana. Staro mestno
pokopališče ki ima okoli 800 grobov
potrebuje nego tudi zdaj. Mag. Alen
Hodnik direktor Javnih služb Ptuj ki
skrbijo za pokopališče nam je povedal
da bodo zaradi vandalov posebej
razredčili gosto vegetacijo s čimer bi
odstranili kotičke v katerih bi se nepridipravi
lahko zadrževali. Prav tako
bodo dežurne ekipe na terenu posebno
pozorne prav na dogajanje na pokopališču.
20

SLOVENIJA
29.3.2013 Večer
Stran/Termin: 4
Naslov:
Avtor:
Enostavno je lahko zelo zahtevno
BOJAN BAUMAN
Rubrika/Oddaja: V ŽARIŠČU Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 503,12 Naklada: 43.000,00
Gesla:
OPN
Enostavno je lahko zelo zahtevno
Nova vlada je včeraj črtala
enega od členov sporne
odredbe o razvrščanju
objektov na zahtevne
in manj zahtevne
s čimer bi bila posredno
omogočena legalizacija
številnih črnih gradenj
BOJAN BAUMAN
Nova uredba o razvrščanju objektov
glede na zahtevnost gradnje je imela
dober namen. Med drugim je omogočila
gradnjo pomožnih objektov
za kmetijsko dejavnost. Postopki so
se poenostavili stvari so postale bolj
pregledne. Hkrati pa je prinesla hudo
tveganje ki je bilo zapisano v osmem
členu zakona. V občinah kjer niso
imeli potrjenih prostorskih načrtov
kjer so pristojne službe slabo delale
je omogočala legalizacijo nedovoljenih
posegov v kmetijska območja.
Zato smo na današnji seji vlade črtali
sporni osmi členuredbe. Sedaj imamo
nekaj tednov časa za razmislek in za
sestavo bolj primerne bolj premišljene
rešitve je včeraj povedal minister
za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.
Naj spomnimo da je prejšnja vlada
pod vodstvom Janeza Janše sporno
uredbo sprejela prvega marca letos
ta določila pa so vmes že 20. marca
spremenili. Na novo so pisali prav
osmi člen ki govori o pogojih za
umeščanje nezahtevnih in enostavnih
objektov v prostor. Kot je včeraj
povedal minister Židan je mogoče
take nezahtevne objekte postaviti le
skladno z občinskimi prostorskimi
načrti. V nadaljevanju osmega člena
je govor o tem kaj narediti če občina
nima prostorskega načrta. V teh primerih
morajo biti najbolj izpostavljeni
deli nezahtevnega ali enostavnega
objekta vsaj za polovico višine objekta
odmaknjeni od meje sosednjega
zemljišča pri vkopanih objektih najmanj
1 5 metra ograja pa se lahko
gradi na meji.
Kot majhna stavba je opredeljen tudi pritlični objekt ki ga uporabljamo za letno kuhinjo ali ftnes pa celo zidanica in mlin.
Boris Vugrinec
V včeraj razveljavljenem osmem
členu še piše da enostaven objekt
lahko le dopolnjuje namenskorabo obstoječe
pozidave. Na kmetijski zemlji je
mogoče zgraditi samo pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte. Na parceli je
po tem določilu mogoče postaviti en
objekt iste vrste ali več objektov različnih
vrst. Katere materiale bo lastnik
uporabil pa je bolj ali manj prepuščeno
prosti izbiri investitorja. Take enostavne
objekte bi bilo mogoče graditi
na gradbenih parcelah ki so z upravno
odločbo določene kot funkcionalno
zemljišče ali zemljiška parcela. In to
je v glavnem vse o čemer govori sedaj
črtani osmi člen uredbe.
Bistvo spora še zmeraj ostajajo razvrstitve
objektov v kategorije. To rešitev
je kmetijsko ministrstvo včeraj
pozdravilo. Med enostavne in nezahtevne
objekte pri katerih je poenostavljen
postopek gradnje če tako
gradnjo opredeljujejo občinski načrti
dovoljenja niso potrebna resda
uradno še zmeraj ne sodijo taki v katerih
bi bilo mogoče prespati. V uredbi
so enostavni in nezahtevni objekti
zelo natančno opredeljeni. Tako je kot
majhna stavbadenimo opredeljentudi
Černač opozarja
Bivši minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač SDS se je odzval
na odločitev vlade ki je ukinila člen uredbe o razvrščanju objektov pa tudi
na našo izjavo kmetijskega ministra Dejana Židana. Židan naj pogleda v
arhiv ministrstva za kmetijstvo in okolje in se seznani s pripombami ki jih
je to ministrstvo v fazi usklajevanj posredovalo na uredbo. V tem delu je
namreč ministrstvo pristojno za prostor v fazi sprejemanja sledilo predvsem
pripombam in predlogom ministrstva pristojnega za kmetijstvo in okolje.
Pri tem je skušalo omejiti nerealna pričakovanja ministrstva pristojnega za
kmetijstvo in okolje. Pričemer verjamem da je ministrstvo za kmetijstvo in
okolje pri predlogih sledilo interesom kmetijske politike ki pa po moje ne
sme biti vezana na tistega ki sedi v ministrskem fotelju.
pritlični objekt velikosti do 50 kvadratnih
metrov ki ga uporabljamo za
letno kuhinjo ali fitnes. Tak enostaven
objekt je tudi pastirski stan velik
do 150 kvadratnih metrov in visok do
šest metrov. Ali zidanica pa mlin velikosti
do 80 kvadratnih metrov.
Očitno je da prejšnja vlada pa tudi
pri novi ni veliko drugače pri sprejemanju
te odredbe ni imela v mislih
položaja kakega pridelovalca medu
ki bi si želel brez vpletanja birokracije
postaviti čebelnjak. Niti ni mislila
na popoldanskegakmetovalca ki je
kupil lopo za orodje in jo postavil na
vrtu. Tudi sedaj ko je nova vlada ukinila
osmi člen uredbe ostaja bistvo še
zmeraj sporno to pa je velika nevarnost
uzakonitve črnih gradenj in njihove
trajne umestitve v prostor. Od
včeraj je to le v celoti preneseno na
občinske organe. Veljaven ostaja tudi
člen s katerimukinjajo postopke gradbenih
inšpektorjev ki so v teku. Vsaj
tisti ki so morali v prejšnjihletih svoje
črne gradnje porušiti se lahko upravičeno
razburjajo. Nekaterih danes niti
legalizirati ne bi bilo treba. Lahko ti
oškodovanci razmišljajo celo o odškodninah
21

SLOVENIJA
29.3.2013 Žurnal 24
Stran/Termin: 2
Naslov:
Avtor:
Gradnja ni človekova pravica
MAJA KALAN, M. B. G.
Rubrika/Oddaja: TEMA DNEVA Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 571,28 Naklada: 107.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ZGO, ARHITEKT, HELENA KOVAČ, ZBORNICA ZA
Gradnja.
Ministrstvo umaknilo
člen,
ki je
ministru Igorju
Maherju pomagal
legalizirati "klet"
Gradnja ni
Strokovnjaki.
Zahtevajo odpravo
uredbe v celoti,
da
se ne bi zgodile nekritične
legalizacije
MAJA KALAN, M. B. G.
Prostor. Ravno ko je skupina
Odgovorno do prostora včeraj
zahtevala odpravo uredbe o
razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje, je vlada
na seji črtala osmi člen uredbe.
Spomnimo: gre za sporno
uredbo, po kateri je minister v
odstopu Igor Maher legaliziral
svoj na črno zgrajeni objekt v
V skupini Odgovorno do prostora pravijo, da nikoli ne bo dovolj
inšpektorjev in tudi ne sodišč, ki bi obravnavala vse kršitve,
pritožbe
in kljubovala vsem dobrim odvetnikom, ki jih kršitelji najamejo.
jektantka Helena Kovač. To, drug predpis občine ne določa
da je vlada črtala osmi člen, za posebnih pogojev. Zaradi
občini Piran. Uredba s črtanim nasprotnike uredbe ne pomeni številnih vprašanj, ki jih vsak
členom naj bi veljala za nikakršne rešitve, ampak je dan prejema direktorat za
vse zahtevke, kjer postopek še "tragikomično" in povzroča prostor, pa so pripravili tudi
ni bil zaključen. Koliko jih je, nov kaos.
pojasnila investitorjem, kako
ni znano, je pa med legalizacija
njimi pristopiti h gradnji
Maherjeve kleti. 0 enostavnega
posledicah še sprašujejo ali nezahtevnega objekta.
Na vladi pa pojasnjujejo, da Podatke, koliko zahtevkov
To povzroča nov kaos bo to preprečilo morebitno za izdajo gradbenih dovoljenj
"Zavzemamo se za odpravo izigravanje občinskih pravil, za nezahtevne objekte
uredbe v celoti, vlada pa naj si
začne takoj naslednji dan saj je prav osmi člen po njihovi
so upravne enote prejele od
oceni
prizadevati,
povzročil največ uveljavitve marčevske uredbe,
da v sodelovanju z nejasnosti ter nezadovoljstva ministrstvo še zbira.
občinami, stroko in širšo javnostjo
občin in javnosti. Osmi člen Vlada sicer obljublja, da
sprejme tako podlago, namreč pravi, da je gradnja bo proučila dejansko stanje
ki bo naredila red in jo bodo pod določenimi dopustna,
pogoji in možne rešitve za kakovostno
vsi upoštevali, je dejala pro če prostorski akt ali umeščanje objektov v
22

SLOVENIJA
29.3.2013 Žurnal 24 Stran/Termin: 2
vekova pravica
prostor. "Štiri vlade že želijo
skrajšati in poenostaviti postopke
umeščanja v prostor,
a še nobena ni preverila stanja
na terenu, pa na to odgovarja
Marko Peterlin z Inštituta
za politike prostora
(zavod
Ipop).
Nihče ne verjame, da se mu
rušenje lahko zgodi, zato je
toliko črnih gradenj.
Helena Kovač,
Geoplan
24dejst va
Kaj dela inšpektorat
Ukrepi. Lani je inšpektorat za promet,
energetiko in prostor opravil
12. 511 inšpekcijskih pregledov in zaslišanj,
izdanih je bilo 1. 527 inšpekcijskih
odločb, od tega 948 odločb
za nelegalno gradnjo (ki naj bi jih
bilo po nekaterih ocenah 20 tisoč),
ter 546 opozoril po zakonu o inšpekcijskem
nadzoru. Gradbeni inšpektorji
so izrekli 601 prekrškovni
ukrep v skupnem znesku 408. 631
evrov ter za 217. 323 evrov drugih
denarnih kazni.
Črnih gradenj ogromno
Maja Simoneti z istega zavoda
pravi, da v zadnjem času
razkriti razvpiti črnograditelji
niso osamljeni, črnih gradenj
je ogromno. "To je tudi posledica
razmišljanja, da ima vsak
lastnik zemljišča tudi pravico
graditi. To ni človekova pravica,
pravi Simonetijeva. Tudi
sprejemanje predpisov, kot je
sporna uredba, takšno prakso
nadaljuje.
Skupina Odgovorno do
prostora je skupaj z inženirsko
zbornico ter zbornico za
arhitekturo in prostor pripravila
popolnoma nov predlog
novega zakona o graditvi
objektov. Ta naj bi poenostavil
postopek do začetka gradnje,
zmanjšal tveganja in finančne
vložke še pred gradnj o ter vpeljal
individualno odgovornost
Na vprašanje, zakaj bi nov zakon
preprečil pojav črnih gradenj,
če jih dosedanji niso,
pa odgovarjajo, da bi resen
namen pokazala že odprava
uredbe, ne pa da se "vsakih
14 dni spreminja en člen"
potem
pa dosledno spoštovanje
predpisov, tudi s končno
-
posledico
rušenjem.
153 desk@zurnal24. si
23

ob
SLOVENIJA
28.3.2013 Vestnik MS
Stran/Termin: 47
Naslov:
Napovednik prireditev
Avtor:
Rubrika/Oddaja: NAPOVEDNIK Žanr:
NAPOVEDNIK
Površina/Trajanje: 697,20 Naklada: 15.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR
napovednik prireditev
Koncert
RADENCI
V petek,
29marca, ob 17. uri bo v kongresni
dvorani Radin Zdravilišča Radenci
Velikonočni koncert učencev Glasbene
šole Gornja Radgona.
V soboto, 30. marca, ob 21. uri bo v Kavarni
Pub Weekend koncert skupine
Jean Bačič Quartet.
BELTINCI
V četrtek, 28. marca, ob 20. uri bo v Ambasadi
ŠKM Beltinci Treats Ob Torture
European Tour 2013 s skupinama Viscera
Trail (Izrael) in Obnounce (Slovenija).
V petek, 29. marca, ob 21. 30 bo v Ambasadi
ŠKM koncert skupin My Education
(AustinTeksas, ZDA) in Kabel 22
(eksperimentalni projekt ekipe iz Automassage).
MURSKA SOBOTA
V soboto, 30. marca, ob 22. uri bo v Mikku
koncert skupine Dežurni krivci
promocija zgoščenke Fakti. Predvoznik:
Tadej Vesenjak.
Gledališče
MURSKA SOBOTA
V sredo,
3aprila, 19uri bo v grajski
dvorani premiera predstave gledališke
skupine KUD Štefana Kovača z naslovom
Čuvaja zadnjega kozarca vode.
Avtor besedila je Goran Gluvic, režiser
predstave pa Milivoj Miki Roš.
LENDAVA
V četrtek, 28. marca, ob 19. uri bo v gledališki
in koncertni dvorani predstava
SNG Drame Ljubljana David Memet:
November. Predstava je za slovenski
abonma in izven.
V soboto, 30. marca, ob 19. uri bo odrska
komedija Bitka med spoloma Polona
Požgan in Sašo Papp.
MORAVSKE TOPLICE
V soboto, 30. marca, ob 19. uri bo v gasilskem
domu predstava gledališke skupine
Kroške tikvi z naslovom Zapuščina.
Dogodek
MURSKA SOBOTA
Hiša Sadeži družbe
V četrtek, 28. marca, ob 17uri bo delavnica
Čarobnost 2.
skupina (Barbara
Muhič). V petek ob 9. 30 bo Arhitekturna
delavnica Maj in Zmaj, ki bo v okviru
projekta Igriva arhitektura pri Zbornici
za arhitekturo in prostor Slovenije
(Nataša Kolarič), ob 14. uri bo trening
socialnih veščin za moške, ki izvajajo
nasilje nad ženskami
(DNK),
ob 1530 pa
predavanje in pogovori Prepoznavanje
nasilja (Grega Mešič). V soboto med 8.
in 16. uro bo druženje ter prebiranje revij
in časopisov.
MOŠČANCI
V ponedeljek,
1.
aprila, ob 10. uri se bo
začel pri gasilskem domu velikonočni
pohod Z brejga na brejg v organizaciji
KTD Moščanci in TKŠD Pečarovci. Devet
kilometrov dolg pohod bo potekal
od Marofa Mačkovci in do Doma borcev
in mladine na Vaneči, od koder se
bodo vrnili v Moščance. Pohod se vpiše
v Izkaznico pohodnika/pohodnice po
Goričkem.
GORNJA RADGONA
V soboto, 30. marca, ob 18. uri se bo začelo
v Lisjakovi strugi v organizaciji Ribiške
družine Gornja Radgona 13. kresovanje,
ki so ga poimenovali Druženje
ob tabornem ognju.
LENDAVA
V Medgeneracijski hiši Sofija (Glavna
ulica 48) bo v četrtek, 28. marca, ob 18.
uri predavanje Simona Plesničarja Orgoniti
o tem, kako delujejo na naše telo
in počutje ter kakšno vlogo imajo v naših
vsakdanih. V petek, 29. marca, ob 17.
uri pa bo kulinarična ekodelavnica Pisane
solate in druge zdrave jedi.
MURSKA SOBOTA
V Pokrajinski in študijski knjižnici je na
ogled velikonočna razstava Velikonočni
zajec, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev
Murska Sobota.
NEGOVA
V soboto, 30. marca, ob 9uri bo na OŠ
dr. Antona Trstenjaka Negova prireditev
Dan za spremembe; Prostovoljci.
BODONCI
V nedeljo, 31. marca, in v 1.
ponedeljek,
aprila, od 9ure
bo v cerkvi Velikonočna
prodajna razstava, ki jo pripravljata
Društvo kmečkih žena Klas Bodonci
in Evangeličanska cerkvena občina
Bodonci.
MURSKA SOBOTA/LENDAVA/
GORNJA RADGONA
Društvo Joga v vsakdanjem življenju
Maribor z vadbenimi enotami v Pomurju
organizira semester vadbe, ki bo
do 21. junija. V Murski Soboti bo vadba
za udeležence stopnje vsako sredo ob
1.
19. 30 v gasilskem domu. Ob ponedeljkih
ob 17. 15 je vadba v Lendavi za 1. stopnjo
v Centru Banffy. V Gornji Radgoni
pa v ponedeljek in sredo ob 17. uri v OŠ
Gornja Radgona.
Razstave
MURSKA SOBOTA
V razstavišču Pomurskega muzeja Murska
Sobota bo do 26.
aprila na ogled
razstava Odkrito/Zakrito.
V Galeriji Robin je na ogled razstava del
akademskega slikarja Igorja Banfija.
LENDAVA
V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja
Lendava na lendavskem gradu bo do 14.
aprila na ogled spominska razstava del
akademskega slikarja Lajčija Pandurja.
V avli gledališke in koncertne dvorane
je na ogled razstava Judovski vojaki
avstroogrske
vojske na soški fronti.
V pritličnem delu sinagoge je na ogled
serija 52 grafik Ognjeni zavitki izraelskega
umetnika Dana Reisingerja.
GRAD
V palaciju gradu Grad bo do 30. aprila
na ogled razstava slik in grafik akademskega
slikarja Lojzeta Logarja iz zasebne
zbirke Rudija Ringbauerja.
LJUTOMER
V Galeriji Anteja Trstenjaka je marca
na ogled razstava skulptur in slik Marije
Milene Reščič.
GORNJA RADGONA
V galeriji doma kulture je do 3. aprila
na ogled razstava likovnih del Branka
Borka.
RADENCI
V avli Dosorja bo do 31. marca na ogled
razstava likovnih del Leopolda Methansa
z naslovom Heraklit.
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
V Kulturnem in upravnem središču bo
do 31. marca na ogled likovna razstava
del slikarke Mire Petek.
Predavanje
GORNJA RADGONA
V petek,
29marca, ob 18. uri bo v popotovalnici
MC prostora učilnica Doma
kulture Gornja Radgona potopisno predavanje
o Siciliji, kamor bo obiskovalce
popeljal svetovni popotnik Gorazd
Sancin.
Film
Star Max MURSKA SOBOTA
(od 28. 3. do 3. 4.
Dokumentarni film Romska kulinarika s
pridihom sodobnosti (sreda ob 17. uri)
Družinska fantazijska avantura Mogočni
Oz 3D (20. 50)
Animirani družinski film Krudovi 3D
(16. 30, v petek, soboto in nedeljo še
1420 in 1500)
Domišljijska akcijska pustolovščina
Jack, morilec velikanov 3D (1900)
Romantična komedija Prvo leto po poroki
(1900)
Akcijska pustolovščina G. I. Joe 2
(21. 00)
Znanstvenofantastični triler Duša
(1700)
Risanka Velika noč v zajčji deželi (v soboto,
nedeljo in ponedeljek ob 14. 30 in
16. 50)
Grozljivka Mama (20. 30)
Biografska drama Hitchcock (18. 20)
Napovedi kulturnih in turističnih
prireditev pošiljajte na elektronski
naslov: joze. gabor@vestnik.
si.
24

SLOVENIJA
28.3.2013 Vestnik MS
Stran/Termin: 42
Naslov:
Avtor:
Pečarovci s Sebeščanom
Jože Gabor
Rubrika/Oddaja: TURIZEM Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 601,02 Naklada: 15.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
Povabilo za konec tedna
Pečarovci s Sebeščanom
Za hribom oaza miru s tipičnim goričkim rastlinskim in živalskim svetom - Lončarstvo in predelava lanu
Ta konec tedna, ko je zima pokazala
zobe, je ob našem obisku vaškega trga
Sebeščan na vrhu hriba ob katoliški
cerkvi svetega Sebastjana iz leta 1824
ta sameval. V toplejših dneh pa ga radi
obiskujejo izletniki, tudi pohodniki in
kolesarji, so nam povedali v tamkajšnjem
gostinskem lokalu Zelko.
Naselje leži levo, le nekaj kilometrov
od cestne povezave med Mursko Soboto
in Hodošem. Tam, kjer se začno
prvi gorički hribi, leži vas Pečarovci, so
zapisali v turistični predstavitvi kraja.
Do kraja vodi več cestnih povezav iz
Šalamenec, Markovec in Moščanec, če
hočemo priti do Sebeščana, pa nam
je iz Murske Sobote najbolj primerna
iz Moščanec. Vse smeri pa so primerne
za kolesarje in pohodnike, ki imajo
radi nekoliko bolj strm vzpon.
Že od daleč sta vidni cerkev svetega
Sebastjana in še ena zgradba, katere
pa krajani niso veseli niti nanjo ponpsni,
RTVoddajnik. Središče trga pa
nekoliko kazita dve zgradbi, nekdanja
šola in farni dom, v katerih želijo urediti
center šolskih in obšolskih dejavnosti.
O ureditvi trga so pred leti tudi
organizirali arhitekturno delavnico s
študenti arhitekture. Sebeščan se na
drugi strani zaselka spet strmo spušča
proti preostalemu delu vasi. Vas je
raztresena po hribih in zaselkih levo
in desno ob Pečarovskem potoku. Za
hribom Sebeščan naletimo na pravo
oazo miru goričke pokrajine, ki je
zanimiva
tudi za ljubitelje rastlinskega
in živalskega sveta.
Pri dejavnosti v kraju in njeni turistični
promociji je zelo aktivno Kulturnoturističnošportno
društvo
Pečarovci, kateremu predseduje Jopomurjesi
BOLJŠA STRAN SPLETA
Središču Sebeščana dajeta pečat cerkev iz leta 1824 in farni dom, ki čaka obnovo, fotografija jože gabor
žef Rituper. Pravi, da imajo v kraju
dve cerkvi, katoliško pri Sebeščanu
in evangeličansko v Gorenščaku, kjer
sta dve središči vasi, tretje središče pa
je še ob gasilskem domu: »Največ ljudi
se zbere na tradicionalnem sejmu
Topla prouška, ki je dva tedna po veliko
noči. Turistično ponudbo kraja
v društvu povezujemo pod blagovno
znamko Zgrebaš oziroma Veseli zgrebaš,
kar je domače ime za predelovalce
lanu, po katerem so bili znani krajani.
To tradicijo v okviru dejavnosti
društva tudi obujamo.
Sebeščan je bil že v začetku prejšnjega
stoletja priljubljena točka,
katero so radi obiskovali meščani iz
Murske Sobote ob koncih tedna s konji
in kočijami. Tudi naši predniki so
znali na tej razgledni točki uživati v
pogledu po prekmurski nižini in okoliških
hribih.
V gasilskem domu si obiskovalci
lahko ogledajo gasilski muzej, v katerem
je ob gasilskih brizgalnah, ki sta
bili narejeni okrog leta 1900, še veliko
stare gasilske opreme. Obiskovalcem
o zgodovini vasi in gasilstva v
vasi prikažejo tudi osemminutni film.
Kraj je bil znan tudi po lončarstvu in
tako je po lončarjih oziroma pečarjih
kraj tudi dobil ime. Če pot nadaljujemo
po strnjenem delu naselja v dolini,
pridemo do lončarstva Zelko, kje
si lahko kupimo izdelke za uporabo
ali spominke iz gline, lahko pa se udeležimo
tudi lončarske delavnice. Organizirane
skupine pa po dogovoru s
prekmurskimi dobrotami pogostijo
na Turistični kmetiji Zelko na sosednjem
hribu med vinogradi.
Jože Gabor
25

SLOVENIJA
28.3.2013 Živa
Stran/Termin: 32
Naslov:
Avtor:
Marles osvaja s svojimi hišami in akcijami
I.J.
Rubrika/Oddaja: POSEBNA PRILOGA Žanr:
PROMOCIJSKO SPOROČILO
Površina/Trajanje: 1.056,04 Naklada: 12.000,00
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
»Na letošnjem sejmu Dom
smo imeli zelo velik obisk.
Za razliko od nekaj preteklih
let smo tokrat zaznali,
da so nas obiskali resni
kupci, ki imajo veliko informacij
in dobro vedo, kaj
hočejo, je povedal Peter
Podplatnik iz Marlesa.
Obiskovalce je navdušila tudi
Marlesova akcija »Deset TOP hiš
na ključ po najugodnejših cenah«.
S to akcijo želijo sporočiti
ljudem, daje naročilo hiše na
ključ cenejše od improvizirane
in postopne gradnje, kar je bilo
pri Slovencih še do nedavnega
zakoreninjeno. V Marlesu imajo
odlične ekipe strokovnjakov,
pri oblikovanju prostora
in načrtovanju hiše pa Marlesovi
arhitekti sodelujejo tudi z
uglednimi zunanjimi arhitekti.
Marlesova montažna hiša je
zato rezultat skupnih
razmišljanj,
kjer imajo naročniki veliko
vlogo, saj je bivalni prostor
mogoče prilagoditi. Sicer pa so
Marlesove tipske hiše do podrobnosti
naštudirane in ponujajo
optimalne razporeditve
za posamezen življenjski slog
oz. predvideno število prebivalcev
v njej.
AKCIJA Z
NAJUGODNEJŠIMI CENAMI
Letošnji akcija »Deset TOP
Marlesovih hiš na ključ«, ki je
nadaljevanje podobne lanske
zelo odmevne akcije, so dodali
še dve dodatni ekskluzivni hiši.
»Tokrat smo desetim TOP hišam
dodali tudi dve ekskluzivni hiši,
in sicer Kubus in Altea, ki sta z
moderno in inovativno obliko
prilagojeni arhitekturnim trendom
in načelom trajnostne,
visoko
učinkovite nizkoenergijske
gradnje, pove Peter Podplatnik.
Z akcijo omogočajo nakup
hiše na ključ po zmernih cenah,
ki se gibljejo že od 850 evrov za
kvadratni meter, do izhodiščne
cene 1090 evrov za kvadratni
meter v hiši Kubus. To je vsekakor
ugodnejše, kot da bi gradili
sami, še doda naš sogovornik.
Kupci so v okviru spomladanskih
ugodnosti deležni tudi
do 10odstotnega sejemskega
popusta ter nepovratnih
finančnih sredstev v okviru
Marlesove subvencije. Skupaj
z Marlesovo subvencijo in subvencijo
Eko sklada lahko kupci
torej pridobijo tudi do 26. 500
EUR nepovratnih finančnih
sredstev. Kupci se bodo lahko
do 30. 4. 201 3
potegovali tudi za
lepe nagrade v okviru Marlesove
nagradne igre.
USTREZNI CERTIFIKATI
Kakovost svojih objektov v
Marlesu podkrepljujejo tudi s
pridobljenimi certifikati. Ob tem
Peter Podplatnik pravi, da varnost
in kakovost svojih objektov
priznani proizvajalci dokazujejo
s CEznakom oziroma evropskim
tehničnim soglasjem. Marles
je kot prvi med slovenskimi
proizvajalci montažnih hiš
pridobil evropsko tehnično
soglasje, ki je temelj za označevanje
hiš z znakom CE, skladno
z Direktivo o gradbenih proizvodih
EU.
Doslej so tudi edini
proizvajalec, ki je dobil evropsko
instituti, kjer je preverjanje tujih
proizvajalcev izjemno strogo.
Poleg tega ima Marles tudi dva
certifikata za nizkoenergijsko in
pasivno hišo, certifikat Inštituta
Passivhaus iz Nemčije in švicarski
certifikat MINERGIE. Pridobili
so še številne nacionalne znake
kakovosti, kot sta nemški Uin
avstrijski UAznak. Sogovornik
pa ob tem poudarja, da mora
posamezni proizvajalec tudi pri
dejanski izpeljavi svojih objektov
upoštevati postopke in materiale,
na podlagi katerih sije
pridobil certifikat.
NARAVNO, VARČNO IN LEPO
Marlesova montažna gradnja,
ki je plod vedno večjega
zavedanja o tem, da je lesena
montažna gradnja zdrava gradnja,
ki minimalno obremenjuje
okolje, obenem pa je hitra,
ekonomična in trajnostna, je
postala trend.
Kot določajo direktive EU,
gre
razvoj v smeri zagotavljanja še
večje toplotne učinkovitosti, s
še večjo uporabo lesa in drugih
naravnih materialov, ne samo
v konstrukciji, ampak tudi v
fasadnih elementih, izolaciji in
stavbnem pohištvu. Tudi razvoj
Marlesove gradnje gre v tej
tehnično soglasje pooblaščenega
inštituta v tujini. S tem
so dokazali, da so vodilni proizvajalec
montažnih objektov,
ki svoje standarde dokazuje in
izpolnjuje pred mednarodnimi
smeri, njihova deviza je gradnja
energijsko varčnih hiš z minimalnimi
stroški vzdrževanja
in z vključevanjem obnovljivih
gradbenih materialov.
U.
26

■r.
SLOVENIJA
28.3.2013 Živa Stran/Termin: 32
marles
g
Uii
vi t '4t&4 i W&&VM
VRHUNSKA IN PREVERJENA KAKOVOST MARLES HIS!
Marles s pridobljenimi certifikati dokazuje,
da je na Slovenskem trgu vodilni v gr tdnji
montažnih lesenih, visoko učinkovitih
nizkoenergijskih in pasivnih objektov ter s
pridobivanjem najuglednejših certifikatov
narekuje trende tako na domačem, kot tudi
na tujih trgih.
Hiše, grajene po pasivnem standardu Marles, dosegajo visoko odličnost
na področju izolativnosti hiše, ki omogoča zdravo, energetsko varčno
in hkrati udobno bivalno klimo, ki jo pri Marlesu dosegajo
z uporabo
okolju in človeku prijaznih materialov. S pridobljenimi certifikati
Passivhaus Inštituta iz Nemčije, švicarskim certifikatom MINERGIE
ter že v letu 2008 pridobljenim Evropskim tehničnim soglasjem CE
podjetje Marles zmeraj bolj utrjuje vodilno vlogo na področju gradnje
montažnih objektov ter nenehno skrbi za izpolnjevanje najzahtevnejših
standardov na področju pasivne gradnje.
0
0
MINER6IE*
Nadstandarni certifikat visoko
učinkovitih nizkoenergijskih
objektov (Švica]
27

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina
Stran/Termin: 32
Naslov:
Avtor:
Zadnji, smrtni udarec urbanizmu
Peter Gabrijelčič
Rubrika/Oddaja: KOMENTAR Žanr:
KOMENTAR
Površina/Trajanje: 1.351,14 Naklada: 19.840,00
Gesla:
URBANIZEM, ARHITEKTURA, ARHITEKT
32 Komentar
Mladina 13 29. 03. 2013
Zadnji,
smrtni
udarec
urbanizmu
Bodimo iskreni. Cilj Čemačeve uredbeje povsem
špekulativne narave. Ta večdesetletnega
uredbaje posledica
pritiska čmograditeljev, naj
pogoji za legalizacijo njihovih črnih gradenj.
se omilijo
ko se vrnem s
potovanja po prostorsko urejenih
tujih krajih, me presune pogled
na kaotičnost
slovenskih mestnih obrobij in podeželja. Tako zelo
smo zaverovani
Vsakič,
v lepoto Slovenije, da ne vidimo
usodnih posledic svojega mačehovskega odnosa
do prostora. Zato ni naključje, daje eden od mojih študentov
nekoč zgroženo zapisal:
»Ali smo Slovenci res prostorsko neinteligentni«
Černačeva uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost
gradnje je zato le zadnji, smrtni udarec slovenskemu
urbanizmu, ki je s tem dokončno izginil s strokovnega prizorišča.
Težava ni v uredbi sami, temveč v tem, daje proces urejanja prostora
že pred leti ušel izpod nadzora urbanistične stroke oziroma
daje bil urbanizem kot živa stroka v Sloveniji praktično odpravljen.
Zato tudi ni prave razlike
med prostorsko pojavnostjo
legalne ali nelegalne gradnje.
In prav tako je razumljivo prepričanje
nestrokovne politike,
da so majhni objekti nepomemben
poseg v prostor in je
treba zato gradnjo in umestitev
teh objektov liberalizirati.
Ob strokovnih obiskih v
tujini sembil presenečen, daje
med županovimi dolžnostmi
na pomembnem mestu zapisana
skrb za podobo kraja.
Dokaj nenavadno glede na slovenske razmere, kjer mora župan
skrbeti predvsem za ekonomski in socialni razvoj kraja in kjer je
urbanizem stvar dnevne politike in vsakokratne politične geometrije
v mestnem svetu. In vendar je velika teža, kije dodeljena
skrbi za podobo občine, smiselna. Prvič zato, ker urejeno,
kakovostno oblikovano okolje povečuje splošno produktivnost
in ustvarjalnost ljudi, in drugič zato, ker urejen kraj posredno
govori o uspešnem poslovanju lokalnih oblasti in zato povečuje
zaupanje domačih in tujih vlagateljev v nove naložbe v prostoru.
Urejen urbanizem je pogoj za trajno ohranitev vrednosti
objektov in naložb, saj zagotavlja njihovo dolgoročno stabilnost.
Zato mora biti vsak poseg v prostor skrbno premišljen. Poleg
tega ni velikih ali manj pomembnih posegov. Zal stroka pri tem
nima diskrecijske pravice, ki bi ji omogočala strokovno presojo
v okviru zakonskih določil pri
vsakem posegu posebej. To
pa ne pomeni ponovno več
administriranja, podaljševanja
postopkov in zviševanja
stroškov. Prav nasprotno.
Zagotoviti moramo sistemske
možnosti, ki bodo zagotavljale
kvaliteto in ne zgolj kvantitete
prostorskih rešitev in bodo
po hitrem postopku pripeljale
stroko do mesta, kjer je
Peter Gabrijelčič
potrebna strokovna odločitev.
Glede na sodobno dogajanje
Dekan Fakultete za
v slovenskem urba
arhitekturo v Ljubljani
nizmu ima Slovenija še vedno
vse značilnosti države v tranziciji.
Predvsem v dojemanju
stvarnosti, ki se zdi kot dokončen
obračun s socialistično
preteklostjo in z njenimi sistemskimi
rešitvami, nasproti
sedanjosti, ki se zdi kot iluzija
popolne svobode v razpolaganju
z zasebno lastnino. Večina današnjih investitorjevje prepričana,
da prostorskega planiranja in urbanizma v novih razmerah
ne potrebujemo oziroma da so kakršnikoli urbanistični načrti le
ovira njihovim naložbenim pričakovanjem in odvečen ter škodljiv
relikt socializma. Takšno prepričanje večinoma upošteva
tudi naša prostorska zakonodaja oziroma interpretacija te v praksi.
V večini so občine ukinile že sprejete zazidalne načrte in jih
nadomestile z ohlapnejšimi prostorskoureditvenimi pogoji. V
teh pogojihje urbanizem le še poštni nabiralnik želja. Tolmačenje
določil planskih dokumentov je padlo
na ramena projektantov, ti
pa so brez urbanistov izpostavljeni pritiskom naročnikov. Projektant
nima sobesednika in zaščitnika, ki bi mu v imenu jasne
Od nekdaj vplivajo na prostorsko
politiko in postavljajo ministre
interesi iz ozadja. Včasih so bili to
nepremičninski lobiji, lobi velikih
gradbenih podjetij in tudi lobi
županov, danes je postal očitno
najmočnejši lobi čmograditeljev.
vizije, zarisane v mestnem načrtu, dajal usmeritve pri delu. In ga
tudi zavaroval pred samovoljo
investitorjev. Projektant je
tako povsem na čistini. Postavljen
je v vlogo odvetnika, ki
mora za stranko narediti vse,
kar ta zahteva. Drugače izgubi
posel. Urbanistične stroke, ki
bi aktivno skrbela za razvoj in
kakovost mestnega prostora,
niveč, vse je prepuščeno trgu.
Pred leti sem bil priča
umeščanju nove, manj
pomembne lokalne ceste v
manjšem kraju v Avstriji. Lokacijo
sije ogledala strokovna komisija, ki sojo sestavljali predstavniki
različnih občinskih služb ter strokovnjaki in kije po ogledu
pripravila zapisnik z usmeritvami za gradnjo. Na vprašanje, ali ni
treba v ta namen pripraviti obsežne papirologije, takšne, kot smo
je vajeni v Sloveniji, so mi odgovorili, daje za to odgovoren izvajalec
del. Ta pripravi vse in le toliko, kolikor je potrebno, da bo delo
kakovostno izvedeno. Presenetilo meje takšno zaupanje v izvajalca,
zato meje zanimalo, kaj se dogodi, če izvajalec ne opravi
dela v skladu s
sprejetimi smernicami. Mojega vprašanja nekako
niso razumeli. V tem primeru pač zanj ni več dela v Avstriji! Pri
nas je položaj prav nasproten. Ogromno papirj a, na koncu pa dela
vsak po svoje. In nikogar ni, ki bi prevetjal dejanske rezultate na
terenu. Zakonodaja,
ki naj bi vnaprej določala pravila obnašanja,
ki naj bi preprečevala konflikte, te sproža. Kadar zakonodaja
28

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 32
Pomožni objekti so vvečini bodisi pritajeni zametki kasnejše □nkretnejše gradnje ali inovativni prebliski v obliki
na katere se obešajojumbo plakati. Primer inovativnega koz ca z jumbo plakatom nad predorom Golovec. /Foto:
kozolcev,
Borut Krajnc
nove prostorske zakonodaje. Opozarjali smo na potrebo po vračanju prostoru na najvišje mesto. Sele ko bo ta prioriteta zapisana
k stroki, po ponovnem definiranju njene vloge v družbi v slovensko ustavo, bo ponovno prišel čas tudi za stroko. x
ni dosledna ali se dosledno ne izvajajo njena določila, smo priča in v procesu urejanja prostora ter predlagali tudi ustrezne sistemske
divjemu lovu, kjer obveljavolja močnejšega ali brezsramnega.
rešitve. S strokovnega vidika so nam bile naloge jasne
Bodimo iskreni. Cilj nove uredbe je povsem špekulativne
narave. Ta uredba je posledica večdesetletnega pritiska črnograditeljev,
da bi se omilili pogoji za legalizacijo črnih gradenj
oziroma
odpiranje novih takšnih priložnosti. V Sloveniji smo vsi
po malem črnograditelji. Vsak, ki ima košček parcele, kjerkoli
že,
živi v upanju, da jo bo nekoč prelevil v dobičkonosno gradbeno
zemljišče. Od nekdaj vplivajo na prostorsko politiko in postavljajo
ministre interesi iz ozadja. Včasih so bili to nepremičninski
in po našem mnenju tudi strokovno uresničljive. Vendar seje
do sedaj izjalovil vsakršen poskus, da bi sistem urejanja prostora
ponovno postavili na strokovne temelje. Po mojem tudi
zato, ker neurejenost v prostorski in zemljiški politiki ustreza
predvsem številnim monopolnim zemljiškim in nepremičninskim
špekulantom ter posredno odpira prostor klientelizmu in
korupciji. V Sloveniji poberejo zemljiško rento lastniki zemljišč
ali nepremičninski špekulanti, ne občine, ki vodijo politiko ter
lobiji, lobi velikih gradbenih podjetij in tudi županov, ki so v postopke spremembe rabe zemljišč in s tem povečajo njihovo
imenu občine špekulirali z zemljišči, danes, ko seje nepremičninski
vrednost. Občine bi lahko ta zemljišča ustrezno obdavčile ali
balon razpočil, je postal očitno najmočnejši lobi črnograditeljev, jih odkupile, jih komunalno uredile in ponudile trgu. V Sloveniji
ki so že vsa leta napadali ministrstvo, naj oblikuje ohlapnejša je tako rekoč nemogoče kupiti gradbeno parcelo na dostojen
merila za legalizacijo črnih gradenj. Seveda je veliko tudi način. Kot da se je treba povezati s kriminalno združbo, da bi prišel
realnih potreb po graditvi pomožnih objektov, ki pa se izgubijo do zazidljivega zemljišča. Vsi predlogi za novo, ustreznejšo
v množici špekulativnih pritiskov. Prav zaradi njih ostajajo ljudje zakonsko ureditev, pri katerih sem imel priložnost sodelovati s
z resničnimi potrebami po takšnih objektih brez potrebnih strokovnimi kolegi, so se še pred parlamentarno razpravo izjalovili.
dovoljenj. Do danes legalno zgrajeni pomožni objekti so v večini Morda tudi zato, ker je bilo veliko poslancev iz vrst županov,
bodisi pritajeni zametki kasnejše konkretnejše gradnje ali inovativni
prebliski v obliki kozolcev, na katere se obešajo jumbo plakati.
od katerih so številni varovali predvsem parcialne interese
svojih občin. Zato sem prepričan, daje neurejenost slovenskega
Zaradi odsotnosti objektivne strokovne presoje je veliko prostora zlasti politični in ne toliko strokovni problem. V
špekulacij, pa tudi krivic.
tako zamegljenih razmerah prostorske politike je stroka potisnjena
Neurejenost slovenskega prostora daje vtis, daje na
na vrtiljak nenehnega izumljanja novih in novih nadzornih
delu permisivna prostorska politika, ki omogoča, da je v prostoru mehanizmov, s katerimi želimo zavreti današnji urbani kaos.
vsem in vsakomur vse dovoljeno. Vendarje v resnici prav
nasprotno. Imamo silno zapleteno in omejevalno prostorsko
Ker se zaradi izostanka politične volje ne osredotočimo na reševanje
bistva vprašanja, je učinek prav nasproten. Še večja disperzija
zakonodaj o, ki vodi v leta traj aj oče upravne postopke, tipadušijo sektorskih politik, prohibicija stavbnih zemljišč, nepreglednost
razvojne pobude. Bistvena zmota (ali premišljena poteza) vseh
in nedomišljenost novih parcialnih varovalnih instrumentov,
dosedanjih zakonov je bila v prepričanju, da lahko podrobno
zapisana pravila v prostorskih aktih nadomestijo prisotnost žive
stroke na terenu. Od tod tudi dosedanja zakonska ureditev, po
kateri imajo občine moč odločanja le o prostorskih aktih, izdaja
gradbenih dovoljenj pa je stvar države oziroma njenih upravnih
vse to nas še bolj oddaljuje od strokovnih, a hkrati učinkovitih
sistemskih rešitevter ustvarja plodna tla za še večjo špekulativnost
in koruptivnost.
Zato pozivam k politizaciji tega vprašanja, to mora postati
ena od ključnih prednostnih nalog vladne politike. Treba bo
enot. V katerih sedijo praviloma uradniki brez ustrezne izobrazbe doseči stvarno parlamentarno razpravo o prostoru, jo odlepiti
prostorske ali arhitekturne smeri. Z mnogimi stanovskimi od dnevne politike, da bo na načelni ravni vzpostavila hierarhijo
kolegi smo bili v preteklih desetletjih vpleteni v pripravo nacionalnih prioritet in postavilapotrebo po urejenem nacionalnem
29

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina
Stran/Termin: 34
Naslov:
Avtor:
HELENA KOVAČ
Urša Marn
Rubrika/Oddaja: INTERVJU Žanr:
INTERVJU
Površina/Trajanje: 3.063,01 Naklada: 19.840,00
Gesla:
PGD, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR, ZGO, ARHITEKTURA,
30

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 34
Intervju
»V razvitem svetu legalizacij
črnih gradenj ne poznajo, saj
črne gradnje takoj porušijo.
HELENA KOVAČ
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
o razvrščanju
pife
red za Vojvodino Kranjsko iz
Urša Mam
objektov
leta 1875, postopoma posodabljali,
0;
glede na zahtevnost
Borut Krajnc
pri čemer glavnine pravil
gradnje, ki
Uredba
razmerij niso nikoli obrnili
jo je vlada Janeza
na glavo. Kaj naznaniti oblasti,
ne pride na misel. V Avstriji so stare avstro-ogrske šele zdaj prišlo do tako ostrega odziva
pravilnike, kot je na primer Stavbni Zato ker seje
s to uredbo kaplja prelila čez
Janše sprejela tik pred odhodom z oblasti, omogoča kako upoštevati sosede in podobno velja kot
divjo liberalizacijo prostora. Gre za provincialen pravilo dobrega gospodarjenja že več kot sto
ukrep provincialne vlade, kiji domet let. Skrajni čas je, da se tudi investitorji v Sloveniji
ne seže dlje od zidanic in ki prostor dojema začnejo zavedati, da pomeni vsak poseg
zgolj kot plen. Ne gre samo za to, da bodo prostor poseg v naše skupno dobro.
lope, vinske kleti in skednji po novem z lahkoto Strokovnjaki opozarjate, da nova uredba omogoča
postali stanovanjski objekti. Gre za veliko še dodatno erozijo prostora
širši problem, pravi Helena Kovač, pooblaščena Uredba v prakso prinaša v prostor številne
arhitektka in komisarka za zakonodajo škodljive posledice, ki se jih sploh še ne zavedamo.
(3ri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Vendar naj takoj povem, da stroka nikakor
Ce želi nova vlada ohraniti kredibilnost, mora nasprotuje temu, da bi se gradnja enostavnih
sporno uredbo takoj odpraviti, kar pomeni, da in nezahtevnih objektov poenostavila.
morajo biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po legalno zgrajenim stavbam je možno zgraditi
tej sporni uredbi že izvedeni.
Janševa vlada za novo uredbo o razvrščanju
mnoge enostavne in nezahtevne objekte,
seveda z omejitvami, ki bodo preprečevale
nenadzorovano gradnjo na najboljših kmetijskih
objektov glede na zahtevnost gradnje kar sama zemljiščih, širjenje razpršene gradnje,
pravi, da prinaša »mini legalizacijo«. Je za urejeno neregistrirano gradnjo mnogih enostavnih
državo normalno, da legalizira objekte, ki več objektov, kar vse omogoča nova uredba. Najbolj
let niso dobili dovoljenj
dolgoročna negativna posledica te uredbe
Popolnoma nesprejemljivo je, da se pri nas
vsakih dvajset let izvajajo akcije legalizacij.
Zadnja institucionalizirana množična legalizacija
bo širjenje razpršenih gradenj ali stavb v odprtem
prostoru, ki bodo le na videz namenjene
kmetijstvu ali gozdarstvu, v resnici pa bodo
je bila leta 1993. V razvitem svetu legalizacij
morda namenjene preživljanju prostega časa.
črnih gradenj ne poznajo, saj črne gradnje
Da se to že dogaja, kažejo povečanja vrednosti
brez izjem takoj porušijo. Če v Avstriji kmetijskih zemljišč na raven, kije nepredstavljiva
brez dovoljenja postaviš lopo in te obišče
kmetijsko rabo. Še posebej bodo
inšpektor, ti ne pomaga izgovarjanje,
češ, prizadeti najbolj kakovostni prostori, obala,
saj je gradnja takega objekta dovoljena in jo vinogradniška območja, obodne površine.
bom že naknadno legaliziral. Ne, lopo moraš Temu lahko rečemo prostorska, socialna in
takoj podreti! Šele ko gradnjo prijaviš in dobiš politična erozija. Ogorčen odziv stroke je zato
dovoljenje, jo lahko postaviš znova. Država
ima tako evidentirane vse objekte, nelegalna
povsem razumljiv in upravičen.
Slovenija je bila že dolgo pred to uredbo dežela
gradnja pa je nekaj, kar državljanom preprosto prizidkov, vetrolovov, nadstreškov in lop. Zakaj je
31

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 34
Kako lahko država postavi graditelje, ki niso
zaobšli zakonov in so zgradili legalen objekt, v
neenakopraven položaj glede na črnograditelje
rob.
Ne gre namreč samo za to, da ta uredba
in uzurpacijo
omogoča še dodatno degradacijo
prostora. Gre za to, da se mora način
sprejemanja zakonodaje brez vpliva stroke
in javnosti nemudoma in nepreklicno končati.
Tako kot je vsak poseg v prostor velika
odgovornost vsakega graditelja, je tudi še
posebej velika odgovornost politikov, ki
nekatere posege želijo dovoliti brez varovalk
in omejitev. Prostor je javno dobro,
vedno bolj omejena dobrina in žal v celotnem
obdobju samostojne države z njim
nismo znali odgovorno ravnati.
Sporna uredba se obravnava kot nekakšen
vremenski pojav, čeprav za njo stojijo konkretni
ljudje.
Bi se morali pisci uredbe javno izpostaviti
in po potrebi za svoje škodljive odločitve
tudi kazensko odgovarjati
Odgovorno prostorsko načrtovanje in
gradbena zakonodaja nista vprašanji vsakokratne
politične oblasti, gre za strateško
in razvojno vprašanje naše države. Za strokovno
pripravljenost dokumentov je pristojna
ekipa na ministrstvu, ki ni od včeraj.
Morda pa je čas, da pogledamo, ali so
v tej ekipi res pravi ljudje. Zanimivo je,
da
gre večinoma za uradnike brez praktičnih
izkušenj. Dokler ti uradniki ne bodo pripravljeni
pogledati ven iz svojih pisarn, na
teren, dokler ne bodo obvladali tudi konkretnih
problemov in zahtev, se zadeve ne
bodo izboljšale.
V Sloveniji je lov na prostor odprt, denimo v
Avstriji ali Švici pa jim prostorski kaos uspeva
preprečevati.
Prepričanje, daje pri nas lov na prostor
odprt, prevladuje zato, ker kršitelji, to
je črnograditelji ali tisti, ki ne gradijo skladno
z gradbenimi dovoljenji, niso sankcionirani.
Najbrž čakajo na primeren trenutek,
ko bodo pomiloščeni s kakšnim urgentnim
zakonom o legalizacijah. Lep primer
je bila lanska julijska novela o graditvi
objektov, ki je v prvotnem osnutku vsebovala
celo poglavje o legalizacijah. Te so
bile predvidene po hitrem postopku, brez
posebnih meril za črnograditelje, torej
brez preverjanja varnosti in stabilnosti na
črno zgrajenega objekta, brez statike in
požarne varnosti, da ne omenjam preostalih
lastnosti, kijih morajo objekti po sedanji
zakonodaji izpolnjevati. Novela je bila
v končni fazi sprejeta brez poglavja o legalizacijah.
Pripravljavec zakona je ocenil, da
je poglavje o legalizacijah vseeno sporno,
zato pa je obljubil poseben zakon o legalizacijah.
Sedanja sporna uredba je predstavljena
kot neki salomonski pripomoček za
mini legalizacije, kar je povsem nedopustno.
Kako lahko država postavi graditelje,
ki niso zaobšli zakonov in so zgradili legalen
objekt, v neenakopraven položaj glede
na črnograditelje
Je uredba res tako dvoumna, da bodo vinske
kleti, lope in skednji po novem z lahkoto postali
stanovanjski objekti
V medijih se je pojavil scenarij, kako
denimo iz skednja zgraditi rezidenco.
Seveda je bil primer provokativen, ampak
teoretično drži, da za nezahtevni objekt
uredba posebej ne določa, da ni namenjen
bivanju, kot to zahteva za enostavne
objekte. Po zakonu o graditvi objektov
pa gradbenega dovoljenja za spremembo
namembnosti ni treba pridobiti, če se
namembnost spreminja v nezahtevnih
objektih in enostanovanjskih stavbah. Najbolj
neverjetno pa je, da je hišno številko
možno pridobiti za vsak objekt, za katerega
pri geodetu naročiš vris v kataster, ne
da bi kdorkoli preverjal, ali je objekt legalno
zgrajen in čemu je dejansko namenjen.
Odgovor na vaše vprašanje je torej pritrdilen,
nekateri so to že in bodo še naprej izrabljali.
Nova uredba vse navedeno še olajša,
saj je vse priključke, kijih morda doslej ni
bilo mogoče zgraditi, po novem možno
zgraditi brez gradbenega dovoljenja.
Je uredba zdaj, ko sojo delno popravili, kaj
manj dvoumna Ali pa ključni problemi ostajajo
Namesto da bi vlada novo uredbo
odpravila in vsaj delno omilila kaos, ki
šele prihaja, je čez noč s kozmetičnimi
popravki skušala nadoknaditi
spregledano.
Vsa pozornost se usmerja samo k
izgradnji stavb kot enostavnih in nezahtevnih
objektov, spregledani pa so mnogi
gradbeno inženirski objekti. Individualni
investitorje lahko že doslej namesto greznice
brez gradbenega dovoljenja zgradil
majhno čistilno napravo. Nova uredba
omogoča gradnjo čistilne naprave za 50
oseb,
torej za majhno sosesko desetih do
dvanajstih stanovanjskih hiš, brez gradbenega
dovoljenja, torej registracije in
dokazila, daje čistilna naprava ustrezna.
Podobno je z enostavnim gradbenim dovoljenjem
možno zgraditi zbiralnik gnojevke
z zmogljivostjo tisoč kubičnih metrov.
Če pogledate v uredbo o varstvu voda
pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih
virov, lahko izračunate, da bo na tako
kapaciteto možno priključiti zmogljivost
farme na primer za 85 krav molznic ali 1200
do 1550 prašičev ali 31. 250 kokoši nesnic.
Vemo, da tovrstne farme potrebujejo primerne
zmogljivosti skladišč za živinska
gnojila, vendarle pa morajo biti ta predvidena
in projektirana že v sklopu osnovnih
objektov, za katere bodo investitorji pač
morali pridobiti pravo gradbeno dovoljenje.
Tako prvi kot drugi primer pomenita
velik vpliv na okolje.
Strokovnjaki opozarjate, da uredba lahko privede
do nevarne gradnje, ki lahko ogrozi premoženje,
zdravje in življenje ljudi. Predpostavimo,
da nekdo izkoristi vse možnosti, ki mu jih
ponuja nova uredba. Kakšna nevarnost bi
grozila
njemu in okolici po najbolj črnem scenariju
Možnosti nevarne gradnje ne omogoča
samo uredba, ki vso odgovornost za solidno
in varno gradnjo prepušča individualnim
investitorjem. Tudi za enostanovanjske
stavbe, ki sodijo med manj zahtevne
objekte, v projektu za gradbeno dovoljenje
ni treba prikazati statičnega izračuna. Pa
to sploh ne bi bilo sporno, če bi brez vsi izjeme
investitorji pred gradnjo dejansko pridobili
projekt za izvedbo, vključno s statičnim
izračunom, kar bi zagotovilo, da bi bil
objekt mehansko odporen in stabilen. Vendar
večina samograditeljev tega ne naroči.
Ali torej uredba res poskrbi, da bo zadoščeno
13. členu zakona o graditvi objektov,
ki brez izjeme za vse objekte določa,
da morajo biti skladni s prostorskimi akti,
zanesljivi in evidentirani Predpostavimo,
da sicer za enostavne objekte uredba pravi,
da niso namenjeni bivanju, za nezahtevne
pa tega ne določa posebej. To pomeni, da
bivanje v teh objektih ni izključeno, kot
tudi ne opravljanje gospodarske dejavnosti.
Zidanice se niso po naključju znašle v
tej uredbi, šokanten je podatek, daje pri
nas nelegalno zgrajenih nekaj tisoč zidanic.
Njihovi lastniki si prizadevajo, da bi jih
usposobili za turistično dejavnost. Vprašajmo
se, kako varne bodo te zidanice za
morebitne turiste. Se še kdo spomni
lanskega
primera, ko so se tri osebe zadušile
zaradi ogljikovega monoksida v apartmaju
na Rogli, ki ni bil registriran za turistične
namene Koliko takih primerov si še lahko
32

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 34
V
Se posebej bodo prizadeti najbolj kakovostni
prostori, vinogradniška območja in obala. Temu lahko
rečemo prostorska, socialna in politična erozija.
»Klet« v Seči nad
solinami zaradi
katere je Igor
Maher že po petih
dneh odstopil s
funkcije ministra
za infrastrukturo
in prostor. /Foto:
Tomaž Primožič, FPA
privoščimo Če lastniki zidanic želijo opravljati
turistično dejavnost, naj pridobijo vsa
ustrezna dovoljenja. Novomeška občina se
je problematike legalizacije lotila zelo konsistentno.
Črno zgrajeni objekti se ne legalizirajo
za vsako ceno, pač pa samo pod
določenimi pogoji, tudi če mora lastnik
morda spremeniti smer slemena ali naklon
strehe. Seveda so bili ti napori občine izničeni
v trenutku, ko je bila sprejeta nova
uredba.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor
pravijo, da je upoštevanje bistvenih zahtev
glede varnosti gradnje pri večini objektov, ki
so jih uvrstili na seznam nezahtevnih in enostavnih,
irelevantno, pa tudi, da so v zakonu o
graditvi objektov še vedno ustrezne varovalke,
ki preprečujejo, da bi se gradili nevarni objekti.
Zakon o graditvi obj ektov ima vgraj ene
varovalke, da morajo biti pri projektiranju
objektov upoštevani gradbeni predpisi
glede mehanske odpornosti in stabilnosti,
varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene
zaščite in zaščite okolice, varnosti
pri uporabi, varnosti pred hrupom, varčevanja
z energijo in ohranjanja toplote.
Vsak zahteven ali manj zahteven objekt,
za katerega se pridobi gradbeno dovoljenje,
mora glede na svoj namen zadoščati
posamezni ali vsem navedenim zahtevam
iz zakona o graditvi objektov. Za vsak
nezahteven ali enostaven objekt, če gre
za stavbo, je vseeno potrebno izpolnjevanje
mehanske odpornosti in stabilnosti,
varnosti pred požarom, varnosti pri uporabi,
tudi če predpostavimo, da se v takem
objektu ne biva ali ne opravlja gospodarska
dejavnost. Kdo bo zagotovil izpolnjevanje
teh zahtev, če ni treba pridobiti projektne
dokumentacije, kdo bo nadziral izvedbo
takega objekta, če bodo v večini izvedeni
kot samogradnja Za vse enostavne objekte
po zakonu ni obvezno uradno zakoličenje
pred izvedbo. To seveda pomeni, da država
ne bo več imela evidence nad denimo izvedenimi
zasebnimi trasami cest in infrastrukturnimi
priključki, kar je nedopustno.
Cilj nove uredbe sta pospešitev in pocenitev
investicij, kar naj bi ugodno vplivalo na zagon
gospodarstva. Je z gradnjo senikov, zidanic,
lop, skednjev in ograj res mogoče zagnati
gospodarsko rast, sploh glede na to, da bodo
pretežni del teh objektov investitorji zgradili v
lastni režiji
Gradnja senikov, lop, skednjev, visokih
ograj ne pomeni zagona investicijskega
ciklusa. Država bi morala usmeriti
vse sile v pripravo projektov za energetsko
izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,
torej tisoče obstoječih objektov. Lastnike
teh stavb, zlasti večstanovanjskih, bi
morala sistemsko spodbuditi k tovrstnim
investicijam. Končni rezultat tega bi bil
zelo otipljiv: imeli bi energetsko varčnejše
objekte, splošna zavest državljanov
glede učinkovitega ravnanja z energijo bi se
močno dvignila, investicije pa bi se nedvomno
poznale pri oživljanju celotne gradbene
stroke.
Po novi uredbi bo lahko vsak po svoje zasteklil
balkon v bloku, ne da bi moral koga vprašati
za soglasje, po starem pa je moral pridobiti
soglasje vseh etažnih lastnikov in tudi gradbeno
dovoljenje. Se vam to popuščanje zdi problematično
Pisanost naj različnej ših zasteklitev balkonov
na večstanovanjskih stavbah je dejstvo
in seveda je to treba pod sprejemljivimi
pogoji etažnim lastnikom omogočiti. Lahko
tudi v sklopu energetske sanacije, s predpostavko,
da se za zasteklitve posameznega
objekta sprejme enoten koncept. Nikakor
pa tega ne moremo imenovati vzdrževalna
dela, kot je sedaj to po uredbi.
Za nezahtevne in enostavne objekte sicer že
doslej ni bilo treba plačati komunalnega prispevka,
vendar pa se je z novo uredbo nabor
33

SLOVENIJA
29.3.2013 Mladina Stran/Termin: 34
Zidanice se niso po naključju znašle v tej
uredbi, šokantenje podatek, daje pri nas
nelegalno zgrajenih nekaj
tisoč zidanic.
objektov že dolgo šepa, saj se vse
tovrstnih objektov močno povečal. Kako bo to
omejil gradnjo enostavnih objektov
pred hrupom, požarni varnosti. Vprašanje
Edina prava pot je, da se uredba čim prej pa je, zakaj moramo vsem tem zahtevam
in v celoti odpravi, kar pomeni, da morajo zadostiti že v projektni dokumentaciji
biti izničeni tudi vsi ukrepi, ki bi bili po za pridobitev gradbenega dovoljenja,
tej uredbi že izvedeni. Sistem priprave
zakonov pri prostorskem načrtovanju in kasneje pri zgrajenem objektu pa večinoma
tega nihče več ne preverja. Veliko
vplivalo na razvoj javne infrastrukture
Popravek uredbe je veliko enostavnih
graditvi
dogaja ločeno od stroke in javnosti. Čim
prej je treba vzpostaviti nove demokratične
objektov pomaknil v razred nezahtevnih priprave in
objektov, nezahtevnih pa ne v razred sprejema zakonodaje.
manj Če bi imeli dober zakon o graditvi objektov,
zahtevnih objektov. Občine bodo kmalu posebne uredbe o vrstah objektov sploh ne
zaznale manjše prilive iz naslovov komunalnega bi potrebovali. Sedanjega zakona o graditvi
prispevka, saj bo vsak investitor objektov pa ni več mogoče popravljati,
iskal luknjo v uredbi. Denimo: investitor saj je že zdaj zaradi vseh popravkov popolnoma
bo na podlagi običajnega gradbenega izmaličen. Celoten koncept gradbene
dovoljenja zgradil stanovanjski objekt s zakonodaje je treba celovito sistemsko
čim manjšo kvadraturo, zraven pa bo po spremeniti. V obeh poklicnih zbornicah,
uredbi brez gradbenega dovoljenja prislonil zbornici za arhitekturo in prostor ter
majhno stavbo, kot so nadstrešek, inženirski zbornici, smo skupaj z združenjem
senčnica, letna kuhinja, savna, vetrolov ali Odgovorno do prostora pripravili
drug podoben objekt v površini do dvajset usklajen predlog, kako postopek pridobitve
kvadratnih metrov, lahko po enega vsake gradbenega dovoljenja poenostaviti.
vrste. Zraven takega konglomerata pa bo predlog je bil lani poleti predstavljen
z malim gradbenim dovoljenjem zgradil pristojnemu ministrstvu, pa tudi nekaterim
še morda nezahtevna objekta, kot sta koalicijskim poslancem, vendar razen
garaža in večji zimski vrt, v velikosti za začetnega navdušenja ni bilo nobenega
vsak objekt do petdeset kvadratnih metrov odziva.
bruto. Če imamo stanovanjsko hišo, veliko Resnici na ljubo je treba reči, daje postopek
sto kvadratov, smo torej komunalni prispevek pridobivanja gradbenega dovoljenja pri nas
plačali samo za to kvadraturo, za dolgotrajen in drag. V zadnjem desetletju se
zimski vrt, ki bo v resnici dnevna soba, je namreč kot pogoj za pridobitev gradbenega
garažo, vetrolov, nadstrešek v skupni
velikosti dovoljenja nakopičila vrsta zahtev po
dodatnih
recimo dodatnih 140 kvadratov, pa študijah in elaboratih, zaradi katerih
se bomo plačilu te dajatve izognili. Takšna seje čas izdelave projektne dokumentacije
rešitev bo ugodna tudi potem, ko bo morda zelo podaljšal. Kako bi lahko investitorje razbremenili,
končno uveden davek na nepremičnine,
ne da bi še dodatno
saj enostavni povečali prostorski
objekti ne bodo posebej
kaos
nikjer evidentirani. Iz prakse lahko potrdim, Postopek pridobitve samega gradbenega
daje domišljija Slovencev brezmejna. dovoljenja, z izjemo zelo zahtevnih in kompleksnih
Veliko vprašanje je, zakaj seje pripravljavec
projektov z veliko vplivi na okolje,
uredbe odločil, daje brez kakršnihkoli ne
omejitev po uredbi traja dolgo. Upravne enote so tukaj
dovoljeno zgraditi naredile velik korak naprej, saj se v veliki
brez gradbenega dovoljenja tudi vse vrste večini trudijo postopke izpeljati čim prej.
komunalne infrastrukture, torej cesto, je projekt popoln, pridobitev gradbenega
elektroinštalacije, vodovodni priključek, dovoljenja ni vprašanje časa. Tudi pridobitev
kanalizacijo. Na parceli tako lahko dejansko
večine soglasij na projektne rešitve
po novi uredbi postaviš brez gradbenega
v zadnjem času ne pomeni več časovne
dovoljenja enega ali več posameznih zanke.
vrst enostavnih objektov in Največ časa dejansko vzame izdelava
jih opremiš s projektne dokumentacije, ki se tudi
celotnim naborom infrastrukture. Vse, kar zaradi različnih direktiv Evropske unije
potrebuješ, je plačilo priključnine upravljavcu zadnja leta debeli in draži. Dejstvo je, da
določene infrastrukture.
smo v EU in da tudi za nas veljajo sodobni
Naj se občine pred uzurpacijo prostora zaščitijo standardi gradnje, kijih je treba upoštevati
s sprejetjem urgentnega odloka, ki bi močno pri energetski učinkovitosti objekta, zaščiti
bolj smiselno bi bilo, da bi se k vlogi za pridobitev
gradbenega dovoljenja priložil
samo tisti del projekta, ki zadeva umestitev
objekta v prostor, s pripadajočimi soglasji.
Projekt za izvedbo, ki zagotavlja mehanske
in statične odpornosti objekta, toplotno
zaščito, varnost pred požarom in druge
bistvene zahteve, pa bi vsak investitor za
vsak objekt brez izjeme predložil v ugotovitvenem
postopku tik pred samim začetkom
gradnje objekta. Treba je zagotoviti
hitrejšo, cenejšo in varnejšo pot investicije
do gradbenega dovoljenja in šele pred
gradnjo preveriti, ali so plačane dajatve iz
naslova komunalnega prispevka,
odškodnine
kmetijskega zemljišča in podobno.
Glavnina resnega projektantskega dela pa
naj se usmeri v izdelavo samo enega glavnega
projekta in na nadzor pri gradnji.
Stroka torej meni, da je treba vse študije in
elaborate izvzeti iz projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, vendar pa po koncu
gradnje ugotoviti, ali so normativi iz teh študij
in elaboratov upoštevani.
Točno tako. Uradniki, ki izdajajo gradbeno
dovoljenje, v veliki večini niso
usposobljeni,
da pregledujejo na primer načrte
strojnih in elektroinštalacij. Nujno je, da
se tudi v Sloveniji vzpostavi veliko večja
individualna odgovornost vsakega posameznega
udeleženca pri gradnji, tako uradnika,
projektanta, izvajalca in investitorja.
Lanska novela zagona o graditvi objektov
je odpravila obveznost uporabnega
dovoljenja za enostanovanjske objekte
in za te objekte se faza gradbišča nikoli ne
konča, večinoma tudi ni potrjeno, ali so
ti objekti sploh zgrajeni skladno s standardi
iz tehničnih smernic, ki so z zakonom
predpisane.
Ker odprta gradbišča obremenjujejo prostor
in okolje, v stroki predlagamo, da
lokalna skupnost v času gradnje investitorjem
zaračunava takso za gradbišče. Tako
bi investitorji pošteno preverili terminski
plan investicije in se potrudili, da gradnjo
čim prej končajo. Pa tudi banke bi se
bolj zganile. Poglejte samo, kakšna množica
gradbišč je odprta v središču Ljubljane,
nekatere gradbene jame so stare več let. Je
to turistična dodana vrednost Je to do odgovorno
skupnega prostora Seveda ne!
Vsako gradbišče pomeni zelo konkreten
vpliv na okolje in prostor in tega se moramo
tako družba kot investitorji zavedati. x
34

SLOVENIJA
28.3.2013 Novice - Slovenske Konjice
Stran/Termin: 14
Naslov:
Avtor:
Oplotniški prenosni plinovod
Bogdan Lipuš
Rubrika/Oddaja: PREJELI SMO Žanr:
PISMO
Površina/Trajanje: 190,59 Naklada: 3.600,00
Gesla:
DPN
Oplotniški prenosni plinovod
Precej neodgovorno je, da na Javni
razgrnitvi osnutka državnega
prostorskega načrta za prenosne
plinovode zanke do Zreč, ni bilo
niti enega predstavnika občinske
uprave, župana ali podžupana,
oziroma predstavnika Komisije
za okolje in prostor (če je pač seja
občinskega sveta bila uro kasneje,
bi jo pač planirali kak drug
dan). Na predstavitvi smo, poleg
več kot devetih predstavnikih
Ministrstva za infrastrukturo in
prostor, investitorja, projektanta
in izvajalca, bili zgolj trije občani
oziroma lastniki zemljišč, kar
kaže na izjemno pomanjkljivo
obveščanje lastnikov zemljišč.
Vsi se ne znajdejo na zastarelih
in predpotopnih spletnih straneh
občine Oplotnica in vsi ne berejo
lokalnih časopisov. Bo pa zagotovo
zabavno, ko bodo nekoč
izvedeli, kako občina mešetari z
njihovimi zemljišči. Na predstavitvi
sem opozoril na problematiko
nezazidanih stavbnih zemljišč
na trasi plinovoda. Lastniki namreč
za ta zemljišča plačujemo
nadomestilo za uporabo stavbnih
zemljišč, čeprav zaradi plinovoda
ta zemljišča na morejo biti stavb¬
na. Predstavniki družbe Plinovodi
d. o. o so opozorili, naj občina
Oplotnica skupaj z njimi uredi to
problematiko.
Zahtevam nujne spremembe pri
obveščanju občanov. V proračunski
postavki občina Oplotnica namenja
8. 800 EUR za informacijske
projekte za področje informiranja
lokalnega prebivalstva in se dodeljujejo
na podlagijavnega razpisa.
Prvič, zahtevam, da se v razpisnih
pogojih določi, da naj izvajalec
teh projektov zagotovi prenose sej
občinskega sveta in druge video
vsebine s pretočnim videom preko
svetovnega spleta, in pogoj, da
je pri informiranju zajeto celotno
prebivalstvo (ne samo posamezna
območja občine). Drugič,
zahtevam, da občina Oplotnica
predvidi informiranje občanov
preko zloženke, ki bi jo mesečno
posredovali občanom oziroma
vsem gospodinjstvom (namesto tistega
dolgočasnega in vedno istega
letnega občinskega glasila Utrip,
ki ga večinoma pišejo zaposleni
v občinski upravi, kot da nimajo
karkoli pametnejšega delati).
dr. Bogdan Lipuš,
predsednik 00 N. Si
35

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ
Stran/Termin: 14
Naslov:
Prihodnost gradnje v lesu je logična
Avtor:
Rubrika/Oddaja: / Žanr:
INTERVJU
Površina/Trajanje: 2.062,75 Naklada: 16.000,00
Gesla:
ARHITEKT, ARHITEKTURA
[INTERVJU]
Rupert Gole, lastnik arhitekturnega studia Esplan
Prihodnost gradnje
Les je obnovljiv material, ki gaje ustvarila
narava. Hkrati je tudi prvi material,
ki gaje človek poleg kamna uporabil za
gradnjo bivališč ter izdelavo orožja in
orodja. Kasneje je naša radovednost in
želja po raziskovanju pripeljala v naše
okolje umetne materiale, nad katerimi
smo se navduševali. Ob tem navdušenju
pa smo pozabili, da so vplivi na
okolje skozi procese izdelave in uporabe
umetnih materialov za okolje zelo
obremenilni.
lastnik arhitekturnega
Kot pravi Rupert Gole,
studia Esplanada in župan
občine Sentrupert, bi bilo dobro, če bi
lahko čas zavrteli nazaj, vlagali več napora
v poglabljanje znanja na področju
obdelave lesa in ne toliko v razvoj novih
materialov. Z njim smo se pogovarjali o
uporabi in potencialih lesa, predvsem
vgradnji.
Zakaj se les spet vrača
Les je ob pravilni uporabi zelo trajen
material, predvsem pa popolnoma naraven
in na poti od drevesa do izdelka
ne povzroča velikih bremen za okolje.
Les se tako spet vrača, saj smo spoznali,
da so naravna gradiva za naše okolje
najbolj sprejemljiva. Les je tudi odličen
toplotni izolator, kar gre v prid energetski
učinkovitosti lesenih stavb. Pri
obdelavi lesa pa nastaja lesni odpad, ki
je cenovno ugoden energent za proizvodnjo
toplote in elektrike. Menim, da smo
po vseh »izletih« na področja umetnih
materialov spoznali, daje narava sama
največji mojster.
V tradiciji lesene gradnje v Sloveniji
je kozolec najbolj stereotipen.
Imamo tudi tradicijo gradnje bivalnih
lesenih objektov
Kozolec je rezultat razvoja ljudskega
stavbarstva v lesu skozi nekaj stoletij.
Na to tradicijo smo lahko zares ponosni.
V Sentrupertu smo postavili prvi muzej
kozolcev na prostem na svetu, ker si
ta dediščina zasluži takšno pozornost.
Tradicija gradnje kozolcev je preživela
V državi,
ki je tretja po poraščenosti z gozdom v Evropi in ima
prek 60 odstotkov ozemlja pokritega s kakovostnimi gozdovi, v
katerih raste prek 70 drevesnih vrst, je prihodnost gradnje v lesu
in uporaba lesnega odpada v energetske namene popolnoma
logična odločitev. Tako pravi Rupert Gole, arhitekt in župan občine
Sentrupert.
drugo vojno in se nadaljevala v 50. in
60. letih. Po tem pa so vedno pogosteje
lesene stebre nadomestili betonski.
Tudi tradicija gradnje lesenih hiš je bila
močna, saj je na grafikah iz časa izdelave
franciscejskih katastrov videti izjemno
veliko lesenih objektov. V preteklosti je
bila gozdnolesna veriga vzpostavljena.
Na podeželjuje delovalo veliko tesarskih
skupin, ki so bile usposobljene za izdelavo
čebelnjakov, kašč, skednjev, kozolcev
in seveda tudi hiš. Poraščenost Slovenije
z gozdovi pa se je od takrat samo povečevala,
saj so se kmetijska zemljišča
zaraščala, delež gradnje v lesu pa se je
zmanjševal. Danes torej razpolagamo z
ogromno količino gradiva, ki gaje treba
le umno izkoristiti.
36

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Stran/Termin: 14
in župan občine Šentrupert
r lesu je logična
Je ponovni zagon lesene gradnje
prinesel premike tudi pri arhitektih
Kot arhitekt zadnjih pet let opažam
več zanimanja za gradnjo v lesu, tako v
javnem sektorju kot tudi v zasebnem,
predvsem pri individualnih hišah. Menim,
daje pri trenutno razviti tehnologiji
sodobna lesena hiša lahko vrhunski,
nizkoenergijski in trajnostno naravnan
objekt. Lesena montažna gradnja ne
omejuje arhitekta z modularnimi zahtevami
ali čim podobnim, kot smo bili
morda vajeni pri armiranobetonski gradnji
zaradi standardnih dimenzij opažev.
Večkrat sem pri kupcih opazil napačno
razumevanje, kaj lesena montažna gradnja
sploh pomeni. Veliko jih je imelo v
mislih stereotipne brunarice, ki pa so le
ena od možnosti. Vsekakor moramo tudi
arhitekti nenehno slediti razvijajočim se
tehnologijam lesene montažne gradnje,
ker le tako lahko ustvarjamo vrhunske
objekte.
Kako gledate na pojav pasivne hiše,
kije najpogosteje lesena
Pasivna hiša je ena izmed možnosti,
vendar bi sam raje izbral nizkoenergijsko
zasnovo. Uporaba lesa v konstrukciji
zagotavlja energijsko učinkovitost v
obeh primerih, saj je les dober izolator
in takšna konstrukcija ni problematična
glede toplotnih mostov, kot sta jeklena
ali armiranobetonska. Poznamo lestvico
energijskih razredov, ki umešča objekt
glede na porabo energije. Če v nizkoenergijski
enostanovanjski hiši v vsem
letu porabimo le za 200 evrov energije,
je to popolnoma sprejemljivo. Naložba,
ki bi bila usmerjena v nično porabo energije,
bi nas stala več, kot bi bil skupni
prihranek. V tem je pravzaprav bistvo
cele zgodbe. Vedno znova se pojavlja
tudi vprašanje o prisilnem prezračevanju
enodružinske stanovanjske hiše.
Poznamo goreče zagovornike in goreče
nasprotnike. Sam ne sodim niti med
ene niti med druge. A v naši načrtovani
družinski hiši prisilnega prezračevanja
nebo.
Tehnologija torej ni vse
Pri odločanju je treba uporabiti ZKP
(zdravo kmečko pamet). Sodobna tehnologija
omogoča marsikaj. Hišo lahko
napolnimo z vso mogočo tehnologijo,
vendar se pojavi ključno vprašanje o
razmerju med vrednostjo naložbe, bivalnim
ugodjem in dejanskim prihrankom
na daljše obdobje. Prijatelj sije za
družinsko hišo zgradil brunarico, ki jo
ogreva s kaminom na drva in toplotno
črpalko. Pravi, da ima odlično bivalno
ugodje, energije pa porabi za približno
300 evrov na leto. Bolj opremljena hiša,
predvsem s strojnimi inštalacijami za
prezračevanje, bi verjetno stala več, kot
pa je strošek 15letne porabe energije.
Prava smer je torej najugodnejše raz
Les je ob pravilni uporabi zelo
trajen material, predvsem pa
popolnoma naraven in na poti
od drevesa do izdelka ne povzroča
velikih bremen za okolje!
merje med naložbo, bivalnim ugodjem
in prihranki.
Kakšne pa so možnosti lesene gradnje
prijavnih objektih
Prijavnih objektih seje resno začelo razmišljati
o lesu pravzaprav samo v vrtcih,
kjer imamo v Sloveniji že nekaj odličnih
primerov. Vsaj dve ugledni podjetji v
Sloveniji, ki ponujata leseno montažno
gradnjo, sta to področje popolnoma
osvojili in se lahko pohvalita z odličnimi
referencami. Veliko možnosti pa se
ponuja pri drugih javnih objektih, kot
so šole, domovi za starejše, zdravstveni
domovi in podobnih objektih ter tudi
pri energetskih sanacijah z oplaščenjem
stavb za zagotavljanje dodate toplotne
izolacije, kjer je priložnost za rabo lesa
res velika. Smiselno bi bilo, da bi denimo
za področje gradnje medgeneracijskih
centrov tudi na ravni ministrstva pripravili
ustrezne napotke, da bi poleg
uredbe o zelenem javnem naročanju tudi
z dodatnimi priporočili investitorje
ozavestili in umerili v takšno gradnjo.
Zakaj bi pravzaprav gradili lesene
objekte, ne pa betonskih, kovinskih
Preposto zato, ker v naših gozdovih rastejo
drevesa, ki jih je ustvarila narava.
Čakajo, da jim dodamo čimveč dodane
vrednosti in v celotnem procesu ustvarimo
delovna mesta, ki bodo na podlagi
naravne strateške surovine omogočala
višji standard prebivalstva. Slovenija
nima nafte, nima rudnikov kovin, ima
sicer proizvodnjo cementa, ki pa je v
tuji lasti. Izbira je popolnoma logična,
od vseh možnosti za okolje pa najmanj
obremenjujoča. Trebaje predelati le vsa
37

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Stran/Termin: 14
V preteklosti je bila gozdno-lesna
veriga vzpostavljena.
Na podeželju je delovalo veliko
tesarskih skupin, ki so bile
usposobljene za izdelavo čebelnjakov,
kašč, skednjev, kozolcev
in seveda tudi hiš.
Večina lepljenega
konstrukcijskega
lesa za lesene montažne
objekte pride iz sosednje Avstrije,
z zagonom lesne industrije v Sloveniji pa bi
lahko tega proizvajali v Sloveniji.
koletni letni prirastek v naših gozdovih,
pa bomo lahko gradili, ogrevali, svetili
in poganjali stroje.
Ali lahko lesnopredelovalna središča
oživijo gozdnolesno verigo
Naraščajoča naklonjenost rabi lesaje zagotovo
priložnost zavzpostavljanje lesnopredelovalnih
centrovv Sloveniji skladno
s sprejetim državnim akcijskim načrtom
Les je lep. Če
te
priložnosti
ne borqo izkoristili
sami, jo bodo tujci.
Deloma
seje to že zgodilo, saj
večina lepljenega konstrukcijskegalesa za
lesene montažne vrtce pride iz sosednje
Avstrije. Ker bo vedno pomembneje tudi
krajšanje logističnih poti lesa zaradi naraščanja
cen fosilnih goriv, nam gre tudi
to v prid. V Sentrupertu smo to težnjo
zaznali že pred leti, saj je ideja o vzpostavitvi
lesnopredelovalnega centra stara že
vsaj tri leta. Verjamemo, da bo naš primer
postal dobra praksa, in si želimo čim več
posnemovalcev. Znanje za gradnjo objektov
in mizarske izdelke imamo, prav tako
surovino, tako za lastne potrebe kot izvoz.
Ima torej les v Sloveniji svetlo
prihodnost
V državi, kije tretja po poraščenosti z
gozdom v Evropi in ima prek 60 odstotkov
ozemlja pokritega kakovostnimi
s
gozdovi, v katerih raste prek 70 drevesnih
vrst, je prihodnost gradnje v lesu
in uporaba lesnega odpada v
namene energetske
popolnoma logična odločitev.
Kje pa so lahko ovire
Tam, kjer običajno v naši državi tudi so:
kjer odpove zdrava kmečka pamet in prevladuje
samo še politična logika in logika
raznih lobijev, ki jimje prav malo mar, kaj
je logično in kaj ne. Pomembni so le zaslužki
posameznikov. Upam, da pri lesu ne bo
prevladala ta zgodba in bomo slovenskemu
lesu dali mesto, ki mu pripada.
ESPLANADA
STUDIO OBLIK IN ARHITEKTURE
38

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ
Stran/Termin: 12
Naslov:
Hitre rešitve ne zagotavljajo kakovosti in trajnosti
Avtor:
Rubrika/Oddaja: / Žanr:
POROČILO
Površina/Trajanje: 777,75 Naklada: 16.000,00
Gesla:
ARHITEKT, ARHITEKTURA
Opečna industrija na slovenskem
trgu ponuja klasične
in toplotnoizolacijske
glinene zidake ter sistemske
rešitve za gradnjo
celotne hiše. To pomeni:
zidno opeko za gradnjo
nosilnih in nenosilnih
zidov, elemente za medetažne
stropne konstrukcije,
strešne kritine, glinene
fasadne elemente, agregat
za opečne tlake in proizvode
za zunanjo ureditev.
Skozi čas se surovina za
izdelavo opeke ni bistveno
spreminjala. Z izboljšanjem
receptur in tehnologije
proizvodnje so
proizvajalci pri opečnih
zidakih dosegli odlične
toplotnoizolacijske vrednosti, ob tem pa
ohranilivisoko raven mehanske odpornosti
(požarna odpornost, potresna varnost,
zvočna izolacija).
Opečne zgradbe ohranjajo vrednost
Lokalni vir surovine in proizvodnje na slovenskem
trguje za investitorje v različnih
segmentih (individualni objekti, šole, vrtci
in drugi javni objekti) pomemben dodaten
razlog za zaupanje. Ne nazadnje seje
skozi zgodovino pokazalo, da so objekti,
grajeni iz opeke, ena izmed boljših možnih
rešitev, ki zagotavlja kakovost bivanja,
dolgo življenjsko dobo brez visokih stroškov
vzdrževanj a in ohranj a investicij sko
vrednost oziromajo lahko z leti še zvišuje,
kar za investitorja pomeni, daje to varna
naložba v prihodnost.
Stereotip, ki ne drži
Za klasično opečno gradnjo v javnosti
velja prepričanje, da ni tako energetsko
učinkovita kot lesena ali drugačna
montažna
izvedba. A to je stereotip, ki ne drži.
Z novimi generacijami opeke lahko postavimo
energetsko učinkovito hišo, kije tudi
trajna. Široka paleta toplotnoizolacijskih
zidakov in pripadajoče sistemske rešitve
toplotnih mostov ponujajo veliko možnosti
za sestavo konstrukcije objekta. To pomeni,
da lahko z opeko zadostimo vsaki zahtevi in
želji investitorja po energetsko učinkoviti
gradnji. Pomembno pri tem je, da dela zaupamo
strokovnim izvajalcem, ki kakovostno
vgradijo sistemske rešitve, kijih ponujajo
proizvajalci.
Opečna gradnja z masivnimi zidovi zago
12 GRADNJA in BIVANJE
OPEČNA GRADNJA
Hitre
rešitve ne
zagotavljajo
kakovosti in
trajnosti
tavlja trajno konstrukcijsko rešitev, ob tem
pa daje neomejene možnosti izpolnjevanja
kriterijev energetske učinkovitosti. To je
bistvenaprednost opečne masivne gradnje
pred montažnimi sistemi, kjer izolacijski
materiali sestavljajo pretežni delež konstrukcije.
Dejstvo je, da z opečnimi zidovi
ohranj amo udobno bivalnoklimo v vseh letnih
časih in različnih razmerah (uravnavanje
vlage v prostoru, odlične akumulacijske
lastnosti opečnih sten, naravni materiali).
Suha gradnja tudi z opeko
Z osredotočanjem zgolj na podatke o
porabi energije in hitrosti gradnje so se
zanemarili številni argumenti, ki so za
končnega uporabnika zelo pomembni.
»Hitre rešitve« niso zagotovilo za kakovost
in trajnost. A tudi gradnj
a z opeko se
je v zadnjem desetletju
po zaslugi tehnološko
dovršenih izdelkov in
novih tehnologij vgrajevanja
opeke zelo izpopolnila,
tako da je
mogoča suha gradnja,
pri čemer seje zelo pospešila
izvedba del. Po
zaslugi lepljenja tako
hitrost gradnje z opeko
intenzivno sledi mon¬
tažni izvedbi, hkrati
pa zagotavlja izredno
visoko raven kakovosti
gotove zidne konstrukcije
v vseh pogledih
(ravno zidovje, odlične
mehanske lastno¬
sti, natančna izvedba
in idealna podlaga za
finalno obdelavo ter
morebitno pritrjevanje raznih elementov
na zid). Dela se lahko izvajajo po korakih
skladno s finančno zmogljivostjo investitorja.
Praksa kaže tudi na to, da so objekti,
grajeni z opeko, finančno ugodnejši.
Zelje
investitorjev in prilagoditve individualnim
zahtevam se lahko upoštevajo
v vseh fazah izvedbe projekta kot tudi v
času uporabe objekta.
Opečna gradnja uspešno sledi smernicam
modernega arhitekturnega oblikovanja in
se odlično prilagaja različnim oblikovnim
rešitvam. V kombinaciji z opečnimi fasadnimi
sistemi ustvarja trajne arhitekturne
rešitve.
Ne samo energetsko učinkoviti,
ampak tudi trajni
Številni klasično narejeni obj ekti iz opeke v
zadnjem obdobju dosegajo in celo presegajo
stroge zahteve glede energetske učinkovitosti,
kar je razvidno iz podatkov Eko sklada,
ki tako gradnjo tudi subvencionira. Gradbeni
izvajalci se tudi pogosto izobražujejo
in seznanjajo s sistemskimi rešitvami za
energetsko učinkovito gradnjo iz opeke.
Pozitivne izkušnje iz prakse in zadovoljstvo
investitorjev, ki že bivaj o v energetsko učinkovitih
hišah iz opeke, nam to potrjujejo.
Poleg tega je pri klasični opečni gradnji
pri postopku sanacije oziroma odstranitve
objekta možno vgraj ene materiale reciklirati
in jih ponovno uporabiti. Objekti iz opeke
tudi odlično botrujejo vremenskim ujmam
in podnebnim spremembam, opečna hiša
pa po 30 letih uporabe še vedno ohranja
svojo vrednost.
39

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Financ
Stran/Termin: 20
Naslov:
Rihter, znan po individualnosti
Avtor:
Rubrika/Oddaja: / Žanr:
PROMOCIJSKO SPOROČILO
Površina/Trajanje: 1.244,04 Naklada: 16.000,00
Gesla:
PGD, ARHITEKTURA, ARHITEKT
Rihter, znan po individualnosti
Montažne hiše so v zadnjem obdobju bliskovito
napredovale in postale sinonim
za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo. Z
razvojem tehnologije so na trg prišli novi
izolacijski materiali z večjo toplotno izolativnostjo
in vse bolj napredni sistemi
strojnih in elektroinštalacij.
Standard pasivne gradnjeje uvedel nova merila,
ki bistveno presegajo splošne standarde
in pravilnike. Bistvo pasivne hiše je, pravijo
v podjetju Rihter, da s pomočjo notranjih
virov in sončne energije pozimi zagotovi
skoraj vso potrebno energijo za ogrevanje,
v vročih poletnih dneh pa s pomočjo
senčenja
in nočnega pohlajevanja zagotavlja
znosno temperaturo. Pasivna hiša je tako
kombinacija gradnje, ki zagotavlja zelo visoke
bivanjske standarde.
Vsaka hiša je unikat
Podjetje Rihter deluje že več kot 23 let,
strokovnostjo, prizadevnim delom in izjemno
predanostjo pa so se s časom prebili v
vrh slovenskih ponudnikov montažnihhiš.
Ker je konkurenca med njimi v Sloveniji
zelo velika, se zavedajo, da seje treba za vsakega
kupca posebej potruditi. Predvsemje
pomembno, da si za kupca vzamejo čas, mu
znajo svetovati in se prilagoditi njegovim
željam, kar je njihova največja prednost
pred konkurenco. Rihter je znan po individualnosti,
zato je vsaka hiša, ki jo zgradijo,
nekaj posebnega, pravzapravje unikat.
Strankam lahko ponudijo celotno storitev
od projektiranja, pridobitve gradbenega
dovoljenja, izdelave temeljne plošče ali
kleti do gradnje objekta na ključ. Predvsem
faza projektiranja in pridobitve
gradbenega dovoljenjaje dolg in zapleten
postopek, zato strankam s tem prihranijo
nemalo časa in skrbi.
Ključna pa je kakovost
Pri nizkoenergijski in pasivni gradnjije ključna
kakovostna izvedba Hiša mora biti zgraj
ena
brez toplotnih mostov, s pravilno vgradnjo
stavbnega pohištva in odlično izolativnostjo
a.
zunanjegaovoj »Po končani gradnji se lahko
vsakkupec naše hiše sam prepriča o kakovosti,
saj ob njegovi navzočnosti opravimo preizkus
zrakotesnosti in termografijo zunanjega ovoja
stavbe. Na koncu so stranke zadovoljne, zato
z veseljem pokažejo svojo hišo in zaupajo
dobre
izkušnje novim potencialnim kupcem,
pravijo v Rihteiju.
s
DAN ODPRTIH VRAT
Kdor se želi samprepričati o kakovosti
gradnje Rihter hiš, se lahko udeleži
dneva odprtih vrat 13. aprila med 9.
in 17. uro v Rihterjevi nizkoenergijski
hiši v Ljubljani (Cesta na Brdo 128).
Tam si boste lahko ogledali hišo v gradnji,
ki še ni popolnoma dokončana.
Tako boste lahko videli pomembne
detajle, ki so pri nizkoenergijski in
pasivni hiši še kako pomembni in jih v
podjetju Rihter ne skrivajo. Strokovnjaki
iz podjetja Rihter pa bodo z veseljem
odgovarjali na vaša vprašanja.
V podjetju skrbno spremljajo novosti na
področju gradnje in jih skozi lasten razvoj
premišljeno uvajajo v nove projekte. Akot
so poudarili, prostora za napake ni, zato
vsako noviteto skrbno preverijo. Podjetje
Rihter je tehnično zelo razvojno naravnano,
zato vhiše vgrajujejo le najbolj dovršene
sisteme gradnj e ter najbolj napredne
strojne in elektroinštalacije, ne glede na
arhitekturno zasnovo hiše.
Pasivna hiša
V podjetju Rihter aktivno spremljajo in
soustvarjajo razvoj na področju pasivne
gradnje, kije v zadnjih letih zelo napredovala.
Kot poudarjaj o, mora biti pasivna
hiša dobro zasnovana, zato se v projekt
vključijo že v fazi načrtovanja in ga prila¬
gajajo individualnim željam strank. Tako
se izognejo kasnejšim spremembam, pasivna
hiša paje zgrajena kakovostno, brez
toplotnih mostov.
Razvili in certificirali so sistem Rihter pasiv,
s katerim bodo v nekaj prihodnj ih letih
lahko kupcem doma in v tujini zagotavlj ali
najboljšo kakovost pasivne gradnje. Poleg
zunanjega ovoja zelo intenzivno razvijajo
predvsem sistem strojnih in elektroinštalacij,
ki bistveno pripomorejo k dodatni
energetski varčnosti in bivalnemu ugodju.
Arhitektom pa je z vsemi tehničnimi
rešitvami omogočeno ustvarjalno delo.
Certifikati so pomembni za kupca in
graditelja
Certifikati so dodatna kontrola in potrdilo
neodvisnih strokovnih ustanov, da
ima izvajalec rešene vse ključne detajle,
ki so za kakovostno montažno gradnjo še
posebno pomembni.
V podjetju Rihter so poleg Lumarja edini
v Sloveniji, ki so za konstrukcijski sistem
pridobili certifikat Inštituta Passivhaus iz
Darmstadta vNemčiji, ki potrjuje, da konstrukcijski
sitem Rihter Pasiv izpolnjuje
vse pogoje za pasivno gradnjo.
Poleg tega so pridobili tudi znak CE,
ki je najpomembnejši znak kakovosti
v montažni gradnji in je zakonsko obvezen
za vse proizvajalce montažne
gradnje v EU.
40

SLOVENIJA
29.3.2013 Gradnja in bivanje - priloga Stran/Termin: 20
DOBRODOŠLI V SVET NARAVNEGA BIVANJA
j>an odprtih viat
Ker je hiša še v gradnji,
si boste lahko ogledali detajle kakovostne izvedbe
V soboto
od
^S)s(oYo) do 31yfc)fo v naši hiši 200
v Ljubljani (Cesta
na Brdo)
RIHTER d. o. o.
T/+386 3 839 04 30 info@rihter. si
Loke 40, 333 Ljubno ob Savinji
F/+386 3 839 04 31 prodaja@rihter. si
montažne gradnje www. rihter. si www. pasiv. si
41

SLOVENIJA
27.3.2013 www.logistika.finance.si
Stran/Termin:
Naslov:
Gašpar Gašpar Mišič bi iz Kopra naredil prosto ekonomsko cono
Avtor:
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
DPN
http://logistika.finance.si/8336997/Ga%C5%A1par-Ga%C5%A1par-Mi%C5%A1i%C4%8D-bi-iz-Kopra-naredil-prosto-ekonomsko-cono
Gašpar Gašpar Mišič je uskladil sporazum med Luko Koper, MOK in gospodarskim
ministrstvom, s katerim hočejo pospešiti razvoj pristanišča in umik tovora s potniškega
terminala Luka Koper naj tovorni promet postopoma umakne s potniškega terminala takšna
je ideja koprske občine in vladajoče stranke Pozitivne Slovenije, ki mestu Koper obljublja
status proste ekonomske cone.Podrobnosti o Kopru kot ekonomski coni še niso jasne, to je
za zdaj eksperimentalna ideja, pravi poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič. Cilj je, da bi v
Koper zaradi tega prišlo več naložb in da bi ljudje imeli več priložnosti za zaposlitev. V teoriji
velja, da prosta ekonomska cona prinese predvsem carinske ugodnosti, območje pa naj bi
bilo ograjeno, tako kot je to v Luki Koper.Koprska občina je prvič javno podprla podaljšanje
prvega kontejnerskega pomola. Luka bo tako dobila več privezov in bo lahko postopoma
umaknila tovor s potniškega terminala.Mesto podprlo podaljšanje prvega pomolaV Luki
Koper ocenjujejo, da je pismo o nameri, ki so ga včeraj podpisali z mestno občino Koper
(MOK) in ministrstvom za gospodarstvo, zanje pozitivno, ker MOK v njem prvič jasno in
javno podpira podaljšanje prvega pomola, kar je ena izmed pomembnih strateških naložb
Luke Koper. Minister Stanko Stepišnik se je tudi zavzel, da bodo pomagali Luki do
evropskih sredstev. Spomnimo, Luka je imela do zdaj s tem težave zaradi omejitev iz
koncesijske pogodbe in tudi zaradi dvomov pristojnih ustanov, da gre pri tem za državno
pomoč.»Ni res, da smo zahtevali umik Luke Koper iz potniškega terminala. Umik tovora s
tega dela pristanišča bo potekal postopoma,« pravi Gašpar Gašpar Mišič, podpredsednik
odbora za infrastrukturo v državnem zboru, ki je usklajeval sporazum med MOK, Luko in
ministrstvom za gospodarstvo, tehnologijo in razvoj, ki ga vodi Stanko Stepišnik. Postopen
umik je predviden tudi v državnem prostorskem načrtu razvoja Luke Koper.»Nisem
kandidat za vodenje Luke Koper, če pa bi prevzel ta položaj, bi Luka začela cveteti,« pravi
poslanec PS Gašpar Gašpar Mišič.Kdo bo investitor v potniški terminalMišiču se zdi
pomembno, da Luka Koper pospeši gradnjo novih privezov in postopoma sprosti tri priveze
na potniškem terminalu, kar bi omogočilo, da Luka postane matično pristanišče za potniške
ladje. Kdo bi bil investitor v gradnjo potniškega terminala, za zdaj še ni jasno. Luka za
gradnjo nima denarja, niti to ni njena osnovna dejavnost. Interes naj bi neuradno do zdaj
izrazila organizatorja križarjenj Royal Caribbean in Carnival.Bo iz parlamenta prišel v
lukoGašpar Gašpar Mišič zanika špekulacije, da bo prevzel vodenje Luke Koper. »Ne
bom, če pa bi jo, bi zacvetela,« pravi. V sporazumu med Luko, ministrstvom in MOK so se
tudi zavezali, da bodo proučili zamisel o ustanovitvi proste ekonomske cone v mestu Koper.
»Takšnih con je v Evropi približno sto, s tem bi pospešili priliv naložb, trgovino in
proizvodnjo«, pravi Mišič. Kaj je zapisano v sporazumu- MOK bo takoj uvedel postopek za
podelitev stavbne pravice na zemljišču v lasti občine, kar bo Luki omogočilo odlaganje
izkopanega materiala v pristanišču in s tem izvedbo poglobitve.- Gospodarsko ministrstvo
si bo prizadevalo za hitro nadaljevanje gradnje novega vhoda in kamionskega terminala
pred novim vhodom v pristanišče.- Ministrstvo se bo zavzemalo za vključitev razvojnih
projektov Luke v državne razvojne programe in poskrbelo za pogoje črpanja sredstev EU.-
MOK podpira podaljšanje prvega pomola skladno z državnim prostorskim načrtom.-
MOK in Luka bosta nadaljevala razvoj potniškega prometa v pristanišču, cilj je pridobitev
statusa matičnega pristanišča za potniški promet.- MOK in ministrstvo podpirata zamisel o
ustanovitvi ekonomske cone v mestu Koper, s katero bi privabljali investitorje in ustvarjali
nova delovna mesta.Več scenarijev za aprilsko skupščino LukeNa skupščini Luke Koper,
ki je sklicana za 5. april, naj bi razrešili zdajšnje nadzornike, ki jih je prejšnja vlada hotela
zamenjati že sredi mniulega leta, in imenovali nove. Predlogi za člane nadzornega sveta so
bili sestavljeni še za časa prejšnje vlade, zato kandidati nimajo veliko možnosti za potrditev.
Poleg pravnika Nikolaja Abrahamsberga so predlagani tudi Igor Maher, v ponedeljek
odstopljeni minister za infrastrukturo, Robert Srabotič, nekdanji član uprave Iskre MIS,
42

SLOVENIJA
27.3.2013 www.logistika.finance.si Stran/Termin:
Marko Kocjančič, direktor vrhniškega centra za ravnanje z odpadki, Breda Filipovič iz poslovnega
servisa in trgovine Inire ter Irena Troha Andrijašič, članica koprske SDS, ki je vodila investicijsko
službo v Luki Koper za časa Časarjeve uprave in naj bi bila po pisanju Dnevnika ena od ovadenih
v nizu takratnih spornih poslov. Mestna občina Koper je naknadno vložila predlog, da bi v
nadzornem svetu ostala Sabina Mozetič, direktorica občinske uprave MOK. V statutu Luke Koper
je namreč določba, po kateri lahko enega izmed članov NS predlaga občina.V igri je več
scenarijev, kaj se bo dogajalo na aprilski skupščini. Po prvem bo skupščina končana brez
imenovanja novih nadzornikov. Druga možnost je, da bo Sod tik pred skupščino v državnem
zboru pridobil soglasje za nova imena nadzornikov. Za kakšen nepredviden obrat na skupščini bi
lahko poskrbela občina Koper ali pa kdo, ki bi znal povezati več malih delničarjev.Luka je
našaVstajniška skupščina, ki se je oblikovala v okviru vseslovenske vstaje, je včeraj v koprskem
gledališču organizirala okroglo mizo z naslovom Luka je naša, na kateri je delavski direktor Luke
Koper Matjaž Stare predstavil pobudo zakona, s katerim bi državno premoženje vrnili
državljankam in državljanom. »Menimo, da je bilo družbeno premoženje neodplačno zaplenjeno,
zato zahtevamo, da se spet vrne državljanom,« pravi Matjaž Stare. Svoja prizadevanja vidijo kot
obliko neposredne demokracije. Pred časom so pri protikorupcijskem zavezništvu Ankaran že
pozvali upravo Luke Koper k reviziji lastninskega preoblikovanja, s katerim je velik del
gospodarske družbe prešel v lastništvo države. Zahtevajo vrnitev podržavljenega premoženja v
upravljanje zaposlenih ali pa odškodnino za zaplenjeno premoženje to naj bi po njihovih izračunih
dosegalo blizu milijarde evrov. Pri teh zamislih Stareta podpira tudi sindikat žerjavistov v Luki
Koper.
43

SLOVENIJA
28.3.2013 www.deloindom.si
Stran/Termin:
Naslov:
Avtor:
Voden ogled po razstavi Nedokončane modernizacije
A. Z.
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, URBANIZEM
http://www.deloindom.si/slovenska/voden-ogled-po-razstavi-nedokoncane-modernizacije
Danes ob 17. uri se lahko udeležite vodenega ogleda po razstavi Nedokončane
modernizacije v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na gradu Fužine. Po razstavi
bo vodil eden od kustosov razstave Matevž Čelik. Trg revolucije, Ljubljana, Slovenija,
1960–1980, arhitekti Edvard Ravnikar, Anton Bitenc, Miloš Bonča, Jože Koželj, Anton
Pibernik, Franc Rihtar, Vladislav Sedej - Foto: arhiv UGMTik pred zaključkom razstave bo
potekal voden ogled po projektih jugoslovanske arhitekture in urbanizma. Matevž Čelik
je arhitekt in arhitekturni kritik, od leta 2010 je direktor MAO.
44

SLOVENIJA
28.3.2013 www.pomurec.com
Stran/Termin:
Naslov:
Avtor:
Ljutomerski svetniki tudi o reševanju problema glasbene šole
Bojana Karba
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
OPN
http://www.pomurec.com/vsebina/16033/Ljutomerski_svetniki_tudi_o_resevanju_problema_glasbene_sole
Včeraj je v Ljutomeru potekala 17. redna seja Občinskega sveta Občine Ljutomer, na kateri
so med drugim sprejeli Odlok o občinskem prostorskem načrtu, potrdili nekatere
dopolnitve in spremembe NRP Občine Ljutomer, tudi glede nove lokacije ljutomerske
glasbene šole ter opravili nekatera imenovanja v svete zavodov. Zaključni račun proračuna
Občine Ljutomer za lansko leto ni bil sprejet.Svetniki so na včerajšnji seji v drugi obravnavi
sprejeli Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer (OPN), ki je temeljni
prostorski akt občine. V njem se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov,
razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja
občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja
objektov v prostor. V okviru tega so svetniki enotnega mnenja glede popolne podpore civilni
iniciativi, ki nasprotuje gradnji daljnovoda na relaciji Cirkovce-Pince. Poudarili so, da je v
primeru nespremenjene trase potrebno vztrajati pri kabliranju (daljnovoda).Spremenjeni
lokaciji KS Ljutomer in KS Mala NedeljaNa seji so obravnavali ter sprejeli nekatere
spremembe in dopolnitve Statuta Občine Ljutomer. Spremenila sta se sedeža KS Ljutomer
in KS Mala Nedelja. Sedež KS Ljutomer se je s Prešernove ulice 8 preselil na Vrazovo ulico
1 (lokacija občinske uprave Občine Ljutomer in Upravne enote), saj je prejšnja lokacija
zaradi dotrajanosti stavbe neprimerna. KS Mala Nedelja pa ima sedež v prostorih Pošte
Slovenije, za katere plačuje najemnino v višini 3000 evrov letno. Do sedaj so prostore
koristili skupaj s krajevnim uradom, ki pa je bil s 1. februarjem letos ukinjen. Zaradi visokih
stroškov najema prostorov bo novi sedež KS Mala Nedelja v Domu kulture v Mali
Nedelji.Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2012 ni bil sprejetSvetniki so se
seznanili z Zaključnim računom proračuna Občine Ljutomer za leto 2012, v katerem so
prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. Prikazane so tudi vse spremembe sprejetega proračuna,
uveljavljene med izvrševanjem proračuna, ki na podlagi predpisov s področja javnih financ
vplivajo na dejansko realizacijo proračuna. Odloka niso sprejeli predvsem zaradi nekaterih
sprememb pri izvrševanju proračuna ter prerazporejanjem sredstev.Ureditev cestnega
prometa Svetniki so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi
cestnega prometa v Občini Ljutomer, s pomočjo katerega želijo ustrezno dopolniti utečeni
sistem parkiranja v mestu Ljutomer.Projekt odvajanja in čiščenja odpadne vodeNa seji so
se seznanili z investicijskim programom/študijo izvedljivosti za projekt 'Odvajanje in čiščenje
odpadne vode v porečju Mure' ter ga potrdili. Vrednost investicije po tekočih cenah znaša
3.162.652,17 evrov (z vključenim davkom na dodano vrednost) in se bo izvajala skladno s
časovnim načrtom od leta 2013 do 2015. Vire za financiranje zagotavljajo: EU - Kohezijski
sklad (1.549.166,87 evrov), proračun RS (273.382,39 evrov), proračun Občine Ljutomer
(812.994,22 evrov), razliko sredstev 527.108,70 evrov predstavlja davek na dodano
vrednost.Glasbena šola po novem na eni lokacijiZaradi dotrajanosti stavbe Glasbene šole
Slavka Osterca Ljutomer v letošnjem letu pouk poteka na nadomestnih lokacijah, in sicer v
prostorih OŠ Cvetko Golar, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in športne dvorane ŠIC,
delno pa tudi v dvorani ter učilnicah pod dvorano v pritličju stare glasbene šole. Zaradi
boljše organiziranosti, ter s tem lažjega izvajanja pouka, saj tako ne bi bili razseljeni na
različnih lokacijah, so potekala dogovarjanja o novi lokaciji, in sicer naj bi sedaj prostore
uredili na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Ustreznost prostorov je potrdil tudi ravnatelj
Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, Stanislav Lašič.Tako je Občinski svet Občine
Ljutomer na včerajšnji seji dal soglasje, da se pri proračunski postavki o Glasbeni šoli
Ljutomer in projektu iz Načrta razvojnih programov 2013-2016 spremeni namen in cilj
projekta. Tako se ureditev prostorov za delovanje dejavnosti ljutomerske glasbene šole
izvede v objektu OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Glasbena šola, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
in občinska uprava Ljutomer so tako zadolženi za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za
45

SLOVENIJA
28.3.2013 www.pomurec.com Stran/Termin:
realizacijo predlaganega projekta.ImenovanjaObčinski svet Občine Ljutomer je v Svet Gimnazije
Franca Miklošiča Ljutomer, kot predstavnico lokalne skupnosti, imenoval Silvo Perčič. V Svet
Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci so bili imenovani Franc Slokan, Katja Murekar in Silva
Pučko, v Svet Osnovne šole Stročja vas pa Dušan Kosi, Klavdija Zadravec in Tihomir Babič.V
Svet javnega zavoda Pomurske lekarne Murska Sobota so kot predstavnika soustanoviteljice
imenovali mag. Tomislava Nemca, v Upravni odbor Lokalne turistične organizacije Prlekija
Ljutomer pa so bili imenovani: Tihomir Babič, Marjan Pihlar, Branko Smodiš in Vlado Kokot.Več
fotografij v spodnji galeriji...
46

SLOVENIJA
28.3.2013 www.primorske.si
Stran/Termin:
Naslov:
Naval na upravne enote ne pojenja
Avtor:
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
OPN
http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Naval-na-upravne-enote-ne-pojenja.aspx
V koprski upravni enoti so od začetka veljavnosti uredbe prejeli 228 vlog za izdajo
gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte (lani v celem letu so jih prejeli le 90). Večina
vlog se nanaša na pomožne kmetijsko-gozdarske objekte. PRIMORSKA> Približno polovico
prejetih vlog so že pregledali. V štirih primerih so izdali gradbeno dovoljenje, v treh primerih
so postopek ustavili, zavrnilnih odločb pa še niso izdali. “Pritiski so izjemni,” priznava
načelnica Lilijana Kozlovič. Pravi, da marsikdo, ki je podal vlogo, sploh ni seznanjen, da v
Kopru že leta velja poseben odlok, s katerim so v občini zavarovali dragoceno kmetijsko
zemljo. V Izoli so do zdaj prejeli 130 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. V piranski upravni
enoti so na mize dobili 253 vlog. Obravnavali so jih 36, od katerih so 22 vlog zavrgli, v dveh
primerih so vlogi zavrnili, eno vlogo je prosilec umaknil, v 11 primerih pa so prijavitelja
pozvali k dopolnitvi dokumentacije.Na Krasu 30 vlogNa območju upravne enote, ki pokriva
območje občin Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina, so sprejeli že več kot 30 vlog. “V
času veljavnosti prve uredbe, do 20. marca, smo sprejeli 14 vlog, po 21. marcu pa še 17,
brez današnjih” je včeraj povedala vodja oddelka za okolje in prostor Mirijam Fabiani.
Vlagatelji so dokaj enakomerno razpršeni po vsem območju UE, in tudi tipi gospodarskih
objektov, za katero so oddali vlogo, so precej različni - od lop, senikov in skednjev do
vinskih kleti. V Bovcu in Tolminu po občinskih načrtih, v Kobaridu po uredbiTolminska
upravna enota, ki pokriva občine Tolmin, Bovec in Kobarid, je od 9. do 21. marca prejela
štiri vloge, ki so se nanašale na gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (senik,
kmečka lopa, skedenj). Po 21. marcu so prejeli še 14 vlog, ki se tudi nanašajo na gradnjo
kmetijsko-gozdarskih objektov (skedenj, senik, pastirski stan, kozolec, objekt za rejo živali,
jama za gnojevko). Prejeli so tudi vlogo za savno in drvarnico.Kot pravi načelnik UE
Zdravko Likar, so v obravnavo vzeli že polovico vlog, o nobeni še niso odločili. “Glede na
trenutno stanje in glede na dopis pristojnega ministrstva, da bo organiziran posvet na temo
spremenjene uredbe, bomo počakali z odločitvijo,” pojasnjuje Likar. “Zavedamo pa se, da
bomo morali v zakonitem roku odločiti tudi, če ne bomo prejeli pojasnil, ki jih verjetno vse
upravne enote čakamo, da bi bila praksa po vsej Sloveniji enotna,” dodaja. Na območju UE
Tolmin sta občini Bovec in Tolmin že sprejeli občinske prostorske načrte, ki določajo
pogoje glede gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov. “Zato bomo odločali v skladu s
pogoji iz OPN. V kobariški občini, kjer pogoje gradnje določa PUP in nima posebnih določil
za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, bomo upoštevali določbe uredbe. Tako bo
na območju naše upravne enote prihajalo do zelo različnih obravnav vlog in rešitev,”
napoveduje načelnik Likar.NB, NH, MUZ
47

SLOVENIJA
28.3.2013 www.sta.si
Stran/Termin:
Naslov:
Avtor:
Stroka za odpravo celotne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost
fz/bg
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT, PROSTORSKO NAČRTOVANJE, PGD, OPN,
http://www.sta.si/vest.phpid=1870523
Ljubljana, 28. marca (STA) - Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora,
menijo, da bi bilo treba v celoti odpraviti uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost
gradnje, ki jo je pripravila še vlada Janeza Janše. Čeprav je nova vlada danes črtala najbolj
sporni člen uredbe, so prepričani, da manjši popravki uredbe niso prava rešitev. Vlada
Alenke Bratušek je iz omenjene uredbe, ki jo je pripravila še Janševa vlada, danes sicer
črtala člen, ki določa pogoje za umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, s
katerim je država v nekaterih primerih posegla v izvirno pristojnost občin na področju prost
orskega načrtovanja. Za umeščanje objektov v prostor se tako uporabljajo izključno
določbe prostorskih aktov občin.Strokovnjaki iz skupine Odgovorno do prostora se na
današnji novinarski konferenci v Ljubljani še niso mogli natančno opredeliti do omenjenega
ukrepa vlade, saj ga še niso mogli proučiti, je pa Helena Kovač z Zbornice za arhitektur
o in prostor Slovenije ocenila, da črtanje spornega osmega člena iz obeh različic uredbe -
prve in nekaj dni kasneje popravljene - morda ni tako slaba rešitev, če bi se na ta način
zadržalo umeščanje v prostor.Koordinatorka skupine Odgovorno do prostora Maja Mastnak
je pojasnila, da se sicer zavzemajo za odpravo sporne uredbe. Ta je po njenem mnenju
škodljiva, ker utrjuje miselnost, 'da je možno nekritično legalizirati vse povprek', in odpira
možnost, da se nekakovostna gradnja po Sloveniji razrašča brez upoštevanja prostora in
pravil. Stroka je bila po mnenju Mastnakove v preteklosti premalo vključena v spremembe
predpisov, zato upa, da se bo v prihodnosti to spremenilo.Tomaž Černe iz Inženirske
zbornice Slovenije je spregovoril o težavah, s katerimi se investitorji soočajo pri
uresničevanju svojih projektov. Postopki izdaje gradbenega dovoljenja so
dolgotrajni, potrebna je obsežna in draga dokumentacija, investitorji pa so izpostavljeni
visokim tveganjem, še preden so lahko popolnoma prepričani, da bodo lahko projekt
izvedli.Odločili so se, da ne bodo več čakali na spremembe zakonodaje, zato so pripravili
predlog novega zakona o graditvi objektov, ki bi omogočal pridobitev gradbenega
dovoljenja v zgodnji fazi projekta, ko stroški še niso tako visoki. Uskladili so ga
interdisciplinarno in posredovali ministrstvu za infrastrukturo in prostor, a odgovora niso
dobili.Kovačeva je prepričana, da bi ta predlog pripomogel tudi k zmanjšanju sive
ekonomije, kar pomeni, da bi lahko država pobrala več davkov. Spomnila je, da je Hrvaška
v zadnjem času legalizira več črnih gradenj, da pa je nekatere tudi porušila. Kovačeva zato
meni, da 'bo tudi v Sloveniji kdaj treba kaj porušiti'.Leon Kobetič z Zbornice za arhitekturo
in prostor Slovenije se je dotaknil problematike varstva kmetijskih zemljišč, pri čemer je bila
Slovenija v zadnjih 30 oz. 40 letih po njegovem mnenju pogojno uspešna. Če bomo uspešni
v smotrni rabi prostora, bomo uspešni tudi pri varstvu kmetijskih zemljišč, je
prepričan.Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora in predstavnik Mreže za prostor
meni, da je bila sporna uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje v osnovi
zastavljena 'zelo populistično' in pisana ljudem na kožo, a ni bila usklajena s tistimi, ki jih
zadeva - z občinami in različnimi strokovnjaki, ki delujejo v procesu urejanja prostora in
gradnje.Mreža za prostor je maja lani predlagala tudi spremembe zakona o prostorskem
načrtovanju, v skladu s katerimi bi se standardi za občinske prostorske načrte uskla
dili z državnimi. Menijo namreč, da so standardi pri občinskem načrtovanju nižji. Predlog so
posredovali ministrstvu za infrastrukturo in prostor, a tudi oni niso dobili odgovora, je
povedal Peterlin.
48

SLOVENIJA
28.3.2013 www.sta.si
Stran/Termin:
Naslov:
Avtor:
Hiša arhitekture Maribor tudi po EPK s polnim programom
ase/tv
Rubrika/Oddaja:
Žanr:
SPLETNI ČLANEK
Površina/Trajanje: 1,00 Naklada:
Gesla:
ARHITEKTURA, ARHITEKT
http://www.sta.si/vest.phpid=1870215
Hiša arhitekture Maribor.Maribor, 28. marca (STA) - Hiša arhitekture Maribor (HAM), ki
je prvič odprla vrata lani v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK), tudi za letošnje leto
napoveduje bogat program. Prostor, namenjen v prvi vrsti promociji sodobne slovenske arh
itekture, je bil namreč po besedah vodje projekta Uroša Lobnika v javnosti dobro sprejet in
bo na tem gradil tudi v prihodnje. HAM je eden od projektov Univerze v Mariboru in deluje v
okviru na novo vzpostavljenega razvojnega raziskovalnega in umetniškega središča
RAZ:UM.'Z razvojem študijskega programa arhitekture smo ugotavljali, da nam nekaj
manjka, da moramo arhitekturo zasidrati še bolj močno v javno sredino in mislim, da smo
z delovanjem v lanskem letu to tudi uspeli,'je Lobnik povedal na današnji novinarski
konferenci v Mariboru. Na skupno okoli 30 dogodkih v lanskem letu so našteli nekaj manj
kot 5000 obiskovalcev.Glavni namen HAM je promocija sodobne slovenske arhitekture in
sodobnih trendov na tem področju. Med lanskimi vrhunci je Lobnik izpostavil razstavo
slovenske arhitekture v zadnjih petih letih, predstavitev mariborske sodobne arhitekture
na Dunaju ter izdelavo turističnega vodiča po Mariboru. 'Do zdaj se je v Mariboru vse
ocenjevalo s tujini očmi. Mi bi radi to spremenili,' je povedal.V letošnjem letu imajo v načrtu
vsaj deset razstav. Od tega bodo štiri predstavitve sodobnih arhitekturnih praks, kjer
bodo predstavili delo arhitekturne pisarne Reichenberg, Roberta Potokarja, Studia
Stratum in dunajskih arhitektov Coloni. Dve razstavi bosta s področja arhitekturnega tis
ka, dve pa bosta pregledni razstavi na temo trajnostne stavbe v Alpah ter nagrad
Piranesi.Poleg razstav bodo ponovno organizirali tudi predavanja, okrogle mize, delavnice
in predstavitve publikacij. Posebno pozornost namenjajo ustvarjanju študentov arhitekture
, ki so lani postavili skulpturo ob vhodu v stavbo, letos pa bodo med drugim izdelovali
pohištvo iz kartona.V okviru EPK so lani izvajali projekt prenove mestnih interierjev, v okviru
katerega so študentje prenovili šest mariborskih lokalov. Letos bodo s tem projektom
nadaljevali, v načrtu imajo prenovo petih prostorov, med drugim na Ptuju.
49