Letnik XIV/2 - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 

SLOVENSKA 

VOJSKA3. februar 2006 

Leto XIV/2 

Elektronsko 

izobraževanje 

v SV 

Kaj se dogaja 

v Sudanu 

Slovenska vojska v Pakistanu

Izbrani štirje pripadniki SV 

za misijo Nata v Iraku 

S p re m l j a m o 

Skladno z odločitvijo vlade o sodelovanju SV na Natovi misiji v 

Iraku Slovenska vojska opravlja vse operativne dejavnosti. Tako 

so med prijavljenimi kandidati že izbrali častnika in tri podčastnike, 

ki bodo skrbeli za učenje in izvajanje štabnih opravil iraških 

varnostnih sil. 

Cilj Natove misije, ki je bila vzpostavljena leta 2004, je pomagati iraški 

vladi, da bo sposobna zagotoviti varnost svojim prebivalcem. Zato je misija 

vključena v urjenje, opremljanje in nebojno tehnično pomoč iraškim varnostnim 

silam in obrambnim ustanovam. Po odločitvi vlade RS o odhodu štirih 

inštruktorjev v Irak so v Slovenski vojski po usklajevanju od poveljstva Nata 

dobili seznam dolžnosti za popolnitev delovnih mest na Natovi misiji. Tako so 

bili za častnika določeni čin majorja, znanje angleškega jezika po Natovem 

standardu STANAG 3333 ter usposobljenost za vodenje logistične zagotovitve 

enot in poveljstev. Častnik mora imeti varnostni certifikat Nata in biti zdrav. 

Za podčastnike, ki morajo biti usposobljeni za delo referenta pri načrtovanju 

in izvajanju štabnih logističnih in kadrovskih postopkov, imeti varnostni certifikat 

Nata ter biti zdravi, je bil določen čin višji vodnik z znanjem angleškega 

jezika po standardu STANAG 3322. Štirje pripadniki SV, ki so jih izbrali na 

podlagi prijav in bodo na misijo odpotovali predvidoma konec februarja, se 

na odhod že intenzivno pripravljajo. Tako spoznavajo misijo, kulturne značilnosti 

okolja in osnove jezika, del neposrednih priprav pa bo potekal tudi v 

okviru poveljstva združenih sil v Neaplju, od koder bodo odpotovali na misijo. 

Tako kot drugi pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo na misijah, bodo nezgodno 

zavarovani, pri čemer zavarovanje vključuje tudi primere vojnega in 

terorističnega delovanja. Poleg tega bodo obvezno pokojninsko zavarovani 

in obvezno zdravstveno zavarovani za tujino po splošnih pogojih, pripadajo 

pa jim tudi povračila stroškov ob izrednih dogodkih. 

Ob koncu usposabljanja generacije Iračanov v Ar Rustamiji 

Pripadniki SV na misiji ne bodo delovali kot klasični inštruktorji, ki bi usposabljali 

vojake za izvajanje bojnih operacij, temveč bodo kot štabni častnik in 

podčastniki skrbeli za učenje ter izvajanje štabnih opravil skupaj z iraškimi 

častniki in podčastniki. Delovali bodo v centru za usposabljanje iraških varnostnih 

sil v Ar Rustamiji, v nekdanjem letalskem oporišču na jugovzhodnem 

obrobju Bagdada. Urjenje iraških varnostnih sil je v vadbenem centru manj 

izpostavljeno kot delovanje pri opravljanju drugih nalog. 

Na tej misiji Nata deluje približno 200 pripadnikov oboroženih sil iz 16 držav, 

in sicer Bolgarije, Češke, Danske, Estonije, Islandije, Italije, Litve, Madžarske, 

Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Turčije, Velike Britanije 

in ZDA. 

Foto: arhiv Nata 

Drnovšek za pomoč Darfurju 

Predsednik republike in vrhovni poveljnik SV dr. Janez Drnovšek 

se je aktivno vključil v reševanje humanitarne krize v sudanski 

pokrajini Darfur, kjer je od leta 2003 v spopadih umrlo približno 

300.000 ljudi, več kot dva milijona pa jih je ostalo brez doma. 

Svojo pobudo je dr. Drnovšek naslovil na nekatere najpomembnejše 

politične, javne in medijske osebnosti v svetu. 

Dr. Drnovšek je v pismu opozoril na slabšanje razmer v tej pokrajini in na potrebo 

mednarodne skupnosti po aktivnejši politični in humanitarni akciji v Darfurju. 

Na tiskovni konferenci v Ljubljani je poudaril, da je zadovoljen s prvim odzivom, 

ki ga je v slovenski javnosti sprožila njegova pobuda glede reševanja krize v 

pokrajini Darfur. »Javlja se mi veliko ljudi, ki ponujajo svoje sodelovanje. Pripravljeni 

so iti v Darfur kot zdravniki ali medicinski tehniki in pomagati razdeljevati 

pomoč ali kaj drugega. Zelo vesel sem takšnega odziva,« je še dejal in zagotovil, 

da se Slovenija pri zagotavljanju pomoči Darfurju zavzema za usklajeno akcijo 

z mednarodno skupnostjo. Dodal je, da lahko Slovenija pomaga tudi z Mednarodno 

ustanovo za razminiranje – ITF, ob obisku v Murski Soboti, kjer si je 

ogledal mobilni kirurški reševalni center SV role 2, pa je dejal, da bi lahko center 

koristno uporabili v Darfurju. O tem naj bi po Drnovškovih besedah razmišljali 

tudi v Generalštabu SV, in sicer v okviru prizadevanj zveze Nato. Dr. Drnovšek se 

je na sedežu Združenih narodov sestal tudi z generalnim sekretarjem svetovne 

organizacije Kofijem Annanom in ga pozval k odločnejšim ukrepom mednarodne 

skupnosti za rešitev tragičnega položaja, v katerem so se znašli prebivalci te 

sudanske pokrajine. Annan je sogovorniku zagotovil, da se Varnostni svet ZN s 

to krizo nenehno ukvarja in išče načine za utrditev mirovne operacije. Ob tem 

je še izrazil prepričanje, da je za zdaj treba nujno utrditi mirovno misijo Afriške 

unije in ji zagotoviti finančno, materialno in logistično podporo. Podporo vlade 

zunanjepolitičnim pobudam predsednika je izrazil tudi premier Janez Janša. 

Predsednik dr. Drnovšek namerava februarja obiskati Sudan in Čad. 

2 S LOV E N S K A VO J S K A

SPREMLJAMO 2 

Izbrani štirje pripadniki SV za misijo v Iraku 

Drnovšek za pomoč Darfurju 

Vlada sprejela uredbo o NCKU 7 

Podpisali dogovor o sodelovanju s civilnimi organizacijami 

SV dobila sodobno delavnico za vzdrževanje streliva 

Nova poveljnika 10. in 20. bataljona 8 

V Centru za usposabljanje tisoči krvodajalec 9 

O sodelovanju SV s Slovenskim gorniškim društvom - Skala 10 

MIROVNE OPERACIJE 4 

Nato po katastrofalnem potresu pomagal v Pakistanu 

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 11 

Do boljšega znanja z izobraževanjem na daljavo 

Vojaški policisti v pričakovanju odhoda v tujino 14 

INTERVJU 16 

Vojaški muzej SV letos pred najpomembnejšo razstavo 

OBJAVE 17 

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 22 

Minister predal intervencijska vozila Civilne zaščite 

Protokol za večjo varnost prebivalcev ob meji 23 

IZ TUJINE 25 

Evropska žandarmerija uradno prevzela naloge 

STROKOVNE TEME 26 

V domovini Furov 

Radarska vojna v senci plinske vojne 29 

NAŠE KORENINE 32 

Leto 1991 - čas osamosvajanja, groženj in vojne 

VAŠE PISMO 34 

Stari dobri M-84 

RAZVEDRILO 35 

Foto: Bruno Toič 

Število pripadnikov Slovenske vojske, ki sodelujejo na misijah, 

se povečuje in tako bo tudi v prihodnje. Prejšnje leto je 

bil delež tistih, ki so bili na misijah, 3,8 odstotka, letos naj bi 

bil 5,9 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povečal na 11 odstotkov. 

Za slovenske vojake na misijah velja, da delo v okviru 

pristojnosti, ki so jim določene, opravljajo odlično. V Bosni in 

Hercegovini so bili še posebno cenjeni zaradi poznavanja 

jezika, kar jim je olajšalo delo. Razmere po svetu so vse bolj 

nepredvidljive, zato se od vojakov, tudi slovenskih, pričakuje, 

da bodo po vladnem sklepu posredovali, kjerkoli bo treba. 

Slovenska vojska je pri številu pripadnikov v tujini zaradi svoje 

majhnosti omejena, obenem pa daje prednost stabilnosti v 

regiji. Toda poteze slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška 

kažejo, da velikost države ni najpomembnejša. Javne, 

politične in medijske osebe je pozval k učinkovitejšemu 

posredovanju v Sudanu v zahodni provinci Darfur, kjer je leta 

2003 življenje izgubilo do 300.000 ljudi, več kot dva milijona 

pa dom. Zdaj je v Sudanu 8000 pripadnikov mednarodnih 

mirovnih sil, ki pa po poročilih ne pripomorejo k miru in stabilnosti 

toliko, kot bi želeli. Po ocenah nekaterih strokovnjakov bi 

za zagotovitev miru in varnosti v državi potrebovali od 12.000 

do 15.000 pripadnikov mirovnih sil, ki bi morale imeti močan 

vojaški del in civilne strokovnjake. V Darfur bi lahko napotili 

tudi vod slovenske vojaške policije, ki je od začetka leta šest 

mesecev v pripravljenosti v okviru Natovih odzivnih sil šeste 

rotacije. Na nedavni vaji Odziv 2006 so preverili pripravljenost 

v primeru aktiviranja voda VP in njegove napotitve v sestavo 

NRF. Kot možne lokacije, kamor naj bi napotili NRF, saj 

odločitve o tem še niso sprejeli, se omenjajo tudi olimpijske 

igre v Italiji, svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji, Kongo 

in Srednji vzhod. V Kašmir, del Pakistana, ki ga je oktobra lani 

prizadel katastrofalen potres, so Natove odzivne sile v okviru 

pete rotacije poslale enote za odpravljanje posledic potresa. 

V enoti za civilno-vojaško sodelovanje sta delo poldrugi 

mesec opravljala tudi pripadnika Slovenske vojske. Vodja 

slovenskega kontingenta v mednarodni vojaški operaciji v 

pomoč Pakistanu poročnik Cej je povedal, da bo treba storiti 

še veliko, da se bodo razmere, ki so bile že pred potresom 

zelo slabe, izboljšale in da bodo prebivalci začeli bolje živeti. 

Valerija Šket Jarm 

V s e b i n a 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 24. februarja 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, 

http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič, 

prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.100 izvodov. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. 

Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo. 

S LOV E N S K A VO J S K A 3

M i ro v n e o p e ra c i j e 

Nato po katastrofalnem potresu 

pomagal v Pakistanu 

Pakistan je 8. oktobra lani prizadel 

močan potres z močjo 7,6 stopnje po 

Richterjevi lestvici in je bil eden najmočnejših 

potresov v zadnjih 50 letih na indijski 

podcelini. Umrlo je najmanj 50.000 

ljudi, več kot 67.000 je bilo ranjenih, po 

ocenah humanitarnih organizacij je brez 

doma ali možnosti oskrbe ostalo 2,5 milijona 

ljudi. V Kašmir, del Pakistana, ki ga je 

najbolj prizadel potres, so Natove odzivne 

sile v okviru pete rotacije poslale enote za 

odpravljanje posledic potresa. V enoti 

za civilno-vojaško sodelovanje sta delo 

poldrugi mesec opravljala tudi poročnik 

Viljem Cej in štabni vodnik Samo Mihelič. 

Pogovarjali smo se s poročnikom 

Cejem iz Poveljstva za podporo, vodjo 

slovenskega kontingenta v mednarodni 

vojaški operaciji v pomoč Pakistanu, ki 

je povedal, da bo treba storiti še veliko, 

da se bodo razmere, ki so bile že pred 

potresom zelo slabe, izboljšale in da 

bodo prebivalci začeli bolje živeti. 

Kako je potekala napotitev 

Natove odzivne sile (NRF) so se sposobne v najkrajšem 

mogočem času odzvati in napotiti na 

4 S LOV E N S K A VO J S K A 

lokacijo, kjer bi jih potrebovali, torej so namensko 

sestavljene sile z določeno nalogo. Severnoatlantski 

svet je sprejel odločitev, da Pakistanu 

ponudi pomoč pri odpravljanju posledic potresa, 

in na vse članice zavezništva naslovil prošnjo, da 

pomagajo. Ministrstvo za obrambo je glede na 

odločitev slovenske vlade ponudilo sodelovanje 

dveh pripadnikov. Naloga sil NRF 5 je bila poimenovana 

kot mednarodna vojaška operacija Nata 

v pomoč Pakistanu. Pripadnika SV sva delala v 

enoti za civilno-vojaško sodelovanje, ki je delovala 

v okviru poveljstva, oblikovanega za izvajanje 

operacij v pomoč Pakistanu. Ko sva izvedela za 

odločitev o napotitvi, sva imela za priprave na 

voljo deset dni. Predvideni datum odhoda je bil 

18. november, vendar sva zaradi organizacijskih 

težav odšla nekoliko pozneje. Odvisna sva bila 

namreč od Natovih prevoznih sredstev, zato sva 

v Pakistan odšla 30. novembra. 

Kakšne so bile priprave 

Na voljo je bilo malo časa, zato so bile 

to skrajšane hitre priprave, vendar sva 

dobila vse informacije, ki sva jih potrebovala. 

V Poveljstvu sil SV so nama razložili, 

kakšne so razmere v Pakistanu in 

kakšna je stopnja ogroženosti, sledili so 

psihološka priprava, zdravniški pregledi 

in cepljenja. Opremljena sva bila za ekstremne 

zimske razmere. Ko sem prišel v Pakistan, sem 

moral pozabiti na svet, iz katerega sem prišel, saj 

tam življenje poteka popolnoma drugače. Kulturnega 

šoka ni bilo, saj sem bil dobro pripravljen in 

sem tako stanje pričakoval. Pred odhodom na misijo 

sem videl fotografije in si ustvaril sliko, kako 

naj bi bilo, in predstava je bila kar prava. 

Poročnik 

Viljem 

Cej

Kakšne so bile razmere v Pakistanu 

Mislim, da njihovega načina življenja ne moremo primerjati z našim. V kakšnih 

razmerah tam živijo, je težko opisati, vendar je to za njih običajno. Nekako 

so kar vdani v usodo, saj boljšega življenja ne poznajo. Živijo v pogojih, kakršne 

imajo, so pa sproščeni in ne živijo stresno. Vodovoda v Kašmirju skoraj 

ni, elektriko imajo le nekatere hiše, sanitarij nisem videl. Perejo in umivajo se 

v reki. Ko smo popravljali vodovod, smo dobili vtis, da so poškodbe že stare, 

saj je bilo na dveh kilometrih kar 13 napak. Hiše so zgrajene iz kamna in 

brez kurjave, so pa v takšnem stanju kot takrat, ko so se porušile. Prebivalci 

nimajo možnosti, da bi dobili gradbeni material in hiše obnovili. Težave so 

tudi z zdravili, saj jih primanjkuje, vendar so jih v zadnjem času zelo veliko 

priskrbele humanitarne organizacije. Natove sile so postavljale tudi šotore za 

šole, saj se jih je večina porušila. Imajo zimske in poletne šole, večinoma pa 

pouk poteka zunaj, razen kadar je mrzlo, imajo pouk v stavbah, toda te so se 

ob potresu porušile. Kašmir je hribovito območje. Pobočja so zelo strma, tako 

da sem le ob reki videl majhna polja. Nekateri se ukvarjajo z ovčerejo, drugih 

možnosti pa skoraj ni. Po mestih imajo majhne ulične prodajalne, tam je velik 

vrvež, prav tako se veliko vozijo z znamenitimi poslikanimi avtobusi, ki so vedno 

polni. Seveda potujejo le moški, ženske pa so doma, bolj ali manj izolirane 

od sveta. Razlika med mesti in podeželjem je zelo velika. Islamabad je neprimerljivo 

bolj razvit, podeželje, še posebno Kašmir, pa nekako pozabljeno. 

Koliko pripadnikov je bilo na Natovi misiji in katere enote so jo sestavljale 

Na misiji je bilo približno 1000 pripadnikov iz 14 držav. Poljaki, Litovci in Italijani 

so bili inženirci, v enoti za civilno-vojaško sodelovanje smo bili Slovenca in 

Francozi, sanitetno ekipo pa so sestavljali Nizozemci, Francozi, Čehi in drugi. 

Misija NRF ni daljša od treh mesecev, zato se je končala v začetku januarja. 

Večinoma so bili v enotah inženirci, ki so pripeljali mehanizacijo, poleg njih 

tudi sanitetne ekipe in ekipe za civilno-vojaško sodelovanje. Slovenska pripadnika 

sva delala v ekipi za civilno-vojaško sodelovanje. V poveljstvu te ekipe sta 

bila španski poveljnik in njegov namestnik, operativni del pa smo sestavljali 

Slovenca in pet Francozov. Baza je bila v kraju Arja, ki je od Islamabada oddaljen 

130 kilometrov. Za to pot smo potrebovali 11 ur. Varovali so nas pakistanski 

vojaki, tako da so nas spremljali vedno, ko smo zapustili bazo. S seboj sem 

imel osebno opremo, seveda tudi orožje, ki sem ga prinesel v kovčku, kjer je 

tudi ostalo. Vsi pripadniki Nata smo naloge na terenu opravljali brez orožja. 

Kakšne so bile vaše naloge 

Naloge smo v ekipi civilno-vojaškega sodelovanja dobivali iz poveljstva in jih 

opravljali na terenu. Skoraj vsi dnevi so potekali enako. Delali smo vse dni, 

Poročnik Viljem Cej s pripadniki NRF, ki so razdeljevali zvezke in 

barvice pakistanskim deklicam 

Baza sil NRF v Arji 

razen na božič, silvestrovo in novo leto. Zjutraj smo šli iz baze v 13 kilometrov 

oddaljeno mesto Bagh, kjer smo opravljali vse naloge. Razdaljo smo z avtomobilom 

prevozili v 45 minutah, saj so ceste po mojem mnenju zelo slabe. 

Vozili smo se z najetimi avtomobili z lokalnim voznikom, saj bi se v tamkajšnjih 

razmerah brez njega težko znašli. Naloga ekipe civilno-vojaškega 

sodelovanja je bila, da smo od pakistanske vojske dobili dovoljenje in opredelili 

delo, nato pa smo ga s predstavniki ministrstva za zdravje še dodatno 

določili. Na policiji smo se dogovorili o prometnem režimu, saj so ceste zelo 

ozke. Ko smo se vse dogovorili, so inženirske enote lahko začele delati. Z 

njimi smo šli na teren, da smo uskladili še druge podrobnosti. Inženirci so odstranjevali 

ruševine porušene vojaške in civilne bolnišnice ter zdravstvenega 

doma. Večinoma so odstranjevali ruševine, da bodo lahko začeli ponovno 

graditi, in popravljali najbolj nujne stvari, kot so na primer ceste in vodovod. 

Delali smo na območju, ki so nam ga določili. Tudi če bi hoteli pomagati prebivalcem 

zunaj določenega ozemlja, tega ne bi smeli. 

Sodelovali ste tudi s humanitarnimi organizacijami. 

Poleg Natovih sil je bilo v Pakistanu tudi veliko humanitarnih organizacij, in 

Pomagajmo odtajati ledeni obup 

Rdeči križ Slovenije je oktobra začel humanitarno akcijo za pomoč zadetim v potresu v Pakistanu. Iz Slovenije so že poslali več paketov 

pripomoči, 

tudi spalnih vreč, ki jih RKS zbira v dogovoru z Mednarodno 

federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Kljub akciji 

je v Pakistanu še 570.000 ljudi brez primernega domovanja. Zato je 

RKS, ki je v Pakistan z letalskimi prevozi Nata doslej že poslal 10.000 

spalnih vreč, akcijo zbiranja denarja podaljšal. 

Akcijo odlikuje preglednost zbiranja denarja, zato bo vsaka fizična ali 

pravna oseba za sodelovanje prejela certifikat, če bo podarila sredstva 

v vrednosti vsaj ene spalne vreče, ki stane približno 4000 tolarjev. Poleg 

tega bodo spalne vreče opremljene z etiketami, na katere se bo 

lahko vsak donator ne glede na višino donacije podpisal. 

Pozivamo vas, da se z vsemi ljudmi dobre volje in odprtega srca 

spomnite na tiste, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč. Prispevke 

lahko nakažete na transakcijski račun RKS pri NLB 02922- 

0019831742, sklic 4023 s pripisom Potres Pakistan. SMS s ključno 

besedo POTRES lahko pošljete prek mobilnih operaterjev Simobil in 

Mobitel na številko 1919. Z vsakim sporočilom darujete 230 tolarjev, ki 

jih bodo namenili nakupu spalnih vreč. 




Štabni vodnik Samo Mihelič s sovojaki pri postavljanju šotora, v 

katerem zdaj poteka pouk 

sicer Združeni narodi, Rdeči križ, Rdeči polmesec in druge. Če je bilo treba 

prepeljati zdravila v višje ležeče kraje, smo se s humanitarno organizacijo 

dogovorili glede prevoza, to uskladili s pakistanskimi oblastmi in preskrbeli 

prevoz. Humanitarna organizacija je poskrbela za zdravila. Mislim, da se 

vsi akterji na terenu, torej vojska, nevladne in humanitarne organizacije ter 

oblast v državi, zavedajo, da morajo med seboj sodelovati, da se v takih 

humanitarnih katastrofah čim bolj pomaga ljudem. 

Ste imeli težave pri sporazumevanju s pakistanskimi oblastmi in prebivalci 

Težav nismo imeli. Z višjimi pakistanskimi oblastmi smo se sporazumevali 

v angleščini. Tako oblast kot prebivalci so pomoč sprejemali z veseljem, 

popravljali in odstranjevali smo ruševine šol, zdravstvenega doma ter bolnišnic, 

nismo pa gradili hiš prebivalcem. Ko smo delali, so prebivalci vedno 

prišli k nam in vzpostavili stik. Veseli so bili, da jim pomagamo, saj so videli, 

koliko smo naredili. Z ženskami nismo komunicirali. Ko je Natova vojakinja 

delala v uniformi s kratkimi rokavi, so nas takoj opozorili, da morajo ženske 

nositi dolge rokave in imeti srajce zapete do vratu. Decembra je bilo tam 20 

stopinj Celzija, januarja pa se je ponoči ohladilo, tako da je bilo mrzlo. 

Ste zadovoljni, da ste sodelovali v tej operaciji 

Natova misija, ki je delo končala 9. januarja, je zelo pripomogla k izboljšanju 

razmer, saj se takoj opazijo razlike v primerjavi s stanjem pred prihodom Natove 

enote. Zadovoljen sem, da smo naredili največ, kar smo lahko, treba pa 

bo vložiti še veliko dela, da se bodo razmere izboljšale. Valerija Šket Jarm 

Foto: pripadniki NRF v Pakistanu 

NATO Helps Pakistan after Earthquake 

On 8th October last year, Pakistan was shaken by an extremely strong 

eartquake with the magnitude 7,6 on the Richter Scale, one of the most 

fatal earthquakes on the Indian subcontinent in the last 50 years. At 

least 50,000 people died, over 67,000 were wounded. According to the 

estimates of humanitarian organisations, 2,5 million people were left 

homeless and without any necessary supplies. Within the framework 

of the fifth rotation, NATO Response Forces has sent units for earthquke 

relief to Kashmir, the part of Pakistan which suffered the most serious 

damage. For two months, SAF Lieutenant Viljem Cej and Staff Sergeant 

Samo Mihelič participated in the military-civil cooperation unit. We spoke 

to Lieutenant Cej, Head of the Slovenian contingent participating in 

the international military earthquake relief operation to help Pakistan. 

He told us that there was still much to be done to improve the conditions, 

which had been rather dire even before the earthqauke, and give 

the Pakistanis the chance to live a normal life again. 

Pakistanske 

deklice v šoli na 

prostem 


MO podpisalo pogodbo s 

Kobilarno Lipica 

Obrambni minister Karl Erjavec in direktor Kobilarne Lipica Rajko 

Vojtkovszky sta v ponedeljek, 23. januarja, v Lipici podpisala 

pogodbo o delovanju konjeniške enote SV v letošnjem letu. 

V konjeniški enoti SV, ki je bila kot del enote za protokol ustanovljena 

1. aprila 2005, je zdaj 15 konj in deset konjenikov iz Kobilarne Lipica 

in Konjeniškega kluba Lipica, ki 

so v Slovenski vojski pogodbeni 

rezervisti. Kot je ob podpisu pogodbe 

dejal minister za obrambo 

Karl Erjavec, je »odgovornost 

ministrstva, da ta projekt opravi 

do konca, da se zaradi napak v 

projektu ne bi začela negativna 

promocija.« Tako naj bi MO, ki bo 

konjeniško enoto uporabljalo za 

promocijo lipicanca, zanjo letos 

namenilo več kot 30 milijonov tolarjev. 

Po besedah direktorja Kobilarne 

Lipica Rajka Vojtkovszkyga 

bodo v kobilarni letos zagotovili 

še pet jahačev, za potrebe enote 

pa bo v Lipici urejen tudi eden 

od hlevov. 


Vlada sprejela uredbo o NCKU 

Vlada je v četrtek, 19. januarja, sprejela uredbo o organizaciji in 

delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje, ki pomeni 

temelj za učinkovito delovanje centra. 

Nacionalni center za krizno upravljanje mora skladno z zakonom o 

obrambi zagotavljati prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske 

pogoje za delo vlade ter državnega operativnega štaba obrambe, 

predvsem v vojnem in izrednem stanju. MO je v zadnjih nekaj letih zagotovilo 

najnujnejše pogoje za delovanje centra, vlada pa se je leta 2002 

s sklepom o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno 

upravljanje odločila tudi glede osnovnih vprašanjih o delu centra. Na 

podlagi dosedanjih izkušenj pri delovanju centra, vzpostavitve informacijsko-komunikacijskih 

povezav z Natom in Evropsko unijo, številnih vaj kriznega 

upravljanja ter izkušenj, pridobljenih ob dogajanjih, ki so vplivala na 

nacionalno varnost države, je bilo treba delovanje centra trajneje urediti. 

Uredba tako določa temelje za učinkovito delo, pri čemer center skladno 

z uredbo ne bo posegal v pristojnosti drugih državnih organov. Uredba 

zagotavlja možnosti za združevanje podatkov in informacij v primerih, ki 

bi lahko pomembno ogrozili nacionalno varnost. Posebna medresorska 

analitična skupina bo zagotovila analitsko in strokovno podporo za odločanje 

in ukrepanje vlade ob kriznih dogodkih. 

Sicer pa se je vlada na seji seznanila tudi z informacijo o podpisu pogodbe 

med Natovo Agencijo za vzdrževanje in oskrbo NAMSA ter družbo Ruslan 

Salis glede zagotavljanja storitev strateškega letalskega prevoza tovora 

velikih dimenzij. Triletno pogodbo z možnostjo podaljšanja morajo potrditi 

vse države podpisnice memoranduma in o tem obvestiti agencijo. 


Podpisali dogovor o sodelovanju s civilnimi organizacijami 

V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je v 

petek, 27. januarja, poveljnik Poveljstva sil 

Slovenske vojske kapitan Renato Petrič s 

predstavniki petnajstih civilnih organizacij, 

zvez in društev podpisal letne načrte 

o sodelovanju. 

Slovenska vojska bo tako letos sodelovala 

z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Zvezo 

združenj borcev NOB, Zvezo društev generala 

Maistra in Združenjem Sever zaradi ohranjanja 

vojaške in domoljubne tradicije. SV s Strelsko 

zvezo Slovenije, Športnim društvom Skum 

in Strelskim društvom Modri as sodeluje pri 

usposabljanju in razvoju strelskih veščin, s 

Planinsko zvezo Slovenije in Zvezo tabornikov 

Slovenije mladim približuje naravo in izvaja 

usposablja za preživetje v naravi, s Turistično 

zvezo Slovenije pa ohranja kulturno dediščino 

in naravne vrednote. Z Zvezo radioamaterjev 

Slovenije ima skupne interese pri usposabljanju 

in razvoju veščin s področja zvez, s Slovensko 

potapljaško zvezo sodeluje pri usposabljanju, 

razvoju veščin s področja potapljanja ter v 

reševalnih akcijah na morju, z Gasilsko zvezo 

Slovenije pa zaradi skupnih interesov znotraj 

zaščite in reševanja pri usposabljanju glede požarnega 

varstva in gašenja požarov. Poveljstvo 

sil je načrt o sodelovanju podpisalo tudi z Zvezo 

za avto šport, s katero jo povezuje usposabljanje 

za varno vožnjo, s Smučarsko zvezo Slovenije pa 

za izboljšanje telesne pripravljenosti in skupno 

usposabljanje. 

Slovenska vojska tesno sodeluje s civilnimi organizacijami, 

zvezami in društvi, ki so pomembni za 

obrambo domovine. Z naštetimi organizacijami, 

društvi in zvezami Slovenska vojska prednostno 

sodeluje, saj je del teh organizacij stanovskih, njihova 

dejavnost pa je povezana s cilji in interesi 

Slovenske vojske. Slednja je bila lani dejavna 

na skoraj tisoč dogodkih z več kot 2000 pripadniki. 

S civilnimi organizacijami, zvezami 

in društvi je uresničevala skupne interese na 

področjih, kot so reševanje v gorah, podpora 

označevanja gorskih poti, projekt nujne medicinske 

pomoči, gašenje požarov, skupno usposabljanje, 

humanitarne dejavnosti, pomoč pri 

naravnih nesrečah, zagotavljanje častne enote 

na slovesnostih, izposoja taborne opreme, zagotavljanje 

prehrane, prevozi tovorov ter druga 

logistična podpora. 

Foto: PSSV 



SV dobila sodobno delavnico za 

vzdrževanje streliva 

Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik GŠSV generalmajor lav Lipič sta v četrtek, 19. januarja, v Brezovici pri Borovnici slovesno 

Ladisodprla 

delavnico za vzdrževanje streliva SV. »Odprtje delavnice za 

vzdrževanje streliva je dokaz, da SV ima in še naprej razvija sodoben 

sistem obvladovanja streliva, ki temelji na celovitem obvladovanju kakovosti 

streliva med življenjsko dobo,« je v pozdravnem nagovoru dejal 

minister Erjavec. Sistem, s katerim bo mogoče spremljati kakovost in 

količino streliva, ki ga uporabljajo enote SV za usposabljanje ali v operacijah 

zavezništva, zagotavlja obvladovanje tveganj pri skladiščenju, 

transportu in uporabi streliva. »S sistemom obvladovanja streliva imajo 

slovenske znanstvene ustanove in podjetja obrambne industrije priložnost 

vključiti se v Natovo strukturo obvladovanja streliva in podpreti 

izvedbo različnih raziskovalno-razvojnih in tehnološko-razvojnih projektov 

oziroma podpreti slovenska podjetja pri prodoru na tuje trge. Ravno 

tako tudi drugi državni resorji, kot na primer Ministrstvo za notranje zadeve, 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo 

za okolje in prostor, ki bi morali prepoznati svoj interes pri izkoriščanju 

zmogljivosti, ki jih imata MO in SV na področju vzdrževanja streliva,« je 

dodal minister Erjavec. Projekt vzpostavitve delavnice za vzdrževanje 

streliva, pri katerem je SV sodelovala tudi s podjetji slovenske obrambne 

industrije in znanstvenimi ustanovami, je vreden 1,2 milijarde 

tolarjev. 

Marko Pišlar 


Na MO februarja 

javni dražbi nepremičnin 

MO bo v torek, 14. februarja, ob 11. uri na dražbi prodajalo nezazidani 

stavbni zemljišči v Žirovnici-Mostah, menzo in kotlovnico v nekdanji Vojašnici 

Trnovo v Ilirski Bistrici, nekdanjo Vojašnico Jedinščica v Novem 

mestu, nekdanje vojaško skladišče Panovec v Rožni Dolini, poslovni 

prostor v Postojni, nezazidano stavbno zemljišče v Vipavi, stavbno 

zemljišče v nekdanji Vojašnici Ajdovščina, objekta v nekdanji vojašnici 

Trnovo, nekdanjo vojaško stražnico Konjišče ter nezazidani stavbni 

zemljišči v Novi vasi in Gerlincih. Na javni dražbi, ki bo v torek, 21. februarja, 

ob 11. uri pa bo MO prodajalo šest stanovanj različnih velikosti v 

Ilirski Bistrici, štiri garsonjere v Ljubljani, stanovanji v Ajdovščini ter po 

eno stanovanje v Podgradu, Vipavi, Novi Gorici in Križah. Javni dražbi 

bosta v sejni sobi številka 327 v 3. nadstropju Sektorja za gospodarjenje 

z nepremičninami Ministrstva za obrambo RS, Vojkova cesta 61, 

1000 Ljubljana. Podrobnejše informacije in seznam nepremičnin so 

objavljeni na spletni strani MO www.mors.si. 

Nova poveljnika 

10. in 20. bataljona 

V petek, 6. januarja, sta v 1. brigadi Slovenske vojske potekali menjavi 

dveh poveljnikov bataljonov v Slovenski vojski. V celjski vojašnici je 

bil postrojen 20. motorizirani bataljon in v Vojašnici Franca Rozmana 

Staneta 10. bataljon. Dosedanji poveljnik 20. motoriziranega bataljona 

podpolkovnik Miha Škerbinc - Barbo je poveljevanje predal majorju 

Igorju Iskraču, ki je že opravljal dolžnost namestnika bataljona in nazadnje 

delo načelnika štaba v poveljstvu 1. brigade. Na njegovo mesto 

je prišel dosedanji poveljnik 10. motoriziranega bataljona major Robert 

Glavaš. Poveljevanje bataljona je pred slovesnim postrojem predal podpolkovniku 

Škerbincu. 

V 20. motoriziranem bataljonu v Celju je 500 pripadnikov, ki s še dvema 

vodoma zagotavlja udeležbo v operacijah v podporo miru v Afganistanu 

in na Kosovu, več kot 700 pripadnikov pa je v bataljonu v Ljubljani. 

Njuna glavna naloga je zagotavljanje pripravljenih sil za delovanje na 

nacionalnem ozemlju in v okviru zavezništva. 

V 430. mornariškem divizionu 

praznovali dan enote 

Ob 13. obletnici ustanovitve prve mornariške enote Slovenske vojske 

je bila v ponedeljek, 30. januarja, v Vojašnici slovenski pomorščaki v 

Ankaranu slovesnost. Pripadnike mornariškega diviziona je nagovoril 

poveljnik Poveljstva sil kapitan Renato Petrič, ki je poudaril pomen pomorske 

enote pri obrambi slovenske obale in pomorskih poti. Zaslužni 

pripadniki so dobili priznanja za deset in več let uspešnega dela v enoti. 

Veliko plaketo 430. MOD za sodelovanje je prejel prof. dr. Igor B. Mekjavic 

z Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, ki z raziskovalnimi projekti že več 

let uspešno sodeluje z MO in 430. MOD. Ob dnevu enote so pripadniki 

za obiskovalce pripravili tehnični zbor potapljaške opreme in plovil. 

Foto: Mateja Vadnjal 


V Centru za usposabljanje 


tisoči krvodajalec 

Odziv pripadnikov Centra za usposabljanje za 

krvodajalstvo je bil zelo velik, saj je na tokratni 

akciji kri daroval že tisoči pripadnik centra. Leta 

2003 je center v sodelovanju z območnim združenjem 

Rdečega križa organiziral tri krvodajalske 

akcije, na katerih je kri darovalo 220 pripadnikov, 

leta 2004 se je 11 krvodajalskih akcij udeležilo 

559 pripadnikov, petih akcij lani pa 205 pripadnikov 

centra. Krvodajalsko akcijo so organizirali 

v Splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru 

na oddelku za transfuziologijo. Tokratne krvodajalske 

akcije se je udeležilo 39 pripadnikov, tako 

da je kri doslej darovalo že 1023 pripadnikov 

Centra za usposabljanje. Tisoči krvodajalec je bil 

V četrtek, 19. januarja, je Center za 

usposabljanje SV iz Vipave v sodelovanju 

z območnim združenjem Rdečega 

križa organiziral krvodajalsko akcijo, ki 

je bila že dvajseta v manj kot treh letih. 

vojak Damjan Čarman. Direktor bolnišnice v Šempetru 

dr. Darko Žiberna se je v nagovoru zahvalil 

za vzorno sodelovanje s Centrom za usposabljanje 

in z območnim združenjem Rdečega križa iz 

Ajdovščine ter izrazil željo, da bi bilo tako tudi v 

prihodnje. Sekretarka OZRK Ajdovščina Maša Jež 

je centru za izjemno pomoč in sodelovanje na 

področju krvodajalstva predala zahvalno listino, 

ki jo je prevzel stotnik Silvester Čekada. Damjan 

Čarman je kot tisoči krvodajalec centra prejel zahvalo 

Centra za usposabljanje. 

Rajko Likar 



O sodelovanju SV s Slovenskim 

gorniškim klubom - Skala 

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič in 

predsednik Slovenskega gorniškega kluba - Skala dr. France Sevšek 

sta v torek, 24. januarja, podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju 

med omenjenima organizacijama leta 2006. Dogovor opredeljuje 

skupni interes za delovanje in uresničevanje projektov Slovenske 

vojske in Zveze gorniških klubov Skala. Organizaciji bosta med drugim 

sodelovali tudi pri opremljanju in vzdrževanju gorskih poti ter varstvu 

narave, poleg tega bosta skrbeli za ohranjanje tradicije in spomina na 

zgodovinske mejnike slovenskega naroda. 

Zgodovinarji SV v Novem mestu 

V četrtek, 26. januarja, so predstavniki Vojaškega muzeja Slovenske 

vojske obiskali vojašnico in Pokrajinski muzej v Novem mestu. Delovanje 

vojašnice je predstavil poveljnik 32. VTP polkovnik Mitja Teropšič. Sledil je 

ogled depojev, nato pa so se predstavniki Vojaškega muzeja SV odpravili 

v Pokrajinski muzej Novo mesto, kjer so si ogledali stalno razstavo in muzejske 

zbirke. Predstavniki Vojaškega muzeja SV so z direktorjem muzeja 

Zdenkom Picljem izmenjali izkušnje in se dogovorili za tesnejše sodelovanje. 

Po obisku muzeja so si zaposleni Vojaškega muzeja SV ogledali 

prizorišče spopadov leta 1991 in spomenik v Krakovskem gozdu. 

Foto: Marko Žerovnik 

Panoramski prelet s helikopterjem 

V okviru prireditve Dnevi zaščite in reševanja v Mariboru, ki je potekala 

od 13. do 15. oktobra 2005, so učenci osnovnih šol odgovarjali na 

nagradni kviz o naravnih nesrečah. Organizatorji so med pravilnimi 

odgovori izžrebali deset otrok, ki so za nagrado dobili panoramski prelet 

s helikopterjem. Posadka 15. brigade vojaškega letalstva (BRVL) je 

nagrajence 19. decembra z mariborskega letališča popeljala nad Ptuj in 

Lenart. Leteli so v helikopterju bell-412 na višini do 300 metrov s hitrostjo 

od 170 do 200 kilometrov na uro. Otroci so v sončnem vremenu z zadovoljstvom 

opazovali pokrajino in bili nad preletom navdušeni. NPJ 

Rekordna udeležba na 

Partizanskih smučinah v Cerknem 

V spomin na partizansko olimpijado, ki je leta 1945 potekala v Cerknem, 

se je v soboto, 28. januarja, kar 400 tekmovalcev udeležilo 29. 

spominske prireditve Partizanske smučine - Cerkno '45. V kategoriji 

borke NOB je bila edina tekmovalka Ivanka Kokalj iz Tržiča, med članicami 

Zveze borcev pa je bila prva Ivanka Mikuletič iz Ilirske Bistrice. Med 

borci NOB v kategoriji B je bil najboljši France Primožič iz Kamnika, med 

borci NOB v kategoriji A pa Jože Kokalj iz Tržiča. Med člani Zveze borcev 

je prvo mesto dosegel Dušan Prosen iz Ilirske Bistrice, med udeleženci 

Zveze slovenskih častnikov Boris Jordan, med veterani vojne za Slovenijo 

pa je bila med ženskami najboljša Ana Miler, Radovljica-Jesenice. 

Med veterani VZS nad 55 let je bil najboljši Aleksander Carli iz Idrije, v 

kategoriji od 41 do 55 let Rajko Brus, Ajdovščina-Vipava, v kategoriji do 

40 let pa Samuel Borovinšek, Idrija-Cerkno. Ekipno so prvo mesto dosegli 

člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno. 

S prireditvijo v Cerknem, ki se je je udeležil tudi minister za obrambo 

Karl Erjavec, se organizatorji spominjajo pravih smučarskih tekmovanj 

v patruljnih tekih, veleslalomu in smučarskih skokih, ki jih je leta 1945 

organiziral štab XXXI. divizije IX. korpusa NOV in partizanskih odredov 

Jugoslavije. 

Fotografijo hummerja 

s pripadniki SV je med 

usposabljanjem posnel 

pripadnik Slovenske vojske 

Ferdo Strgar. 

Vabimo 

bralce, da nam fotografije 

zanimivih utrinkov iz 

vojaškega življenja pošljete 

po elektronski pošti na 

naslov 

urednistvo.sv@mors.si. 


I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j a 

Poddesetnik 

Peter Petač je 

prikazal dostop 

do vsebin 

izobraževanja 

na daljavo 

na spletnem 

portalu CEI. 

Do boljšega znanja z 

izobraževanjem na daljavo 

Spremembe v družbi in vojaški organizaciji zahtevajo nenehno 

prilagajanje vojaškega šolstva ter uvedbo novih oblik izobraževanja 

in usposabljanja. Ena od takih je v svetu vse bolj razširjeno 

elektronsko izobraževanje, ki ga uvaja tudi SV. Za redno izvajanje 

in razvoj elektronskega izobraževanja v SV bo skrbel Center za 

elektronsko izobraževanje (CEI). Z uvedbo elektronskega izobraževanja 

bodo v SV povečali kakovost in obseg izobraževanja ter 

usposabljanja, pripomogli k doseganju primerljivosti formalnopravne 

izobrazbe v SV z vsemi standardi javnega izobraževanja 

v Sloveniji in EU. Poleg tega bodo pripadnikom SV, ki odhajajo na 

mirovne operacije v tujino, na vojaška predstavništva in dolžnosti 

v poveljniško strukturo Nata ponudili možnost izo braževanja 

in usposabljanja na daljavo. Projekt vzpostavitve CEI, ki so ga 

v SV razvili v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) 

Znanje za varnost v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi fakultetami, 

bo končan predvidoma septembra letos. 

Elektronsko izobraževanje zahteva posebne tehnike 

načrtovanja, poučevanja in komunikacije 

»Elektronsko izobraževanje poteka ločeno od mesta poučevanja in zahteva 

posebne tehnike načrtovanja izobraževalnega gradiva, poučevanja ter 

komunikacije s pomočjo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij«. 1 

Vojaki in drugi udeleženci za dostop do multimedijskih vsebin uporabljajo 

osebne računalnike, prenosnike, dlančnike ali druge mobilne terminale. Med 

usposabljanjem sodelujejo in komunicirajo z mentorji, izvajajo simulacije 

in preverjajo svoje znanje. Pri študiju na daljavo je študent le redko ali celo 

nikoli v neposrednem stiku z učiteljem, saj je njun stik posreden prek avdio 

in video učnih pripomočkov. Pomembna je vloga izobraževalne ustanove pri 

načrtovanju in pripravi študijskega gradiva in zagotavljanju različnih oblik 

pomoči študentom ter vzajemna komunikacija med učiteljem in študentom 

s pomočjo medijev. Kandidati ponavadi študirajo sami, srečanja v skupini pa 

potekajo le občasno in so namenjena socializaciji študentov in priporočljiva 

tudi iz didaktičnih razlogov. Uvedba elektronskega izobraževanja v SV je 

nujna zaradi povečanja kakovosti in količine izobraževanja ter informacijskega 

opismenjevanja zaposlenih v SV in na MO. Dolgoročni cilj je doseganje 



primerljivosti formalnopravne izobrazbe v SV s 

standardi javnega izobraževanja v Sloveniji in 

EU. Poleg tega je elektronsko izobraževanje v SV 

pomembno tudi zaradi povečanja zanimivosti 

poklicev v SV in na MO, doseganja primerljive 

odličnosti v elektronskem izobraževanju z državami 

članicami Nata in postavitve referenčnega 

centra za elektronsko izobraževanje za države 

Jugo vzhodne Evrope. 

V Vojašnici Šentvid uredili sodobno 

multimedijsko učilnico 

Uporabniki elektronskega izobraževanja SV bodo 

v prvi fazi slušatelji izobraževanj in usposabljanj 

v PDRIU, pozneje pa zainteresirani zunanji uporabniki. 

Do storitev elektronskega izobraževanja 

bodo dostopali na spletnem portalu CEI, na 

katerem bodo na voljo vsebine izobraževanja 

na daljavo, didaktična in tehnična podpora ter 

informacije. Posameznik bo lahko s svojim uporabniškim 

imenom in geslom do strežnika CEI 

dostopal kjerkoli, pri čemer je edini pogoj, da ima 

uporabnik računalnik z internetom, povezava 

pa je lahko širokopasovna, modemska ali celo 

GPRS prek mobilnega telefona ali kakšne druge 

naprave. Poleg učenja na daljavo bo mogoče 

prek sistema elektronskega izobraževanja SV 

dostopati do digitalne knjižnice SV, dostop pa bo 

le z interneta za zaposlene na MO, ravni pravic 

bodo različne. V okviru CEI so v Vojašnici Šentvid 

uredili sodobno opremljeno multimedijsko učilnico, 

ki je namenjena vsem zaposlenim v SV, torej 

tako učiteljem kot tudi slušateljem in študentom, 

ki bodo uporabljali izobraževalne vsebine in se 

šolali prek interneta na daljavo. Referent za informacijske 

sisteme v delovni skupini za vzpostavitev 

CEI poddesetnik Peter Petač je pojasnil, da je 

učilnica opremljena z devetimi računalniki, ki so 

povezani na internet prek širokopasovne optične 

povezave, s tiskalniki, skenerji, LCD-projektorjem 

ter avdio in video opremo. Tehnološka podpora 

storitvam elektronskega izobraževanja in pomoč 

uporabnikom sta zagotovljeni v CEI, kjer 

zanjo skrbi usposobljen administrator in skrbnik 

Major 

Dušan Sušnik 

VVU XIII. razreda 

Radovan Lukman 

omrežja. Pri omenjeni podpori aktivno sodelujejo 

tudi strokovne in tehnične službe MO, kot so SIK, 

GŠSV, PDRIU, in med uvajanjem projekta še strokovnjaki 

s Fakultete za elektrotehniko. »Načrti o 

ponudbi vsebin elektronskega izobraževanja v 

prihodnje segajo na področja računalniških in 

izbranih vsebin ter tem jezikovnih tečajev, izvedbe 

vhodnih testov znanja na primer za častnike 

pogodbene rezerve, vojaškega praktikuma FDV, 

priprave morebitne izvedbe programa izredne 

generacije Višje šole za podčastnike leta 2007 

na podlagi elektronskega izobraževanja in 

priprave posameznih predmetov in tečajev na 

Poveljniško-štabni šoli. Ne smemo pozabiti tudi 

možnosti izobraževanj in usposabljanj znotraj 

Natove direktive za študij na daljavo že v letošnjem 

letu, kar se kaže predvsem na področjih 

jezikovnih in štabnih usposabljanj, izpopolnjevanj 

o Natovi vojaški doktrini ter standardih in 

podobno,« je pojasnil pomočnik za razvoj študija 

na daljavo iz oddelka za razvoj VIU v CDR major 

Dušan Sušnik. 

VVU XII. razreda 

mag. Valerija B. Bernik 

VVU XII. razreda 

Irena Dvojmoč 

Uporabnikom na voljo predvidoma pet 

študijskih središč po vsej Sloveniji 

CEI, ki je enota CDR v PDRIU, bo v SV skrbel za 

usklajevanje, organizacijo in izvedbo elektronskega 

izobraževanja, ki obsega izbor vsebin, 

mentorjev in razvijalcev vsebin elektronskega 

izobraževanja ter slušateljev, neposredno 

izvedbo, ocenjevanje in evalvacijo, razvoj in raziskave 

ter zagotavljanje tehnične, prostorske in 

administrativne podpore storitev elektronskega 

izobraževanja. »Poleg navedenih imamo veliko 

spremljajočih nalog, kot so na primer povezovanje 

z javnošolskimi in drugimi ustanovami, ki 

neposredno ali posredno razvijajo ali delujejo na 

področju študija na daljavo, spremljanje in približevanje 

standardov elektronskega izobraževanja, 

ki ga uvaja CEI, standardom Nata, bolonjski 

deklaraciji in standardom javnošolskega izobraževanja 

in usposabljanja,« je poudaril major 

Sušnik. Dodal je, da so naloge CEI posledica vizije 

razvoja, ki jo je na odprtju centra predstavil tudi 

minister za obrambo, da CEI s postopnim kadrovskim, 

vsebinskim in tehničnim nadgrajevanjem 

sistema postane referenčni center za elektronsko 

izobraževanje v vojskah držav Jugovzhodne Evrope. 

Obseg nalog CEI se nenehno povečuje, zato je 

predvidena postopna nadgradnja formacije. »Do 

konca projekta, torej med uvajanjem elektronskega 

izobraževanja v SV, zadostuje zdajšnja 

formacija oddelka za elektronsko izobraževanje 

v sestavi programsko-razvojnega sektorja CDR, 

ki predvideva šest formacijskih mest, v katerih 

trenutno poteka kadrovsko popolnjevanje,« je 

pojasnil vodja delovne skupine za vzpostavitev 


CEI višji vojaški uslužbenec XIII. razreda Radovan 

Lukman. Poleg vodje sta predvidena pomočnika, 

in sicer za operativne zadeve ter za učne zadeve, 

referent-administrator, ki opravlja tudi naloge 

tajnika, referent za informacijske sisteme in referent 

za zveze in komunikacijske sisteme. »Ko 

bo sprejeta odločitev o dokončni uvedbi CEI v SV, 

bo tej formaciji sledila nadgradnja oddelka v CEI 

in disperzija študijskih središč po regijah. Razvoj 

projekta nakazuje uvedbo petih središč, kar bi še 

dodatno približalo storitve elektronskega izobraževanja 

slušateljem, pri čemer v študijskih središčih 

ne bi bili več kot štirje zaposleni,« je dopolnil 

višji vojaški uslužbenec XIII. razreda Lukman. 

Projekt CEI končan do septembra letos 

Predlog faz in aktivnosti ter terminski načrt izvedbe 

projekta CEI predvidevata pet faz. Trenutno 

se končuje tretja in začenja četrta faza projekta. 

Novembra 2004 je bila oblikovana delovna skupina 

CEI, ki je bila s svojo zmanjšano kadrovsko 

sestavo temeljni dejavnik, pobudnik in koordinator 

aktivnosti, povezanih z uvedbo in izvajanjem 

elektronskega izobraževanja v Slovenski vojski. 

V okviru teh aktivnosti je potekalo dobro sodelovanje 

s štabom PDRIU, predvsem odsekoma G-4 

in G-6, pri zagotavljanju denarja pri obnovi namensko 

določenega prostora, pohištva in druge 

opreme. Poleg izvajalcev projekta so pri njegovi 

uresničitvi sodelovali CDR kot pobudnik in aktivni 

udeleženec raziskave in spremljevalec razvoja na 

področju elektronskega izobraževanja v Sloveniji 

in širše, PDRIU kot oblikovalec delovne skupine ter 

nosilec preostale izvedbene podpore. PP, PSSV in 

GŠSV so delovali kot nosilci administrativne do- 

kumentacijske ter finančne zagotovitve, Sektor 

za informatiko in komunikacije kot vsebinski in 

razvojnotehnološki dejavnik s področja informacijskih 

tehnologij, Služba za gospodarjenje z nepremičninami 

kot nosilec urejanja infrastrukture 

ter nekaj izjemnih posameznikov. Dosedanje 

tri faze so obsegale primerjalno analizo stanja 

elektronskega izobraževanja v nekaterih članicah 

zveze Nato, predlog uvedbe CEI v SV, načrtovanje 

in pripravo portala elektronskega izobraževanja 

v SV ter nadgradnjo in namestitev virtualnega 

učnega okolja za potrebe SV z upoštevanjem 

standardizacije. Poleg tega so potekali tudi prilagoditev 

in združitev elektronskega izobraževanja 

z drugimi informacijskimi sistemi v SV, definiranje 

vmesnikov za povezovanje digitalne knjižnice 

s sistemom elektronskega izobraževanja in 

izvedba prvega enomesečnega daljinskega 

usposabljanja razvijalcev vsebin in mentorjev 

elektronskega izobraževanja, ki ga je ob strokovni 

podpori predavateljev koprske Fakultete za 

management uspešno končalo 15 predavateljev 

iz PDRIU. Ena od udeleženk prvega usposabljanja, 

predavateljica vojaške zgodovine v CDR višja 

vojaška uslužbenka XII. razreda mag. Valerija B. 

Bernik je povedala, da je elektronsko izobraževanje 

zelo koristen pripomoček za klasične metode 

in oblike poučevanja. Tako lahko uporabnik prihrani 

veliko časa in energije, po drugi strani pa 

mu ponuja možnosti, da preprosto in hitro pridobi 

znanje ter vzpostavi stik z mentorji, saj lahko 

sam izbira čas študija. Pomočnica za psihološko 

dejavnost v CDR višja vojaška uslužbenka XII. 

razreda Irena Dvojmoč, ki je prav tako sodelovala 

na usposabljanju, je poudarila, da je elektronsko 

Multimedijska učilnica je 

opremljena z zmogljivimi 

računalniki in avdio ter 

video opremo. 

izobraževanje zelo pregledno in sistematično ter 

da je vzajemna komunikacija med slušateljem in 

predavateljem lahko celo bolj osebna kot v tradicionalnem 

sistemu, v katerem je komunikacija 

pogosto enostranska. Do konca vzpostavitve CEI 

bodo februarja izvedli še daljinsko usposabljanje 

za drugo skupino predavateljev PDRIU, za vsa 

nadaljnja usposabljanja pa bodo poskrbeli v 

okviru CEI. Predvidena so še pilotna elektronska 

izobraževanja z izbranimi temami predmetov in 

ciljnimi skupinami, evalvacija izvedenih pilotnih 

elektronskih izobraževanj, usposabljanja v seminarski 

obliki o elektronskem izobraževanju za 

upravitelje, usposabljanja razvijalcev vsebin, priprava 

načrtovane dokumentacije, evalvacija modela 

elektronskega izobraževanja, delovanja CEI 

in rezultatov projekta, priprava predlogov bodočih 

aktivnosti na tem področju ter priprave strategije 

uporabe brezžičnih tehnologij in internetnih storitev 

za potrebe izobraževanja v SV. Projekt CEI bo 

končan predvidoma septembra letos. 

Marko Pišlar 


1 

Vir: Laboratorij za telekomunikacije Fakultete za 

elektrotehniko, 2005. 

Acquiring 

Better Knowledge at a Distance 

Changes in society and military organisations 

require constant modifications of 

military education system as well as the 

introducing of new forms of education 

and training. One of them is electronic 

education, which is becoming increasingly 

popular and is now being introduced into 

the Slovenian Armed Forces. The SAF Centre 

for Electronic Education is going to be 

responsible for its regular implementation 

and improvement. This is hoped to lead to 

increased quality and capacities of education 

and training, improve the possibilities 

to reach better comparability of Slovenian 

education with all standards of state education 

in Slovenia and the European Union. 

In addition, SAF servicemembers deployed 

to peacekeeeping operations abroad, to 

military representative bodies and the NATO 

command structure will be offered the possibility 

to study at a distance. The SAF have 

established the Centre for Electronic Education 

within the framework of the “Knowledge 

for Security” research programme in cooperation 

with a number of Slovenian faculties. 

The final establishing of the project is to be 

completed by September this year. 




Vojaški policisti 

v pričakovanju odhoda v tujino 

Vod vojaške policije je od 12. januarja 

šest mesecev v pripravljenosti v okviru 

Natovih odzivnih sil (NRF) šeste rotacije. 

Od 18. do 24. januarja pa je potekala 

vaja Odziv 2006, s katero so preverili 

pripravljenost v primeru aktiviranja 

voda VP in njegove napotitve v sestavo 

NRF. »Vajo je vodilo Poveljstvo sil SV, 

namenjena pa je bila preverjanju pripravljenosti 

sistema napotitve, od vlade 

in uradnikov na MO do premika voda v 

sile NRF. Menim, da je bila vaja uspešna, 

še posebno zato, ker se je na njej 

pokazalo nekaj pomanjkljivosti, ki jih 

bomo odpravili. Tako bo napotitev, če 

se bo zgodila, potekala brez zapletov,« 

je dejal poveljnik 17. BVP major Vojko 

Adamič. 

Poveljnik 17. BVP major Vojko Adamič pred postrojem voda VP 

Usposobljeni za delo 

Do zdaj je Slovenska vojska v NRF sodelovala 

v četrti in peti rotaciji z lahkim vodom za dekontaminacijo 

iz 18. BRKBO. Za NRF 6 se je SV 

obvezala, da bo prispevala vod vojaške policije iz 

17. BVP. Deloval bo v sklopu enot vojaške policije 

oboroženih sil Velike Britanije pod neposrednim 

poveljstvom načelnika vojaške policije kopenskega 

dela NRF. V vodu VP je 25 pripadnikov, pet 

pripadnikov pa je v nacionalnem podpornem elementu 

(NPE), tako da je v slovenskem kontingentu 

skupaj 30 pripadnikov. Usposabljanje in priprave 

voda za naloge v okviru NRF so potekali pol 

leta v več fazah od maja lani, ko so oblikovali vod. 

Poveljstvo sil in 1. brigada sta podelila nacionalni 

certifikat, poleg tega so se dodatno usposabljali 

s pripadniki ameriških oboroženih sil, si izmenjali 

Poročnik 

Luka Rus 

Poročnik 

Boštjan Korelc 

Poddesetnik 

Venčeslav Novak 

izkušnje in urjenje končali z večdnevno vajo Operacija 

volčji trop 2005. Oktobra lani so uspešno 

opravili mednarodno certifikacijo in odpravili še 

zadnje ugotovljene pomanjkljivosti. Poveljstvo 

sil se je s poveljujočim mednarodnemu bataljonu 

VP v NRF podpolkovnikom Moorom dogovorilo o 

nalogah, ki jih bo vod VP opravljal v NRF, in o vseh 

logističnih, pravnih ter administrativnih zadevah. 

Naloge voda VP v NRF bodo obsegale nadzor 

in urejanje prometa, vzdrževanje notranjega 

reda in discipline ter v okviru tega tudi preiskavo 

kriminalnih dejanj v NRF, saj sta v vodu kriminalista. 

»Glede na to, kam bo NRF napoten, bo vod 

lahko poleg glavnih nalog opravljal še naloge, 

povezane s humanitarno pomočjo, nadzor mej in 

embargov oziroma urejevanje razmer na kriznih 

območjih. Ali bo NRF napoten, še ni znano, naj- 

Poddesetnica 

Urška Bračič 

Desetnik 

Matjaž Kline 

večkrat pa so kot možne lokacije omenjene olimpijske 

igre v Italiji, svetovno nogometno prvenstvo 

v Nemčiji, Kongo, Sudan in Srednji vzhod,« je 

pojasnil major Adamič. Napotitev je odvisna od 

odločitve Severnoatlantskega sveta, sodelovanje 

slovenskega voda pa mora potrditi vlada. Odzivni 

čas sil je nekaj dni, delujejo pa lahko v državah 

članicah Nata in zunaj njih. »Zelo sem zadovoljen 

s pripadnicami in pripadniki voda, saj smo dobro 

usposobljeni, med seboj se razumemo, vse, kar 

se dogovorimo, tudi naredimo. Mislim, da bi 

ve čina raje šla na olimpijske igre ali svetovno 

nogometno prvenstvo kot pa v Sudan ali Kongo, 

toda če nas bodo napotili tja, bomo seveda šli,« je 

dejal poveljnik voda poročnik Luka Rus. 

Na vaji Odziv nekaj pomanjkljivosti 

V vlogi vodstva vaje je bila operativna skupina 

Poveljstva sil, vadbenci pa 1. brigada, Poveljstvo 

za podporo in 17. BVP. Med vajo so ugotavljali 

stopnjo pripravljenosti sodelujočih poveljstev in 

enot za organizacijo in izvedbo napotitve voda v 

sestavo sil NRF 6. »17. BVP je moral pripraviti vse 

za odhod na dogovorjeno lokacijo, in sicer smo 

morali posredovati vse podatke o pripadnikih 

in materialnih sredstvih in jih pripraviti za transport. 

Poleg tega smo opravili vse psihološke in 

obveščevalne priprave. Nekaj pomanjkljivosti bo 


treba še odpraviti, da bo napotitev potekala brez 

zapletov, in sicer predvsem pri zagotavljanju 

samostojnosti za opravljanje nalog ločenega 

dela voda. Ena od možnih nalog je namreč tudi, 

da se manjši del voda loči za dalj časa in tudi 

odide daleč stran. Ta del enote mora biti samostojen 

in samozadosten za preživetje v kakršnih 

koli pogojih, kar pomeni, da mora biti samostojen 

pri transportu, namestitvenih zmogljivostih, hrani, 

gorivu, ogrevanju oziroma hlajenju in podobno, 

kar je z logističnega vidika zelo zahtevno,« je pojasnil 

major Adamič. NPE zagotavlja, da vod na 

terenu opravlja naloge, hkrati pa je NPE povezava 

z logistiko nadrejene enote, torej oboroženih sil 

Velike Britanije. Zagotavlja tudi, da pripadniki voda 

dobivajo hrano, vodo, gorivo in pošto, da imajo 

urejene finančne zadeve in podobno. »Pripraviti 

moramo vso skupno opremo, ki jo zapakiramo 

na palete. Nekaj sprememb bo glede na to, kako 

bo ta oprema prepeljana do določene lokacije 

s tovornjaki, vlakom, ladjo ali letalom. Poskrbeti 

moramo za šotore, vozila in naprave za gretje 

oziroma hlajenje, torej za vse, kar potrebuje vod 

za nastanitev. Ne vemo, kam bomo šli, zato moramo 

pripraviti vse. Vod mora biti samozadosten 30 

dni. To je zahtevna naloga, zato se bomo tudi veliko 

naučili in pridobili izkušnje,« je dejal poročnik 

Boštjan Korelc, poveljnik poveljniško-logističnega 

voda 17. BVP. 

Raje na nogometno prvenstvo 

kot v Sudan 

Poddesetnik Venčeslav Novak je dejal, da so dobro 

pripravljeni za naloge v NRF. »Inštruktorji so zelo 

izurjeni. Usposabljali smo se tudi s pripadniki 

tujih oboroženih sil, tako da sem prepričan, da 

bomo dobro delali. Vse, ki smo šele lani 

postali vojaški policisti, so nas v vodu zelo 

dobro sprejeli in delamo kot povezana 

skupina. Upam, da nas bodo napotili na 

šesto rotacijo, drugače pa bomo šli pozneje na 

Kosovo. Na misijo bomo vzeli opremo bojevnika 

Na misijo bodo v primeru napotitve vzeli sedem terenskih in pet tovornih vozil ter drugo skupno in 

osebno opremo. 

21. stoletja, puško, ki pripada VP, in pištolo. Vozila in 

drugo logistično opremo nam bo priskrbel NPE. Če 

nas bodo napotili v Evropo, bo gotovo laže, saj so v 

Afriki razmere bolj zapletene in kultura drugačna. Če 

bomo morali iti, bomo šli, kamor bo treba.« 

Poddesetnica Urška Bračič je zamenjala že nekaj 

enot, toda v VP ji delo najbolj ustreza. »V Slovenski 

vojski sem se zaposlila, da bi delala v VP, in želja 

se mi je izpolnila. Dinamika dela je velika, precej 

se urimo, smo dobro motivirani za delo in se odlično 

razumemo. Pripravljeni smo za opravljanje 

nalog pri urejanju prometa, delu na kontrolnih 

točkah, pri vzpostavljanju javnega reda in miru 

in podobnem. Mislim, da je vzpostavljanje reda in 

miru najtežje, še posebno za dekleta, saj potrebu- 

ješ moč za obrambo. Vse delo opravljamo enako 

kot fantje in upam, da bomo napoteni na misijo.« 

Desetnik Matjaž Kline je v VP šesto leto. »Ko smo se 

usposabljali za naloge v tujini, je bilo bolj naporno, 

toda tudi zelo zanimivo, saj smo delali z ameriškimi 

vojaki, kar je bila dobra izmenjava izkušenj. V 

VP sem že dalj časa, zato sem lahko pomagal 

mlajšim kolegom, saj si med seboj pomagamo, 

poleg tega je skupina trdna in motivirana za delo. 

Najtežje se mi zdi, da ne vemo, kam bomo šli. Ko 

bo to znano in bomo natančno vedeli, kaj bomo delali, 

bo laže. Na misijo bi šel rajši v okviru NRF, saj 

bo bolj aktualno. Najraje bi šel v Darfur, ker se mi 

zdi, da bi misija prispevala k izboljšanju razmer.« 



SAF MP Servicemembers Ready to 

go Abroad 

From 12th January on, a SAF Military Police 

platoon has to be at the ready for six months 

within the framework of NATO Response Forces’ 

sixth rotation. From 18th to 24th January 

a tactical exercise of commands and units 

of NATO Response Forces, entitled Odziv 

(Response) 2006, was being carried out 

in order to test the preparedness of the MP 

platoon in case of activation, followed by its 

deployment to NRF units. “The exercise was 

led by SAF Force Command, its goal was to 

test the preparedness of the entire system of 

state administration, from RS government to 

officials at the RS Ministry of Defence as well 

as to test the transfer of the MP platoon to 

NATO Response Forces. I believe the exercise 

was successful, especially since it exposed 

some possible difficulties, which are going 

to be eliminated in order for the possible 

deployment to be carried out as smoothly as 

possible,” said Commander of the 17th SAF 

Military Police Battalion, Major Vojko Adamič. 



Vojaški muzej SV letos pred 

najpomembnejšo razstavo 

I n te r v j u 

Kakšen pomen ima vojaški muzej za Slovenijo 

Vojaški muzej SV je osrednja muzejska ustanova 

v Slovenski vojski, ki organizira in opravlja 

muzejsko dejavnost s tematiko vojaške in vojne 

preteklosti Slovencev, slovenskega etničnega 

prostora in razvoja obrambnih sil. Naša glavna 

dejavnost je sistematično zbiranje muzejskega 

gradiva, njegovo raziskovanje in strokovno obravnavanje 

v muzejskih zbirkah in podzbirkah, kot 

so na primer zbirke orožja, tekstila, vojaške opreme, 

vozil in drugo, ter tudi hranjenje teh zbirk. Za 

ravnanje s posameznimi zbirkami in podzbirkami 

muzejskega gradiva so pooblaščeni pomočniki 

kustosi. To obsega muzeološko obdelavo muzejskega 

gradiva, vodenje knjig, evidenc, katalogov 

in kartotek, oblikovanje strokovnih zahtev za izvajanje 

tehničnih zaščitnih ukrepov ter hranjenja 

in vzdrževanja, oblikovanje mnenj in predlogov 

za posojo, zamenjavo, nakup in prodajo muzejskega 

gradiva, pripravo, oblikovanje in realizacijo 

študijskih razstav ter pripravo strokovnih publika- 

cij o muzejskih zbirkah. Ob tem muzej skladno 

z načeli zgodovinske stroke skrbi za ohranjanje 

ugleda in oblikovanje lika vojaških in civilnih oseb 

SV ter njihovo vključevanje v domovinsko zavest 

državljanov Republike Slovenije. Smo edina takšna 

ustanova v Slovenski vojski, zato 

opravljamo tudi matično funkcijo 

za vojaške muzeje rodov in 

služb SV ter spominske sobe 

v poveljstvih, enotah in zavodih 

SV, obenem pa se povezujemo 

s podobnimi ustanovami 

oziroma državnimi in pokrajinskimi 

muzeji v Sloveniji in z njimi 

sodelujemo predvsem pri 

ohranjanju vojaške 

kulturne dediščine. 

Sodelujemo tudi z 

muzeji v tujini, na 

primer iz Madžarske, 

Avstrije, 

Francije in Velike 

Britanije. 

Vodenje Vojaškega muzeja Slovenske 

vojske je septembra lani prevzel podpolkovnik 

Tomaž Kladnik. Čeprav je v 

Slovenski vojski deset let opravljal predvsem 

naloge na operativnih dolžnostih, 

je kot zgodovinar ves čas tesno sodeloval 

z Vojaškim muzejem SV, doktorski 

študij pa je končal z nalogo o slovenskem 

vojaškem šolstvu in vojaških operacijah 

med drugo svetovno vojno. Največji 

izziv na novi delovni dolžnosti vidi predvsem 

v oblikovanju in postavitvi stalne 

razstave, ki bo zgodovinsko strokovno 

prikazala vojaško in vojno zgodovino na 

slovenskem ozemlju. Prav tako bo muzej 

letos sodeloval pri pripravi državnega 

projekta z naslovom Slovenska osamosvojitev 

– enotni v zmagi. 

gostovala razstava Muzeja novejše zgodovine iz 

Maribora, ki obravnava bombardiranje Maribora 

ob koncu 2. svetovne vojne. Vojaški muzej SV z 

Muzejem novejše zgodovine in drugimi muzeji po 

državi sodeluje tudi pri praznovanju letošnje 15. 

obletnice osamosvojitve. 

Lani ste pripravili razstavo o soški fronti, letos 

bo v ospredju 15. obletnica osamosvojitve. Kaj 

pripravljate 

Poleg večje razstave o soški fronti je bil lani poudarek 

na praznovanju 15. obletnice delovanja 

Manevrske strukture narodne zaščite. Sodelovali 

smo pri vseh prireditvah na državni in lokalni ravni 

v počastitev tega jubileja. Ob tem jubileju smo 

izdali knjigo našega sodelavca nadporočnika 

Albina Mikuliča Uporniki z razlogom, ki pregledno 

in strokovno prikazuje ustanavljanje Slovenske 

vojske ter pri tem odkriva nekatera do zdaj manj 

znana dejstva, ki so med osamosvojitvenimi 

procesi zaznamovala oblikovanje 

slovenskih oboroženih sil. Letos bo 

poleg obeh razstav, ki ju pripravljamo v 

sodelovanju z muzejema, osrednji dogodek 

15. obletnica osamosvojitve Slovenije. 

Med največjimi projekti bo državna razstava 

z naslovom Slovenska osamosvojitev – enotni 

v zmagi, ki bo predstavila Slovenijo pred stimi leti, torej od prvih večstrankarskih volitev do 

mednarodnega priznanja države. Nosilec projekta 

je Muzej novejše zgodovine v Ljubljani, v njem 

pa sodelujejo državni zbor, ministrstvi za zunanje 

zadeve in za kulturo, državni in pokrajinski muzeji, 

v okviru MO pa sodeluje Vojaški muzej SV. 

Osrednja razstava bo v Muzeju novejše zgodovine, 

hkrati pa bo izšel tudi zbornik, v katerem bo 

predstavljeno dogajanje v državi od aprila 1990 

do aprila 1992, tudi razvoj teritorialne obrambe 

RS, kronologija dogodkov ter pričevanja naših 

takratnih najvišjih vojaških poveljnikov. V Vojaškem 

muzeju SV obenem dopolnjujemo razstavo 

z naslovom Vojna za Slovenijo 1991, ki jo bomo 

v dogovoru predvsem z veteransko organizacijo 

predstavljali po območjih v Sloveniji. Gostovanje 

razstave ob obletnici osamosvojitvene vojne 

načrtujemo tudi na sedežu Nata v Bruslju in ob 

zasedanju ministrov Nata septembra v petnaj- 

Portoro- 

Kako poteka sodelovanje z 

drugimi muzeji 

V naših zbirkah je muzejsko 

gradivo, ki ga dopolnjujemo z nakupi, 

odkupi, menjavo, darili in volili 

ter drugače v sodelovanju z ustreznimi 

ustanovami, zbiranjem na terenu, z menjavo 

gradiva ter prevzemanjem predmetov 

od vojaških enot oziroma vojaških ustanov. 

Pri tem zelo intenzivno sodelujemo 

z državnimi, pokrajinskimi in tudi 

zasebnimi muzeji v Sloveniji ter tujini. 

Tako bo v Muzeju novejše zgodovine 

v Ljubljani marca gostovala 

razstava, ki smo jo 

lani o soški fronti 

pripravili na 

MO in jo 

poimenovali 

Hrumenje 

tišine, 

aprila pa 

bo na 

MO 

Nadaljevanje na 21. strani 


Objave Ministrstva za obrambo 

št. 244, 3. februar 2006 

3164. 

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, 

št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 

40. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva 

za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) 

izdajam 

ODREDBO 

O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA 

OBRAMBO 

I. spominski znak 15. obletnica MSNZ 

prejmejo: 

Franc BEVC, Šentjur 

Andrej BOBEK, Sevnica 

Ludvik CVERNJEK, Murska Sobota 

Alojz FLISAR, Gornja Radgona 

Slavko GERŽELJ, Hrpelje-Kozina 

Dušan GORŠE, Ljubljana 

Zlatko HALILOVIČ, Ravne na Koroškem 

Marjan HEBAR, Postojna 

Zvonimir KELHER, Nova Gorica 

Milan KLEMENČIČ, Kranj 

Franc KOVAČ, Ilirska Bistrica 

Konrad KRAŠEK, Ljubljana 

Radovan LUKMAN, Ljubljana 

Bojan LUNEŽNIK, Ljubljana 

Borut NOVAK, Črnomelj 

Marko POGOREVC, Ljubljana 

Franci POVŠE, Novo mesto 

Bojan SKOČIR, Hrastnik 

Janez ŽLEBNIK, Radovljica 

II. spominski znak 15. obletnica MSNZ – posmrtno 

prejmeta: 

Janez ADAMLJE 

Franci OVEN 

Šifra: 094-8/2005-3 

Datum: 14. 12. 2005 

3165. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 





izdajam 

ODREDBO 


OBRAMBO 

I. srebrno medaljo generala Maistra z meči 

prejmeta: 

Zvone BENKO, Gornja Radgona 

Boris PUČKO, Murska Sobota 

II. bronasto medaljo generala Maistra z meči 

prejmejo: 

Feliks BAŠA, Gornja Radgona 

Avguštin LAMPE, Gornja Radgona 

Milan NEKREP, Radenci 

Miroslav SRT, Gornja Radgona 

Martin ŠPANBAUER, Gornja Radgona 

Branko TRSTENJAK, Radenci 

Tomaž ZLATNIK, Radenci 

III. medaljo za hrabrost 

prejmejo: 

Ivan BERLAK, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah 

Andrej DUH, Gornja Radgona 

Martin FRIDAU, Gornja Radgona 

Marjan GAVEZ, Cerkvenjak 

Drago KAUČIČ, Gornja Radgona 

Janko KUZMIČ, Gornja Radgona 

Franc MARINIČ, Gornja Radgona 

Drago MULEC, Gornja Radgona 

Marjan MULEC, Sveti Jurij 

Milan MULEC, Gornja Radgona 

Milan RUŽIČ, Radenci 

Sandi ŠTRUCL, Sveta Ana 

Bogdan TRNJEK, Gornja Radgona 

Leon VARGA, Gornja Radgona 

IV. medaljo za hrabrost - posmrtno 

prejme: 

Andrej MULEC 

Šifra: 094-10/2005-2 

Datum: 14. 12. 2005 

3166. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 





izdajam 

ODREDBO 


OBRAMBO 

I. spominski znak MSNZ 1990 

prejmejo: 

Franc BEVC, Šentjur 

Andrej BOBEK, Sevnica 

Alojz FLISAR, Gornja Radgona 

Slavko GERŽELJ, Hrpelje-Kozina 

Dušan GORŠE, Ljubljana 

Zlatko HALILOVIČ, Ravne na Koroškem 

Zvonimir KELHER, Nova Gorica 

Milan KLEMENČIČ, Kranj 

Konrad KRAŠEK, Ljubljana 

Radovan LUKMAN, Ljubljana 

Bojan LUNEŽNIK, Ljubljana 

Borut NOVAK, Črnomelj 

Marko POGOREVC, Ljubljana 

Franci POVŠE, Novo mesto 

Bojan SKOČIR, Hrastnik 

Šifra: 960-01-8/2004-2 

Datum: 14. 12. 2005 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

3167. 

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list 

RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), 

1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih 

Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 

44/96 in 2/03) in 2. odstavka 1. člena Pravilnika 

o priznanju Manevrske strukture narodne zaščite 

(Ur. list RS, št. 82/05) izdajam 

POPRAVEK 

ODREDBE MINISTRA ZA OBRAMBO 

ŠIFRA 094-9/2005-1 Z DNE 2. 12. 2005 

Odredba o podelitvi priznanj Ministrstva za 

obrambo (MO, šifra 094-9/2005-1 z dne 2. 12. 

2005) se popravi tako, da se pri Mladenu Mrmolji 

popravi stopnja reda MSNZ iz III. v II. 

Šifra: 094-9/2005-3 

Datum: 14. 12. 2005 

3168. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 





izdajam 

POPRAVEK 


ŠIFRA 960-01-9/2005-1 Z DNE 27. 9. 2005 


obrambo (MO, šifra 960-01-9/2005-1 z dne 

27. 9. 2005) se popravi tako, da se spremenita 

rojstna datuma Stanislava Žavbija iz 2. 10. 1956 

v 13. 6. 1930 in Filipa Žiberta iz 24. 4. 1959 v 13. 

4. 1930 ter da se iz odredbe črtata Franc Kovač, 

rojen 9. 6. 1958, in Janez Adamlje, rojen 17. 12. 

1952. 

Šifra: 960-01-9/2005-4 

Datum: 14. 12. 2005 

3169. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 





izdajam 

POPRAVEK 


ŠIFRA 960-01-9/2005-1 Z DNE 27. 9. 2005 


obrambo (MO, šifra 960-01-9/2005-1 z dne 27. 

9. 2005) se popravi tako, da se iz odredbe črta 

Janez Bukovec, rojen 10. 12. 1961, ter da se na 

O d re d b e 


O d re d b e 

odredbo vnese Ivan Bukovec, rojen 5. 4. 1953. 

Šifra: 960-01-9/2005-6 

Datum: 6. 1. 2006 

3170. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list 

RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), 1. 

odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva 

za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 

2/03) in 2. odstavka 1. člena Pravilnika o priznanju 

Manevrske strukture narodne zaščite (Ur. list RS, št. 

82/05) izdajam 

POPRAVEK 


ŠIFRA 094-9/2005-1 Z DNE 2. 12. 2005 


obrambo (MO, šifra 094-9/2005-1 z dne 2. 12. 

2005) se popravi tako, da se Mirka Špetiča prečrta 

med dobitniki reda MSNZ III. stopnje in se 

ga vnese med posmrtne dobitnike reda MSNZ 

III. stopnje. 

Šifra: 094-9/2005-4 

Datum: 6. 1. 2006 

3171. 

Karl ERJAVEC 

MINISTER 

Na podlagi 1. točke 62. člena Zakona o obrambi (Ur. 

list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba 

US, 33/00 – odločba US, 87/01 ZMatD, 47/02, 

67/02 – popr. in 110/02 – ZGO-1) in 4. člena Uredbe 

o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list 

RS, št. 99/02, Ur. list RS, št. 85/05) izdajam 

ODREDBO 

O POVIŠANJU VOJAKOV 

v čin naddesetnika: 

Uroš MALI, 19. 9. 1976, Domžale 

Tilen PLATOVŠEK, 22. 5. 1975, Ljubljana 

Številka: 813-02-1/2004-41 

Datum: 29. 12. 2005 

3172. 

Generalmajor 

Ladislav LIPIČ 

NAČELNIK 

UKAZ ŠIFRA 094-1/2006-3 

NAČELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE 

VOJSKE 

Z DNE 18. 1. 2006 

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva 

za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 

2/03) in v skladu z Ukazom o priznanjih Slovenske 

vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 

priznanje Slovenske vojske: 

medaljo v službi miru: 

za sodelovanje v mirovni operaciji ALTHEA SIKON 

15 EUFOR: 

Andrej HADNER, Maribor 

David STONIČ, Ljubljana 

Marko GERŠAK, Ljubljana 

Robert TUNJA, Ljubljana 

3173. 

Generalmajor 


NAČELNIK 

UKAZ ŠIFRA 094-1/2006-4 

NAČELNIKA GENERALŠTABA 

SLOVENSKE VOJSKE 

Z DNE 18. 1. 2006 



2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Slovenske 

vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002 

PODELJUJEM 

priznanja Slovenske vojske: 

1. srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo: 

Fulvio MENEAZZO, Italija 

2. bronasto medaljo za sodelovanje in 

prijateljstvo: 

Maurizio COCCIOLONE, Italija 

Ian MACLEOD, Anglija 

3174. 

Generalmajor 


NAČELNIK 

UKAZ ŠIFRA 094-1/2006-1 

POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE 

Z DNE 3. 1. 2006 



2/03) ter v skladu z Direktivo o priznanjih Poveljstva 

sil Slovenske vojske, šifra 960-00-02/2004-131 z 

dne 7. 12. 2004 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske: 

1. srebrni meč Poveljstva sil: 

Edi JERAN, Koper 

Vladimir MAHER, Maribor 

Brigita REBIĆ, Velenje 

Viljem ŠERUGA, Slovenska Bistrica 

2. bronasti meč Poveljstva sil: 

Sandi BAJUK, Postojna 

Zdenko BELINA, Slovenske Konjice 

Klemen BERAS, Maribor 

Igor BIZJAK, Ljubljana 

Tanja BLATNIK, Novo mesto 

Franc BRANC, Jesenice 

Bojan CIGLIČ, Ribnica 

Franc CIZERL, Ptuj 

Alfonz CUGMAS, Slovenske Konjice 

Igor CVERLE, Krško 

Miroslav DOLINŠEK, Krško 

Ljubomir DRAŽNIK, Murska Sobota 

Alenka ERMENC, Velenje 

Iztok FIFOLT, Novo mesto 

Jože FLORJANČIČ, Postojna 

Dušan FRAJNKOVIČ, Ptuj 

Robert FRANK, Kranj 

Nikolaj GALEŠA, Novo mesto 

Alan GEDER, Murska Sobota 

Janez GOMZI, Ljubljana 

Aleš GORENAK, Slovenska Bistrica 

Velimir GORJANC, Ljubljana 

Bojan GREGORIČ, Maribor 

Marjan GREIFONER, Maribor 

Roman HEINE, Kranj 

Mirko HUMAR, Nova Gorica 

Mladen JANEŠ, Postojna 

Milan JESIH, Maribor 

Damjana JURKOVIČ, Ljubljana 

Anton KANDUTI, Velenje 

Srečko KAUČIČ, Maribor 

Robert KLANČAR, Ribnica 

Vincenc KMETEC, Ptuj 

Aleš KOCJANČIČ, Koper 

Stanko KOLAR, Slovenske Konjice 

Franc KORAČIN, Murska Sobota 

Robert KORDIŠ, Ribnica 

Miroslav KOS, Maribor 

Mirko KOŠIR, Vrhnika 

Darko KOŠNJEK, Ljubljana 

Mladen KOVAČIĆ, Celje 

Aleš KRALJ, Maribor 

Jože KRAPEŽ, Nova Gorica 

Simon KREJAN, Vrhnika 

Zoran KRISTAN, Jesenice 

Renato KRIŽANIČ, Ptuj 

Uroš KRŽIŠNIK, Ljubljana 

Silvo LEŠČANEC, Ljubljana 

Andrej LIKAR, Celje 

Iztok LOGAR, Kranj 

Jakob LUKIČ, Ribnica 

Jože LUŽAR, Novo mesto 

Franc MAJCEN, Krško 

Dragutin MARKAN, Maribor 

Klemen MEDJA, Jesenice 

Aljoša MILJAVEC, Nova Gorica 

Blaž MUHAR, Jesenice 

Franc NOVAK, Novo mesto 

Rajko NOVAK, Domžale 

Jožef OLAJ, Jesenice 

Lojze PAVIČ, Kranj 

Dušan PETROVIČ, Ptuj 

Janez PIRIH, Ljubljana 

Jože PLAHUTA, Krško 

Branko PODBREŽNIK, Domžale 

Srečko PODLOGAR, Domžale 

Branko POKLIČ, Slovenske Konjice 

Jurij POSAVEC, Kranj 

Viktor POTOČNIK, Ljubljana 

Matej PRAZNIK, Maribor 

Igor PRELOG, Maribor 

Marta PREVOLŠEK, Ptuj 

Jadran PRIMC, Sežana 

Valdi PUCER, Koper 

Tomaž RADOŠEVIČ, Celje 

Aleš RAJŠEK, Ljubljana 

Mateja RAJTERIČ, Ljubljana 

Robert ROTAR, Ljubljana 

Franc RUDOLF, Maribor 

Miloš SAJIČ, Ptuj 

Simeon SETNIKAR, Kranj 

Srečko SKOČIR, Slovenj Gradec 

Bojan SKOK, Ljubljana 

Damijan SMONKAR, Velenje 


Roman SMREKAR, Trbovlje 

Slavica SODJA, Vrhnika 

Srečko STAJNKO, Krško 

Igor STROJIN, Novo mesto 

Blaž ŠEBALJ, Vrhnika 

Roman ŠEME, Ljubljana 

Igor ŠEPEC, Ljubljana 

Boštjan ŠIVIC, Vrhnika 

Tatjana ŠTEFIN, Postojna 

Gorazd TOMAŽIČ, Slovenska Bistrica 

Nataša TRATNIK, Velenje 

Franc TURK, Novo mesto 

Aleš VIDMAR, Ljubljana 

Zvonko VIDOVIČ, Postojna 

Jožica VIRANT, Ljubljana 

Nataša VOLAVŠEK, Celje 

Ladislav VUK, Murska Sobota 

Rudi ZALAR, Ljubljana 

Marjan ZAPLATAR, Novo mesto 

Darko ZUPIN, Sežana 

Tomaž ŽBOGAR, Kranj 

Dušan ŽERJAV, Velenje 

3. bronasto plaketo Poveljstva sil: 

Občina VRHNIKA 

4. pohvalo poveljnika sil: 

Tilen BERGER, Domžale 

Ljubo BIZJAK, Postojna 

Albin CENTA, Ribnica 

Janko DOLENC, Kranj 

Primož DREVENŠEK, Ptuj 

Amir EGRLIĆ, Celje 

Enota vojašnice Novo mesto 

Janez GAMS, Slovenj Gradec 

Dako GRUBAČEVIČ, Črnomelj 

Drago HROBAT, Nova Gorica 

Matjaž HROVAT, Celje 

Klemen JUVAN, Velenje 

Vinko KERŠMANC, Vrhnika 

Matjaž KORELC, Ljubljana 

Jernej KRAJNC, Maribor 

Mihael KRAJNIK, Novo mesto 

Boštjan KRALJ, Maribor 

Aljoša LAJBAHER, Slovenj Gradec 

Simon LINDIČ, Trbovlje 

Jure MAK, Trbovlje 

Tina MARKELJC, Postojna 

Mihela ONIČ, Slovenska Bistrica 

Franc OSTRONIČ, Trbovlje 

Tomislav PANČUR, Slovenske Konjice 

Tone PARTLJIČ, Maribor 

Damir PERŠA, Murska Sobota 

Bojan PIŠTAN, Koper 

Julijan RENKO, Sežana 

Sergej RODMAN, Nova Gorica 

Slavko SMUKAVEC, Jesenice 

Zdravko STOLNIK, Murska Sobota 

Sebastjan ŠILAR, Jesenice 

Matjaž ŠINIGOJ, Novo mesto 

Tanja TROBEC, Kranj 

Majda URBANČ, Krško 

Stojan VIVOD, Slovenske Konjice 

Peter ZALOŽNIK, Vrhnika 

Nikolaj ZAVRŠNIK, Nova Gorica 

Mitja ZIDARIČ, Vrhnika 

Kapitan 

Renato PETRIČ 

POVELJNIK 

3175. 

ODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-7 

POVELJNIKA 16. BNZP 

Z DNE 2. 11. 2005 


št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2. člena Uredbe o 

činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, 

št. 99/02, 87/05) 

SE POVIŠAJO 

naslednji pripadniki stalne sestave: 

v čin poddesetnika: 

Simon BRUS, Murska Sobota 

Srečko HORVAT, Murska Sobota 

Matjaž SRAKA, Murska Sobota 

3176. 

Major 

Andrej JANČEVSKI 

POVELJNIK 

ODREDBA ŠT. 813-02-1/2005-10 

POVELJNIKA 74. OKMB MARIBOR 

Z DNE 28. 11. 2005 


št. 103/04 – UPB) ter 2. člena Uredbe o činih in poviševanju 

v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02) 

SE POVIŠA 

naslednji vojak stalne sestave: 

v čin poddesetnika: 

Zdenko KLANJŠČEK, Maribor 

3177. 

Major 

Igor CEBEK 

POVELJNIK 

UKAZ ŠT. 960-00-1/2005-6 

NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE 

Z DNE 2. 12. 2005 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza 

načelnika Centra vojaških šol o priznanjih, nagradah, 

darilih in promocijskem materialu Centra vojaških 

šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2. 2000 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 11. 

generacije štabnega šolanja častnic in častnikov 

Slovenske vojske, ki so dosegli najboljši učni uspeh 

1. zlati znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Tomaž VENIŠNIK, Brežice 

2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Aleš KUNSTELJ, Ljubljana 

3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Andrej SKODIČ, Maribor 

3178. 

Polkovnik 

Stojan ZABUKOVEC 

NAČELNIK ŠOLE 

ODREDBA ŠT. 960-00-3/2005-37 

POVELJNIKA 1. BRIGADE 

Z DNE 5. 12. 2005 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 

in 2/03) in Ukaza o priznanjih 1. brigade SV, šifra 

960-00-1/2004-38 z dne 11. 6. 2004 

PODELJUJEM 

1. medaljo I. stopnje 1. BRSV: 

Enota za specialno delovanje 

Boris MIKUŠ, Ljubljana 

2. medaljo II. stopnje 1. BRSV: 

Toni BAZNIK, Krško 

Robert GLAVAŠ, Ilirska Bistrica 

Franc KORAČIN, Murska Sobota 

Boštjan NOVAK, Slovenske Konjice 

Dražen OSMAK, Ribnica 

3. medaljo III. stopnje 1. BRSV: 

Ciril ANDOLJŠEK, Ribnica 

Primož BALANTIČ, Ljubljana 

Andrej BASTL, Velenje 

Peter BEHIN, Ribnica 

Drago CESAR, Maribor 

Stojan COLJA, Postojna 

Smiljan CVAJDIK, Velenje 

Branko ČEŠAREK, Ribnica 

Beno DEBELJAK, Ptuj 

Iztok DEKLEVA, Postojna 

Dušan DOBAJA, Maribor 

Gregor DOLENC, Trbovlje 

Uroš DOLENC, Kranj 

Andrej DRAKSLER, Kranj 

Pavel FAJFAR, Slovenska Bistrica 

Igor FIR, Slovenske Konjice 

Matej FLERIN, Kranj 

Gregor FRAS, Vrhnika 

Robert GORJUP, Celje 

Bojan GJERKEŠ, Murska Sobota 

Aleksander - Sandi GOSAR, Jesenice 

Dejan GRUM, Ljubljana 

Dejan GUMZAR, Ptuj 

Elvis HORVAT, Velenje 

Andrej INDOF, Ljubljana 

Gregor JAZBEC, Trbovlje 

Robert JASENC, Domžale 

Marko KAC, Dravograd 

Matjaž KARTUŠ, Velenje 

Alen KEBER, Ljubljana 

Drago KLADNIK, Nova Gorica 

Aleš KLANČIŠAR, Trbovlje 

Robert KLINAR, Jesenice 

Marjeta KOPAR, Novo mesto 

Matjaž KOVAČ, Celje 

Rajko KOVAČ, Velenje 

Aleksander KOŽAR, Krško 

Edvard KRAPEŽ, Ribnica 

Miran KREJAN, Celje 

Marjan KUKENBERGER, Novo mesto 

Aljoša LAJBAHER, Slovenj Gradec 

Bojan LANGERHOLC, Kranj 

Matevž LAPANJA, Ljubljana 

Simon LAS, Trbovlje 

Marko LEBAN, Tolmin 

Primož LIHTENEGER, Jesenice 

Primož LJUBI, Krško 

Bernard LUKENDA, Celje 

Franc MAJCEN, Krško 

Darko MARKOVIČ, Novo mesto 

Aleš MIHELIČ, Ribnica 

Zdenko MUSAR, Ljubljana 

Franc NEUWIRT, Maribor 

Vesna OBLAK, Domžale 

O d re d b e 


O d re d b e 

Matjaž OSTREŽ, Trbovlje 

David PAGON, Kranj 

Rado PERŠAK, Ptuj 

Aleš PETERNEL, Jesenice 

France PLUT, Ljubljana 

Peter PODVORNIK, Celje 

Gregor POLJANEC, Jesenice 

Boštjan POSINGER, Maribor 

Andrej PRELOŽNIK, Celje 

Simon PRIMC, Sežana 

Folko PUCONJA, Maribor 

Bojan RAZBORŠEK, Velenje 

Gregor REBERNIK, Slovenska Bistrica 

Brigita RODOŠEK, Ljubljana 

Jure ROSULNIK, Kranj 

Miran SALOBIR, Celje 

Milan SETNIČAR, Trbovlje 

Gregor SITAR, Velenje 

Božidar SIMONIČ, Ribnica 

Igor SLANA, Ptuj 

Viktor SLUGA, Ljubljana 

Jože SMODIČ, Domžale 

Jožef SREŠ, Murska Sobota 

Andrej SVETANIČ, Ljubljana 

Cvetka ŠEŠKO, Krško 

Matjaž ŠINIGOJ, Novo mesto 

Franc ŠIJANEC, Maribor 

Boštjan ŠKUTELJ, Jesenice 

Janez ŠMID, Radovljica 

Miro ŠPACAPAN, Velenje 

Gorazd ŠTALEKAR, Slovenj Gradec 

Janko ŠTIMEC, Ribnica 

Robert TEMENT, Ptuj 

Marko TEPEJ, Velenje 

Barbara TURK, Vrhnika 

Primož TURK, Ribnica 

Milivoj TURKOVIČ, Ljubljana 

Tomaž VARGA, Murska Sobota 

Aleksander VIDOVIČ, Ptuj 

Gregor VODEB, Vrhnika 

Franc VODOPIVEC, Krško 

Damir VOGRINEC, Maribor 

Vladimir ZAFOŠNIK, Maribor 

Bojan ZELNIK, Ljubljana 

Gašper ZUPANČIČ, Celje 

Matjaž ZUPANČIČ, Ljubljana 

Simon ZUPANČIČ, Novo mesto 

Domen ZVER, Ljubljana 

Darijan ŽENKO, Postojna 

Bojan ŽIST, Črnomelj 

obraževanje in usposabljanje 

PODELJUJEM 

priznanja za posebne zasluge ter večletno uspešno 

delo pri razvoju in delovanju Poveljstva za doktrino, 

razvoj, izobraževanje in usposabljanje 

1. zlato plaketo PDRIU: 

Vojteh MIHEVC, Celje 

Alojz ZAVRŠNIK, Krško 

2. srebrno plaketo PDRIU: 

Terence BRADLEY 

Boris GERŠAK, Koper 

Albin MIKULIČ, Ribnica 

Ernest PLEH, Ptuj 

Branko POTOČNIK, Slovenske Konjice 

Bogomir POVŠE, Ljubljana 

Zlatka RABZELJ, Ljubljana 

Učna skupina PSVR, Novo mesto 

3. bronasto plaketo PDRIU: 

Matej BAJC, Postojna 

Nataša SIMONOVIČ BAKOŠ, Ljubljana 

Alen DEBELJAK, Sežana 

Ivan ERMENC, Celje 

Aleš FLORJANC, Ljubljana 

Marjan FORTUNA, Domžale 

Janez GAUBE, Ljubljana 

Alojz GERBEC, Nova Gorica 

Zlatka KNEZ, Celje 

Jože KOŠIR, Ljubljana 

Simon KREJAN, Vrhnika 

Kristina KRKOVIČ, Ribnica 

Samo PEČAN, Ljubljana 

Avdulla PELAJ, Ribnica 

Marino PERICH, Koper 

Nuša RAJHER, Maribor 

Marijo REGEIS, Jesenice 

Simon SAJOVIC, Postojna 

Darko ŠČAVNIČAR, Murska Sobota 

Melita ŠKRLEC, Nova Gorica 

Robert ŠPERNJAK, Slovenska Bistrica 

Damijan ŠTEMBERGER, Sežana 

Aleš ŠTIMEC, Trbovlje 

Marija ŠTRUKELJ, Vrhnika 

Dušan ŽNIDARŠIČ, Celje 

EVOJ Vipava 

Brigadir 

Jožef ŽUNKOVIČ 

POVELJNIK 

3180. 

2. srebrni znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Franc KALIČ, 10. 1. 1967, Ljubljana 

3. bronasti znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Robert PETEK, 16. 4. 1962, Maribor 

3181. 

Polkovnik 

Stojan ZABUKOVEC 

NAČELNIK ŠOLE 

ODREDBA ŠT. 813-00-1/2005-7 

NAČELNIKA ODDELKA ZA PRIDOBIVANJE KADRA 

Z DNE 20. 12. 2005 


št. 82/94, 44/97, 87/97 – Odl. US 13/98, 33/00, 

47/02, 67/02) ter 3. člena Uredbe o činih in povišanjih 

v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02) 

SE POVIŠA 

naslednji poddesetnik stalne sestave: 

v čin desetnika: 

Mitja KAMPUŠ, Celje 

3182. 

Polkovnik 

Jože MAJCENOVIČ 

NAČELNIK OPK 

ODREDBA ŠT. 094-1/2006-1 

POVELJNIKA 18. BRKBO 

Z DNE 10. 1. 2006 

Na podlagi 4. člena Ukaza o priznanjih 18. BRKBO, 

šifra 960-00-1/2005-29 z dne 11. 4. 2005 

PODELJUJEM 

bronasto listino 18. BRKBO 

Pjetar DUHANI, Kranj 

Matjaž GATEJ, Kranj 

Emil KOPATIN, Ljubljana 

Ernest KOTNIK, Celje 

Petra KRABONJA, Kranj 

Matjaž LORENČIČ, Kranj 

Klemen PLEVEL, Kranj 

Dejan ZALOKAR, Maribor 

Stotnik 

Drago DESNICA 

NAMESTNIK POVELJNIKA 

3179. 

Polkovnik 

Anton TUNJA 

POVELJNIK 

UKAZ ŠT. 960-00-1/2005-45 

POVELJNIKA PDRIU 

Z DNE 6. 12. 2005 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in Ukaza 

načelnika Centra vojaških šol o priznanjih, nagradah, 

darilih in promocijskem materialu Centra 

vojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 26. 2. 

2000 ob dnevu Poveljstva za doktrino, razvoj, iz- 

UKAZ ŠT. 960-00-1/2005-6 

NAČELNIKA POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE 

Z DNE 14. 12. 2005 


za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95) in 

Ukaza načelnika Centra vojaških šol o priznanjih, 

nagradah, darilih in promocijskem materialu 

Centra vojaških šol, št. 960-00-2/2000-3 z dne 

26. 2. 2000 

PODELJUJEM 

priznanja Poveljniško-štabne šole slušateljem 9. 

generacije višjega štabnega vojaškega izobraževanja 

in usposabljanja častnic in častnikov Slovenske 

vojske, ki so dosegli najboljši učni uspeh 

1. zlati znak Poveljniško-štabne šole prejme: 

Uroš PATERNUS, Postojna 

3183. 

ODREDBA ŠT. 094-1/2006-2 

POVELJNIKA 18. BRKBO 

Z DNE 10. 1. 2006 

Na podlagi 5. člena Ukaza o priznanjih 18. BRKBO, 

šifra 960-00-1/2005-29 z dne 11. 4. 2005 

PODELJUJEM 

bronasto plaketo 18. BRKBO 

Logistični bataljon 

Stotnik 

Drago DESNICA 

NAMESTNIK POVELJNIKA 

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Nadaljevanje s 16. strani 

Lani je muzej pripravil razstavo Hrumenje tišine. 

žu. Poleg tega pripravljamo publikacijo, ki bo predstavljala razvoj Slovenske 

vojske v zadnjih 15 letih. 

Ena od dejavnosti muzeja je tudi izdajanje vojaškozgodovinskega zbornika. 

Kako ta nastaja 

Ena od dejavnosti Vojaškega muzeja SV je objavljanje oziroma pisanje 

prispevkov in knjig o vojni ter vojaški zgodovini na slovenskem ozemlju. 

Zbornik, ki ga izdajamo v muzeju, je ena od naših temeljnih publikacij, v 

kateri avtorji objavljajo strokovne prispevke raziskav na vojnem in vojaškem 

področju, v njem pa objavljamo tudi pričevanja udeležencev predvsem vojne 

za Slovenijo, pa tudi iz bolj oddaljene preteklosti ter druge prispevke, ki so 

pomembni za ohranjanje vojaške kulturne dediščine. Z odzivom zaposlenih 

v SV in širše javnosti pri nastajanju zbornika, ki izhaja štirikrat na leto, smo v 

muzeju zelo zadovoljni. 

Naloge in delovanje muzeja je opredelil pravilnik o muzejski dejavnosti v 

SV, ki je bil sprejet lani. Kaj prinaša 

Pravilnik o muzejski dejavnosti v SV opredeljuje pravni in vsebinski okvir 

delovanja muzeja kot specialnega muzeja na področju ohranjanja vojaške 

kulturne dediščine v SV in, lahko bi rekli, tudi v državi. Pravilnik predvideva 

tudi oblikovanje strokovnih organov muzeja, ki bodo skrbeli za kakovost dela 

Vojaškega muzeja SV. Tako bo svet Vojaškega muzeja SV obravnaval in 

predlagal ukrepe za izboljšanje dela muzeja ter nakup, uporabo in shranjevanje 

muzejskega gradiva. V njem bodo predstavniki GŠSV, Poveljstva sil SV, 

upravnega dela MO, Ministrstva za kulturo, Združenja slovenskih častnikov, 

vojaških veteranskih organizacij, skupnosti muzejev Slovenije in zainteresirane 

javnosti. Za imenovanje slednjega je bil nedavno objavljen javni poziv za 

kandidaturo, druge predstavnike pa bodo imenovale ustanove, ki jih bodo ti 

zastopali. Vojaški muzej SV ima poleg sveta strokovni kolegij in kustodiat. 

Kako kot načelnik muzeja vidite njegov razvoj 

Pravilnik o muzejski dejavnosti v SV nam 

omogoča zelo široko delovanje na našem 

področju dela, vendar nam ob tem nalaga 

tudi veliko dela. Moja glavna naloga je uveljavitev 

pravilnika na eni strani, na drugi pa 

oblikovanje stalne zbirke, ki bo zgodovinsko 

strokovno prikazala vojaško in vojno zgodovino 

na slovenskem ozemlju. Pri oblikovanju te zbirke 

se bomo povezali z državnimi in pokrajinskimi 

muzeji ter lastniki zasebnih vojaških zbirk. Že zdaj 

zelo dobro sodelujemo s pripadniki SV in zunanjimi 

sodelavci, ki zbirajo gradivo. Tako smo na primer z 

višjim vodnikom Mitjo Močnikom pripravili razstavo 

o soški fronti, z brigadirjem v pokoju Janezom J. 

Švajncerjem pa intenzivno sodelujemo pri izmenjavi 

strokovnih mnenj in postavitvah razstav. 

Omenili ste širitev dejavnosti, ki je povezana tudi s selitvijo muzeja v 

kadetnico v Maribor. 

Kot predsednik delovne skupine v imenu uporabnika objekta skupaj s sodelavci 

sodelujem v projektni skupini za obnovo kadetnice. Obnovitvena 

dela potekajo intenzivno in mislim, da se bomo v Maribor selili tako, kot je 

načrtovano, torej leta 2008. Kadetnica je neprecenljiv arhitekturni in vojaški 

zgodovinski spomenik, zato se selitve tudi sam veselim. V njej bodo odlični 

prostori za postavitev stalne zbirke Vojaškega muzeja SV, saj nameravamo 

na približno 1500 kvadratnih metrih površine v pritličju celovito predstaviti 

vojno in vojaško zgodovino na slovenskem ozemlju. Prostori za hranjenje 

muzejskih zbirk bodo v kleti. Muzej bo imel tudi prostore za pedagoško dejavnost, 

prav tako bomo skupne prostore lahko izkoristili za začasne ali trajne 

razstave zgodovinskega muzejskega gradiva. Menim, da bo kadetnica kot 

objekt na tem področju pritegnila veliko pozornosti in omogočila nadaljnji 

razvoj muzeja. Stalna razstava v kadetnici bo za širšo javnost odprta v pritličju, 

v njem pa bosta poleg prostorov vojaškega muzeja knjižnica in oddelek 

za pridobivanje kadra. 

Kakšna je kadrovska struktura muzeja zdaj in kako bo nanjo vplivala selitev 

v kadetnico 

Smo razmeroma mlad kolektiv, ki se tako kot Slovenska vojska še razvija. 

Glede na zdajšnji obseg dela menim, da smo primerno popoljeni, nadaljnje 

popolnjevanje pa vsako leto opredelimo z ustreznim kadrovskim načrtom. 

Pri naših dejavnostih nam pomembno pomaga tudi Poveljstvo za doktrino, 

razvoj, izobraževanje in usposabljanje, katerega del smo. Zaposleni, ki bodo 

želeli delati v Vojaškem muzeju SV, se bodo morali ob selitvi odločiti, ali bodo 

še naprej zaposleni v Vojaškem muzeju ali pa bodo z njim sodelovali kot pripadniki 

SV oziroma kot drugi zunanji sodelavci. Veliko zgodovinarjev 

in pripadnikov SV že sodeluje z muzejem, čeprav 

v njem niso zaposleni, česar sem kot načelnik zelo vesel. 

Bi s stalno zbirko v kadetnici Vojaški muzej SV lahko dobil 

status nacionalnega muzeja 

Vojaški muzej SV je s pravilnikom o muzejski dejavnosti 

v SV ustanova, ki deluje znotraj MO oziroma SV. Tako je 

neke vrste državni muzej, ki se specialistično ukvarja z 

ohranjanjem vojaške kulturne dediščine. Z Ministrstvom 

za kulturo se dogovarjamo, da bi postal eden od posebnih 

muzejev v Sloveniji. Prav tako odlično sodelujemo s 

skupnostjo muzejev Slovenije in pričakujem, da bomo 

letos postali član te skupnosti. 

MP, MG/BT 

The most Important Exhibition of SAF Military Museum 

Lieutenant Colonel Tomaž Kladnik took over the SAF Military Museum in 

September 2005. Although in the past ten years he had been carrying 

out predominantly operative assignments, he had kept in touch with 

the Military Museum, history being his field of expertise. His doctoral 

thesis deals with military education and operations during the Second 

World War. The biggest challenge of his new job is, according to his 

own words, the establishing of a new permanent exhibition which will 

put on show the history of the war and armed forces on Slovenian territory 

in a historical and expert manner. In addition, the museum is going 

to take part in the preparation of the national project entitled “Slovenian 

Independence – United in Victory”. 

I n te r v j u 


Minister predal intervencijska 

Z a š č i ta i n re š e v a n j e 

Minister za obrambo Karl Erjavec je 

v četrtek, 26. januarja, v državnem 

logističnem centru URSZR v Rojah pri 

Ljubljani predal enotam za varstvo pred 

neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi 

(NUS) v uporabo intervencijska vozila 

Civilne zaščite in intervencijska vozila 

za potrebe 13 izpostav URSZR. Minister 

Erjavec je ob tem dejal, da nova vozila 

pomenijo pridobitev za pripadnike Civilne 

zaščite, ki morajo biti za svoje delo, 

da ga opravljajo varno, dobro opremljeni. 

Pripadniki enot za varstvo pred 

NUS opravijo več kot eno intervencijo na 

dan, zato je nujno, da vozila ustrezajo 

vsem standardom. 

vozila Civilne zaščite 

Varstvo pred NUS je v Sloveniji ena od pomembnejših 

dejavnosti, izvajajo pa jo posebne 

enote pripadnikov Civilne zaščite, ki delujejo v 

izpostavah URSZR v obalni, notranjski, severnoprimorski, 

ljubljanski, gorenjski, dolenjski ter 

zahodno- in vzhodnoštajerski regiji. Približno 80 

pripadnikov teh enot na leto opravi več kot 400 

intervencij in odkrije ter odstrani približno 20 ton 

NUS, predvsem iz 1. in 2. svetovne vojne. »Največ 

neeksplodiranih ubojnih sredstev najdemo na Primorskem, 

predvsem na gradbiščih in ob gradnji 

avtocest. Pomembno je, da opremljenost enot 

postopno dopolnjujemo. Nabava teh vozil je ena 

večjih pridobitev za varno opravljanje dela,« je dejal 

poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj. Enote 

za varstvo pred NUS v izpostavah URSZR Koper, 

Postojna, Nova Gorica, Ljubljana, Kranj, Novo 

mesto, Celje in Maribor so prevzele devet spe- 

Miran Bogataj 

Boris Lutman 

Minister za obrambo Karl Erjavec si je z generalnim direktorjem URSZR Bojanom Žmavcem 

ogledal nova intervencijska vozila. 

cialnih intervencijskih vozil land rover defender, 

prilagojenih in opremljenih za varen prevoz NUS. 

Vozila imajo posebej izdelan prostor za tovor, 

prilagojeno električno napeljavo, ozemljitev, naprave 

za nalaganje NUS in drugo dodatno opremo. 

Nova vozila so uporabna za delo v najtežjih 

terenskih razmerah. »Na Primorskem 

je potekala soška fronta, zato je 

na našem območju ostalo veliko 

neeksplodiranih ubojnih sredstev. 

Na leto imamo od 200 do 350 intervencij, 

tako da so naši pripadniki skoraj vsak 

dan na terenu. Zato je pomembno, da imamo 

varna vozila za prevoz NUS, tako da smo zelo 

zadovoljni z novo pridobitvijo,« je dejal vodja izpostave 

URSZR v Novi Gorici Boris Lutman. 

Izpostave URSZR so prevzele tudi 17 novih intervencijskih 

vozil Civilne zaščite fiat panda 

4 x 4, s katerimi nadomeščajo vozila, ki 

so bila kupljena leta 1995. Zmogljivosti 

in dodatna oprema s komunikacijskimi 

sredstvi novih vozil 

omogočajo njihovo uporabo 

pri opravljanju operativnih 

nalog ob naravnih in drugih nesrečah, v zahtevnih 

terenskih razmerah, pri ocenjevanju škode in 

drugih nalogah, ki jih opravljajo izpostave. 

VŠJ/BT 


Prihodnji poklicni gasilci bodo del šolanja opravljali v podcentru 

v Sežani. 

Prihaja nova generacija 

poklicnih gasilcev 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri ljani je sredi januarja šolanje začela 13. generacija kandidatov 

Ljubza 

poklicne gasilce. Letošnja generacija je nekoliko manjša od 

prejšnjih, saj je v njej 30 kandidatov, med njimi pa so tudi štirje 

pripadniki Slovenske vojske. 

V programu šolanja novih poklicnih gasilcev ni bistvenih novosti, razdeljeno 

pa je na teoretični in praktični del. Tako sta teoretičnemu delu 

namenjeni dve tretjini, praktičnemu pa tretjina časa. Kandidati se bodo 

med šolanjem usposobili za samostojno gašenje požarov, tehnično 

reševanje, organiziranje preventivnega dela, varovanje ljudi, živali in 

premoženja ter okolja pred požarom in za opravljanje drugih del na področju 

gasilstva. Kandidati za poklicne gasilce bodo štiri tedne v marcu 

preživeli v podcentru v Sežani, kjer bodo opravili obvezno stažiranje. 

Tam se bodo usposobili za delo z motorno žago in za posredovanje v 

požarih v naravnem okolju ter opravili praktične vaje s tamkajšnjo poklicno 

gasilsko enoto. 

Nova generacija poklicnih gasilcev bo šolanje končala 20. junija s 

strokovnimi in zaključnimi izpiti ter zaključno vajo. Na krajši slovesnosti 

ob začetku šolanja so slušateljem zaželeli veliko uspeha pri šolanju namestnik 

generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel, vodja Sektorja 

za izobraževanje in usposabljanje URSZR Janko Petrovič, predstavnica 

Gasilske zveze Slovenije Simona Oblak Zorko in tajnik Združenja poklicnih 

gasilcev Franci Janc. 

(KuB) 

Protokol za večjo varnost 

prebivalcev ob meji 

Generalni direktor URSZR Bojan Žmavc in podpredsednik ne vlade Furlanije - Julijske krajine ter deželni odbornik, odgo- 

deželvoren 

za civilno zaščito, Gianfranco Moretton sta v sredo, 18. 

januarja, v Trstu podpisala Protokol o čezmejnem sodelovanju. 

Podpis protokola med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino 

S protokolom med Upravo RS za zaščito in reševanje ter civilno zaščito 

avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine se vzpostavlja pravna podlaga 

za že aktivno čezmejno sodelovanje na področju zaščite in reševanja, 

in sicer pri napovedovanju, preprečevanju in vzajemni pomoči ob 

naravnih in drugih nesrečah. Namen protokola je širiti in pospeševati 

čezmejno sodelovanje ter zagotoviti takojšnjo čezmejno pomoč ob naravnih 

in drugih nesrečah. Gianfranco Moretton je povedal, da bodo ta 

protokol kot vzorec uporabljale druge italijanske dežele za sodelovanje 

s sosedami. Dodal je, da bo avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina 

podoben protokol kmalu podpisala tudi z avstrijsko deželo Koroško. 

»Ta protokol je pomemben zato,« poudarja generalni direktor Uprave 

RS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, »ker še utrjuje že zdaj dobro 

sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in slovenskimi obmejnimi 

regijami.« Po njegovem mnenju je protokol zelo dobra podlaga za oblikovanje 

in opredelitev operativnih postopkov, po katerih naj bi obe strani 

ravnali ob naravnih in drugih nesrečah. Protokol bo podlaga tudi za 

pravočasno obveščanje in telekomunikacijsko izmenjavo podatkov, sodelovanje 

pri izobraževanju in usposabljanju pripadnikov sil za zaščito, 

reševanje in pomoč, še posebno pa pri gašenju požarov v naravi. 

Glede na to, da sta tako Slovenija kot Italija članici Evropske unije, ima 

protokol še poseben pomen, saj nakazuje, kako pomembno je sodelovanje 

obmejnih regij pri zaščiti prebivalstva, kulturne dediščine, lastnine 

itn. »Zelo smo veseli, da smo podpisali ta protokol, saj bo omogočal 

še bolj učinkovito sodelovanje, vsaj upam, predvsem pri izmenjavi izkušenj, 

usposabljanja in izobraževanja ter podatkov, čim manjkrat pa pri 

dogodkih, ko je treba resnično posredovati,« je povedal Bojan Žmavc. 

(KuB) 

Foto: Gregor Volaj 

Z a š č i ta i n re š e v a n j e 

Na slovesnosti je tajnik Združenja poklicnih gasilcev Franci Janc 

poudaril pomen dopolnjevanja znanja. 

Tudi v preteklosti so si ljudje z obeh strani meje pomagali. Spomnimo 

se le dveh dogodkov. Leta 2003 je velik požar v naravi izbruhnil 

na italijanski strani meje in se ob neugodnih vremenskih 

razmerah razširil tudi na slovenski Kras. S skupnimi močmi so ga 

lokalizirali in pozneje pogasili. Drugi takšen primer je bila nesreča, 

ki je prizadela vas Ukva v Kanalski dolini. Pri odstranjevanju velikih 

gmot blata so največ storili gasilci iz Slovenije. 

S LOV E N S K A VO J S K A 2 3

Neporažen težkokategornik v 

pričakovanju novih dvobojev 

O b ra z i 

Tomaž Simonič je 22-letni vojak, zaposlen v 14. inženirskem 

bataljonu. Leto in pol se intenzivno ukvarja s tajskim boksom, 

ki se v Sloveniji vse bolj razvija in postaja priljubljen šport. Po 

osmih dvobojih ostaja neporažen, čakata pa ga evropsko in 

svetovno prvenstvo. Želi si uspeha, saj bi ga najboljši tajski 

boksarji lahko izzvali na dvoboj v najbolj priznano kategorijo 

tajskega boksa S1, v kateri tekmuje najboljših deset tajskih 

boksarjev sveta. 

V tajskem boksu tekmujete pol leta in ostajate neporaženi. Kako da ste se 

odločili za ta šport 

Prej sem treniral kickboks. Bil sem državni in mednarodni prvak, zato sem 

poiskal nov izziv. Tajski boks je nadgradnja kickboksa, saj je pri njem več 

kombinacij udarcev. Pri kickboksu so udarci od pasu navzdol prepovedani, 

poleg tega ni dovoljeno udarjati s komolci in koleni. V tajskem boksu so dovoljeni 

vsi udarci, le ko je tekmovalec na tleh, ne. Pri kickboksu se uporablja 

zaščita za telo, pri profesionalnem tajskem boksu pa ne. Poleg tega se je tajski 

boks najbolj razvijal prav na Dolenjskem, zato sem imel dobre možnosti za 

kakovostne treninge. 

Kaj pa razlike glede na klasični boks 

Kot pri klasičnem boksu uporabljamo rokavice, ki pa so tanjše. Pri boksu se tepejo 

le z rokami, ne pa tudi z nogami. Sicer pa boji enako kot pri boksu potekajo 

v ringu, le da je pri tajskem boksu največ pet rund po tri minute, lahko tudi trikrat 

tri minute oziroma trikrat dve minuti, kar je odvisno od kategorije. 

Katere kategorije obstajajo 

Poznamo amatersko, polamatersko in profesionalno. Ena od 

razlik je pri zaščiti. V amaterski kategoriji nosimo rokavice, 

ščitnike za komolce in spodnji del nog ter čelado, v polamaterski 

kategoriji je zaščite že manj, v profesionalni pa 

nosimo le rokavice. Tekmujem v vseh kategorijah. Če tekmujemo 

na turnirjih amatersko ali polamatersko, se borimo 

z več tekmovalci, tako da če izpadeš v prvi borbi, turnir končaš. 

Tekmovalcev je v teh dveh kategorijah več, zato je konkurenca 

večja. Pri profesionalnih dvobojih se boriš le z enim tekmovalcem 

in vnaprej veš, kdo bo tvoj nasprotnik, in se 

nanj pripraviš. Pri teh dvobojih je, ker tekmujejo 

najboljši, možnost poškodb večja. 

Koliko trenirate, da zdržite dvoboje 

Mogoče se komu zdi, da je borba tri krat po tri 

minute kratka in da to zdržimo brez težav, vendar 

je treba vložiti zelo veliko energije. Običajno treniram dvakrat 

na dan. Da zdržimo dvoboj v profesionalnem tajskem 

boksu, na treningu opravimo 22 rund. Zjutraj namesto 

običajne telovadbe v vojašnici opravim svoj trening, kar 

mi omogočijo nadrejeni in za to sem jim hvaležen. 

Popoldan poteka trening v telovadnici, kjer vadimo 

udarce in tehniko tudi tako, da se nasprotniki med 

seboj menjamo. Pomembno je, da treniramo z različnimi sotekmovalci, saj 

ima vsak svojo tehniko. 

Kako izbirate tekmovanja in nasprotnike 

Na spletni strani so imena vseh slovenskih tajskih boksarjev, ki so v reprezentanci. 

Če na primer organiziramo tako imenovano galo oziroma turnir v profesionalnem 

tajskem boksu, objavimo tudi, kdo bo tekmoval. Ob vsakem boksarju 

piše, kolikokrat je zmagal oziroma kolikokrat je bil poražen in koliko knockoutov 

je zadal nasprotnikom. To je pomembno zato, ker se dobri ne smejo boriti s slabšimi, 

saj je lahko največ dve do tri borbe razlike. V vseh osmih dvobojih sem bil 

uspešen, tako da mora moj nasprotnik imeti vsaj pet zmagovalnih borb in vsaj tri 

od teh morajo biti profesionalne, kot sem jih imel tudi jaz. Ne moreš tekmovati le v 

amaterskem tajskem boksu in se pomeriti z nekom, ki tekmuje v profesionalnem. 

Tako se namreč preprečijo poškodbe. Enaki tekmujemo z enakimi. Ko pa imaš za 

seboj tri uspešne profesionalne borbe, lahko svoje nasprotnike izbiraš oziroma 

jih tudi izzivaš. Če želiš ostati med tridesetimi najboljšimi, se moraš na izzive odzvati, 

sicer padeš po lestvici. Tako moraš biti vedno pripravljen na borbo. 

Ali v ringu taktizirate 

Brez tega ne gre, saj ne smeš biti preveč agresiven in le udarjati na vso moč. 

Biti moraš tudi psihično dobro pripravljen. V amaterskem boksu sicer ko dobiš neznanega nasprotnika, kar je lahko zelo težavno. Če je dvoboj 

lahprofesionalen, 

se na vsakega nasprotnika pripravimo in se pozanimamo. 

Posebej je pomembno, koliko je visok, saj če sva približno enako visoka, 

bova verjetno imela zelo podobno taktiko in če je tako, jo moram spremeniti. 

Če on dobro dela z nogami, moram biti boljši z rokami. 

Za zdaj ostajate neporaženi. Kakšne načrte imate za naprej 

Od 18. do 28. marca bo svetovno prvenstvo na Tajskem in rad bi se uvrstil 

med prve tri. To bi bila dobra vstopnica za najboljši kategoriji, in sicer K1, 

ki poteka na Japonskem, in S1 na Tajskem. Najprej se moram dokazati, da 

me povabijo in vidijo kot izzivalca. Zdaj tekmujem v težki kategoriji od 88 do 

91 kilogramov, potem pa bom šel v supertežko, ki je od 91 kilogramov naprej, 

saj je v tej več izzivalcev. Glede vojske si želim ostati v 14. INŽB, če pa 

se bom izkazal z rezultati, bi mogoče postal pripadnik športne enote. 


Foto: Jože Simonič 


Združenim narodom predstavil 

prednosti delovanja OVSE 

Foto: OVSE 

V BiH odkrili več kot tri tone orožja 

Pripadniki mirovnih sil Evropske unije Eufor so 17. januarja med akcijo 

v kraju Kozarska Dubiva na severozahodu Bosne in Hercegovine v skrivališču 

v gozdu odkrili več kot tri tone orožja, potem ko jih je o tem obvestila 

tamkajšnja lokalna policija. V BiH so od konca vojne leta 1995 

odkrili že 52.000 kosov osebnega orožja, 38.500 pehotnih min, več kot 

225.000 ročnih bomb, 33 ton eksploziva in več vrst drugega orožja. 

Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi 

OVSE belgijski zunanji minister Karel de Gucht je 17. januarja 

Varnostnemu svetu ZN v New Yorku predstavil prednosti delovanja 

leta 2006 in poudaril, da ostaja skrb za varnost in stabilnost 

v Evropi ena od bistvenih nalog prihodnjega delovanja organizacije. 

Ob tem se je zavzel za nadaljnje dobro sodelovanje z ZN. 

Predsedujoči OVSE je uvodoma poudaril, da je bilo leto 2005 polno 

izzivov, v katerih je bil prispevek OVSE k zagotavljanju miru in varnosti 

širše priznan. Kot je poudaril, bo OVSE pod belgijskim predsedovanjem 

nadaljeval prizadevanja pri institucionalnih reformah in iskanju 

večjega ravnovesja med politično-vojaško, gospodarsko in humanitarno 

dimenzijo delovanja. Posebno pozornost bodo namenili boju 

proti mednarodnemu terorizmu in zaščiti vladavine prava. OVSE bo še 

naprej deloval na področju preprečevanja sporov in kriznega upravljanja, 

pri čemer je predsedujoči OVSE Karel de Gucht posebej opozoril 

na vprašanje Kosova. »Temu bomo med belgijskim predsedovanjem 

namenili prav posebno pozornost,« je pojasnil. Poleg tega je še dodal: 

»Pospešen dialog in tesno sodelovanje med ZN, EU, OVSE, Natom in 

drugimi akterji sta nujna za prihodnjo ureditev statusa te pokrajine.« 

Po predstavitvi predsednika OVSE so nastopili še nekateri drugi člani 

Varnostnega sveta ZN, ki so pohvalili dosedanje delovanje OVSE, še 

posebno na Balkanu. 

Delo o deportacijah v 

koncentracijska taborišča 

V italijanski Palmanovi so v petek, 27. januarja, predstavili delo z naslovom 

Deportacije slovenskih in hrvaških civilistov v italijanska koncentracijska 

taborišča 1942–1943. V knjigi so prispevki slovenskih in italijanskih 

zgodovinarjev Borisa M. Gombača, Metke Gombač, Božidarja 

Jezernika, Alessandre Kersevan, Marca Puppinija, Ferruccia Tassina in 

Maica Trince, ki so zbirali in raziskovali gradivo o taboriščih na vzhodni 

meji. V Fossalonu, Gonarsu, Kostanjevici, Viscu in Zdravščini je skupaj 

umrlo več kot 500 ljudi, na Rabu pa približno 1500. Knjigo sta uredila 

Boris M. Gombač in Dario Matiussi. 

Evropska žandarmerija uradno 

prevzela naloge 

V italijanski Vicenzi je v ponedeljek, 23. januarja, potekala 

slovesnost, na kateri je žandarmerija EU, ki jo je pet članic EU 

ustanovilo septembra 2004 v nizozemskem mestu Noorwijk, 

uradno prevzela svoje naloge. Kot je ob tem poudarila francoska 

obrambna ministrica Michele Alliot-Marie, bo evropska žandarmerija 

lahko na kriznih žariščih po svetu posredovala že letos. 

Obrambni ministri Italije, Nizozemske, Španije in Portugalske, ki 

poleg Francije še prispevajo svoje sile, so ustanovitev sil označili 

kot pomemben korak pri vzpostavljanju skupne evropske 

obrambne politike. 

Evropska žandarmerija, ki jo sestavljajo pripadniki policijskih sil z vojaškim 

statusom, bo lahko v primeru potreb po hitrem posredovanju v 30 

dneh mobilizirala 800 pripadnikov. Enote žandarmerije naj bi bile na 

voljo predvsem za potrebe EU, lahko pa bi sodelovale tudi v operacijah 

Nata in OVSE. Njeni pripadniki bodo sodelovali v operacijah, ki so prenevarne 

za civilne organizacije, hkrati pa ne zahtevajo visoke stopnje 

vojaške usposobljenosti. »Enote bodo imele leta 2006 različne priložnosti 

za napotitev, bodisi na Balkanu ali v katerikoli drugi regiji po svetu,« 

je pojasnila obrambna ministrica Alliot-Marie. S prevzemom nalog 

evropske žandarmerije je bil zadovoljen tudi visoki predstavnik EU za 

skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je žandarmerijo 

EU označil kot »pomemben dejavnik v multidisciplinarnem pristopu pri 

upravljanju kriz« in kot »adut evropske obrambne in varnostne politike«. 

Evropski žandarmeriji, znani tudi pod imenom Eurogendfor, poveljuje 

francoski general Gerard Deanaz, na sedežu v Vicenzi pa deluje 30 

častnikov iz vseh petih sodelujočih držav, ki jih vodi polkovnik Pietro 

Barbano iz vrst italijanskih karabinjerjev. 

Foto: arhiv Nata 

I z t u j i n e 


S t ro ko v n e te m e 


Vojna v sudanski zahodni provinci Darfur, v kateri je od leta 2003 življenje izgubilo od 

180.000 do 300.000 ljudi, več kot dva milijona ljudi pa je izgubilo dom, je pogosto 

poimenovana kot spopad med arabskimi pastirji in afriškimi kmeti. Toda spor je mnogo 

bolj zapleten. Boj, ki so ga Združeni narodi poimenovali največja svetovna humanitarna 

kriza, je groza in nauk svetovnim organizacijam, ki so se morale iz Darfurja zaradi 

ogroženosti osebja umakniti ali 

pa so v regiji neučinkovite, saj 

sredstva in moč porabijo za 

svojo zaščito. 

Najrevnejši na svetu 

Sudan je z 2,5 milijona kvadratnih kilometrov 

največja afriška država, v kateri zelo razpršeno 

živi 39 milijonov prebivalcev. Le 32 odstotkov 

prebivalcev je v urbanih naseljih, 68 odstotkov 

na podeželju, sedem odstotkov prebivalcev pa 

je nomadov brez zemlje. Večina prebivalcev 

je islamske vere, posebno na severu države, 

krščanski verniki in verniki nekaterih tradicionalnih 

religij pa so naseljeni na jugu države, 

tudi v regiji Darfur. Sudan je država s federalnim 

sistemov vladanja, z več ravnmi administracije. 

Tako je Sudan razdeljen na 26 držav, te pa na 

120 lokalnih območij. Prebivalci govorijo več kot 

130 jezikov in dialektov, tako da se pripadniki 

plemen med seboj niti ne razumejo. Islamski 

afriško-arabski prebivalci s severa države govorijo 

arabski jezik, ki postaja iz leta v leto bolj 

pomemben in je v nekaterih predelih že uradni 

jezik. Večina prebivalstva živi v takšnih ekonomskih, 

gospodarskih in socialnih razmerah, da je 

Organizacija združenih narodov že leta 2004 po 

indeksu razvoja Sudan ocenila kot najmanj razvito 

državo na svetu. 

Tudi politične razmere so težko razumljive. Sudan 

je neodvisnost po britanski in egipčanski 

vladavini dobil leta 1956. Od osamosvojitve je 

država neprestano prehajala iz demokracije v 


vojaško vladanje in nasprotno, tako da so prebivalci Sudana v zadnjem 

pol stoletju živeli v »demokraciji« manj kot deset let. 


Ime Darfur pomeni domovina Furov in je regija na zahodu Sudana, ki obsega 

250.000 kvadratnih kilometrov, na katerih bi, če ne bi bilo množičnih pregonov, 

živelo šest milijonov prebivalcev. Darfur meji na Libijo, Čad in Centralno 

afriško republiko. Leta 1994 je bil Darfur razdeljen na tri države, in sicer Severni, 

Južni in Zahodni Darfur. Čeprav ima vsaka država svoje glavno mesto, 

večina prebivalcev živi v vasicah in naselbinah z nekaj sto družinami. Ceste 

med njimi so slabe ali pa jih sploh ni. Ekonomija treh držav Darfurja je tako 

revna, da večina prebivalcev živi iz dneva v dan, nekateri se komaj preživljajo 

z govedorejo in delom na nekaj industrijskih farmah. Prav revščina, neplodna 

zemlja in kraja govedi so bili pogosti razlogi za boje predvsem med naseljenimi 

plemeni in nomadi ter med različnimi plemeni med vasmi. 

Nastanek sporov v Darfurju 

Korenine sporov, ki jih spremljamo prek množičnih občil, so globoke in zapletene. 

Začelo se je s spori med plemeni, predvsem zaradi širjenja puščave, 

dostopa do sodobnega orožja, identitete različnih plemen, bojev za prevlado 

in predvsem zaradi neprestanih vpadov dobro oboroženih plemenskih skupin. 

Mednarodna skupnost in organizacije, kot so ZN, EU in Nato, lahko le 

domnevajo, kaj se je tam dogajalo, saj je nenehno prihajalo do spopadov 

med plemeni, prehodov državnih meja in medsebojnega obračunavanja 

med podeželskimi skupnostmi ter vlado. 

Zdi se, da začetki krvavih spopadov in genocida segajo vsaj v leti 2001 in 

2002, ko sta na jugu Sudana v pokrajini Darfur nastali uporniški skupini, 

imenovani Sudansko osvobodilno gibanje oziroma vojska (SLM/A) ter 

Gibanje za pravico in enakost (JEM). Skupini sta bili med seboj sicer slabo 

povezani, razlogi za njuno ustanovitev pa so precej podobni, in sicer 

nasprotovanje vladi ter zahteva po upoštevanju, enakosti in zastopanosti 

njihovih plemen v vladi. Najprej so se v političnih načrtih zavzemali zgolj za 

prebivalce pokrajine Darfur, pozneje pa so jih razširili na ves Sudan. JEM 

je leta 2001 celo objavil manifest Black Book, v katerem je opisal politični, 

socialni in ekonomski položaj zapostavljenih plemen ter opozoril na marginalizacijo, 

neenakost in politično ter ekonomsko nemoč. Besede in manifesti 

niso pripomogli k izboljšanju razmer, zato je konec leta 2002 prišlo do prvih 

oboroženih spopadov, ki so se nadaljevali leta 2003. Najprej so bili to spopadi 

med uporniki ter policisti in vojsko. Uporniki so plenili vladno lastnino 

in orožje ter celo onesposobili vojaško letališče, uničili nekaj vojaških letal, 

Voda je pogosto zastrupljena, zato so vrste za čisto vodo zelo dolge. 

poveljnika letalstva pa ugrabili. Bili so vse bolj množični in dobro oboroženi, 

zaradi česar je sudanska vlada menila, da sosednja država Čad podpira 

uporniške skupine, kar je čadski predsednik zanikal. 

Vlada se je zaradi pogostih uporniških napadov in plenjenja počutila nemočno, 

zato je vojsko in policijo umaknila v mesta, s tem pa izgubila nadzor nad 

podeželjem. Pripadniki vladne vojske so bili tudi prebivalci Darfurja, zato so 

se verjetno uprli boju proti »svojim ljudem«. Vlada naj bi pozvala arabska plemena, 

predvsem nomadska, naj napadajo plemena, ki podpirajo upornike. 

Tako so nomadi Arabci verjetno tudi z vladnim pozivom in oborožitvijo začeli 

uničevati naselja predvsem črnskega neislamskega prebivalstva. Njihove 

žrtve so jih imenovale džandžavedi, kar pomeni hudiči na konjih. 

Spor danes 

V mestu N’djameni so sprte strani leta 2004 podpisale sporazum, s katerim 

naj bi se končal več kot leto dni dolg spopad. Podpisali so ga pripadniki 

džandžavedov in predstavniki obeh uporniških skupin, torej Sudanskega 

osvobodilnega gibanja (SLM/A) in Gibanja za pravico in enakopravnost 

(JEM). Uspešnost sporazuma je bila predvidljiva. Sporazum so podpisale 

tri strani, v spopadih pa so bile udeležene skupine plemen, ki so med seboj 

slabo ali nič povezane. Pogosto se zaradi različnih jezikov in dialektov niti 

niso razumeli, sovraštvo med plemeni je bilo na vrhuncu, nekateri uporniki 

ali pripadniki džanžavedov pa so bili bolje oboroženi kot oblečeni in siti. V pokrajini 

je bila namreč takšna revščina, da je vsak dan zaradi podhranjenosti 

in bolezni umrlo več ljudi, med njimi veliko otrok. Prebivalci Darfurja, ki so 

preživeli, so v letu spopadov utrpeli veliko premoženjsko in še večjo duševno 

škodo. Posiljeni, razseljeni, zapuščeni, mučeni … 

Mir je kljub podpisu mirovnega sporazuma ostal nestabilen. Besede, ki jih 

omenjajo v poročilih organizacij, kot so Združeni narodi, Amnesty International, 

Zdravniki brez meja, Evropska unija in druge človekoljubne organizacije, 

so genocid, zločin proti človeštvu, načrtno uničevanje vasi, množična skupinska 

in večkratna posilstva, umori, begunci, epidemije bolezni, ubiti, mučeni … 




Posebna komisija Združenih narodov je zbrala veliko dokazov in poročil o 

sistematičnem uničevanju vasi in naselbin, o čemer pričajo tudi satelitski 

posnetki, uničevanje pomembne infrastrukture, kot so mlini za moko, pobijanje 

živine, načrtno uničevanje že tako revne vegetacije, zastrupljanje 

vodnjakov … Nekateri viri trdijo, da je popolnoma uničenih več kot 600 vasi, 

sudanski viri pa pričajo o več kot 2000 uničenih vaseh. Nekatere vasi so delno 

uničene, prvotni prebivalci izgnani, v vasi pa so se naselile prej nomadske 

rodbine arabskega rodu. 

Kljub arabskemu nasilju so Združeni narodi ugotovili, da nekateri Arabci in 

pripadniki islamske vere močno nasprotujejo ravnanju džandžavedov in 

vlade. Pričanja žrtev človekoljubnim organizacijam imajo vsaj dve skupni 

točki. Med strahotnim uničevanjem vasi in pobijanjem prebivalcev so namreč 

največkrat pred vasjo vozila ali v zraku letala uradne sudanske vojske in 

policije, kar pomeni, da vlada zločine opazuje, če ne že podpira, vsakemu 

takemu napadu pa sledi najpogosteje uporabljeno orožje – skupinsko posiljevanje 

deklic in žena. 

V regiji se nasilje nadaljuje z vseh strani, to pa predvsem zaradi beguncev 

vpliva tudi na sosednje države. Zato je Afriška unija (AU) v Darfurju junija 

2004 namestila manjšo opazovalno misijo, imenovano Komisija za prekinitev 

ognja (CFC). Rezultat opazovanja je bil opazen že čez štiri mesece. 

Začela se je obsežnejša misija Afriške unije, imenovana Afriška misija v Sudanu 

– AMIS, vendar še vedno le z nalogo »aktivnejšega opazovanja«. 

9. januarja 2005 so vladni predstavniki in predstavniki uporniških skupin 

pod pritiskom mednarodne skupnosti spet podpisali Vsestranski mirovni 

sporazum (CPA). Takrat je AMIS začel tudi varovati krizna območja, za katera 

demilitarizacijo so se dogovorile vse sprte strani. Pripadniki Afriške unije 

skrbijo tudi za preprečevanje kršitev človekovih pravic in nasilja, vendar v nastalih 

razmerah niso uspešni. Napadi na plemena so tako pogosti in nepredvidljivi, 

da so se s podeželja umaknile ne le vse humanitarne organizacije, 

temveč tudi pripadniki mednarodnih mirovnih sil. Marca 2005 je Varnostni 

svet OZN sprejel resolucijo o zaostritvi embarga na orožje za vse strani in o 

preprečitvi nadaljnjih sporov v darfurski regiji ter Mednarodnemu kazenskemu 

sodišču predal poročilo VS OZN o položaju v Darfurju. 

Že po nekaj mesecih je Afriška unija ugotovila, da je treba mirovne sile okrepiti. 

Septembra 2005 se je mirovni misiji pridružil dodaten AMIS II, v katerem 

sodelujejo tudi pripadniki EU in držav partneric. »Obsežni napadi na civiliste 

se nadaljujejo, pripadniki oboroženih skupin posiljujejo ženske in dekleta, še 

več vasi je požganih in še tisoče ljudi je moralo zbežati z domov,« je pred novim 

letom 2006 o položaju v Darfurju v svojem mesečnem poročilu zapisal 

generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan. 

Eno od pribežališč beguncev 

Kako do rešitve 

Danes je v Sudanu 8000 pripadnikov mednarodnih mirovnih sil, ki pa po 

poročilih ne pripomorejo k miru in stabilnosti toliko, kot bi želeli. Po ocenah nekaterih 

strokovnjakov bi za zagotovitev miru in varnosti v državi potrebovali od 

12.000 do 15.000 pripadnikov mirovnih sil. Te bi morale imeti močan vojaški 

del in civilne strokovnjake, usposobljene skladno z mandatom za civilno zaščito 

po VII. poglavju ustanovne listine OZN. Šele takrat bi se na krizna območja 

verjetno lahko vrnile tudi človekoljubne organizacije, ki so se zaradi napadov 

na osebje s podeželja postopno umaknile v mesto ali pa regijo celo zapustile. 

Evropska unija se je za pomoč in prispevek k AMIS II odločila na podlagi konference 

v Adis Abebi in po predstavitvi paketa pomoči Javierja Solane. Danes 

EU pomaga na vojaškem, policijskem in finančnem področju. Države EU, ki 

so aktivno vključene, so Francija, Nemčija, Irska, Švedska, Avstrija, Španija, 

Nizozemska, Italija, Velika Britanija in Ciper. Do konca lanskega leta je EU za 

pomoč Sudanu v različnih oblikah porabila več kot 620 milijonov evrov, od 

tega največ za humanitarno pomoč. Evropska unija je za Darfur med drugim 

zagotovila vodne cisterne, medicinska sredstva, zračni prevoz za potrebe 

AMIS II in drugo. Sicer pa oddaljenemu Darfurju Evropa pomaga predvsem 

s svetovalci, opazovalci in strokovnjaki. Nemčija, Švedska, Nizozemska in 

Danska opozarjajo na nevarnost za pripadnike mirovnih misij, ki jih je iz EU 

58. Tudi oni se srečujejo z boleznimi, pomanjkanjem pitne vode in goriva ter 

izpostavljenostjo napadom tolp. 

Prispevek Slovenije 

Slovenija denarja ali strokovnjakov v Darfur doslej ni prispevala, Slovenska 

vojska pa je v imenu Slovenije doslej darovala 2000 suhih obrokov. Naša 

država se je načelno »pridružila prizadevanjem EU pri vzpostavitvi miru in 

varnosti, promociji demokracije, vladavine prava, spoštovanja človekovih 

pravic in preprečevanja spopadov na afriškem kontinentu«. Toda doslej smo 

ostali le pri besedah in načelnih diplomatskih sporočilih. 

Čeprav je Slovenija majhna država, ki kot članica mednarodne skupnosti 

intenzivno sodeluje predvsem na kriznih območjih v regiji, lahko pri reševanju 

krize v domovini Furov različno pomaga. Veliko je že naredil predsednik RS dr. 

Janez Drnovšek, ki je javne, politične in medijske osebe po svetu s pismom 

pozval k pomoči za Darfur. »Prepričan sem, da je tako za svetovno organizacijo 

kot za odgovorne državnike in mednarodne finančne ter druge ustanove 

nastopil trenutek, ko moramo pred očmi vznemirjene in pozitivno motivirane 

svetovne javnosti potrditi, da si želimo, da velikim obljubam v naših dokumentih 

sledijo učinkovita dejanja.« 

Mag. Tanja Perko 

Viri: 

Spletne strani organizacij OZN, EU, Amnesty International, Human Rights Watch, Nato 

in Cia Factbook. 

In the Land of Darfur 

The war raging since 2003 in the western Sudanese province of Darfur 

has so far taken the lives of between 180.000 to 300.000 people. Over 

two million have lost their homes in this conflict, often referred to as the 

war between Arab shepherds and African peasants. However, the conflict 

is much more complicated. This war, which the United Nations call 

“the biggest global humanitarian crisis” is evoking feelings of terror and 

teaching a lesson various world organisations which had to withdraw 

their representatives from Darfur because their lives were in danger. Others, 

who remain there, are helpless, using their means and power only 

to protect themselves. The author of the article describes the situation 

in this region of Sudan and possible solutions of the conflict.


Radarska 

postaja tipa 

dnepr 

Radarska vojna 

v senci plinske vojne 

Odnose med Ukrajino in Rusijo poleg gospodarskih (predvsem 

cene plina) in političnih sporov obremenjujejo tudi resna vojaško-politična 

vprašanja, zaradi česar smo ob zaostritvah priče 

prepirom glede ruskih oporišč na ukrajinskem ozemlju, med 

njimi pa izstopa vprašanje ruske črnomorske flote na polotoku 

Krim. 1 Le malokdo ve, da so poleg črnomorske flote na ukrajinskem 

ozemlju tudi drugi vojaški objekti, ki so strateškega pomena 

za nacionalno varnost Rusije. Med njimi sta najpomembnejši 

radarski postaji sistema zgodnjega opozarjanja v Sevastopolu 

in Mukačevem, o katerih se je v zadnjih mesecih začel odkrit 

diplomatski spor med Rusijo in Ukrajino. V tem kontekstu je 

dobilo tudi poročanje ruskih množičnih občil konec leta 2005 

o ruskem preizkušanju nove radarske postaje tipa voronež DM 

v okolici Sankt Peterburga in o nameravani posodobitvi obstoječega 

ruskega radarskega sistema za zgodnje opozarjanje 

popolnoma novo vojaško-politično konotacijo. 

Naj najprej na kratko predstavim razvoj in stanje ruske mreže radarskih 

opazovalnih postaj za zgodnje opozarjanje. Hrbtenico ruske mreže radarskih 

postaj za zgodnje opozarjanje sestavljajo radarski sistemi tipa dnepr in dnester-M 

ter darjal (pečora). Ta mreža je precej občutljiva, kar je posledica dveh 

dejavnikov, in sicer je lokacija nekaterih postaj, ki so na ozemlju neodvisnih 

držav nekdanje Sovjetske zveze in ki lahko postanejo, kot kaže primer Ukrajine, 

predmet meddržavnih pogajanj in izsiljevanj, poleg tega je večina radarskih 

postaj in opreme v njih starejša od 25 let. Izjema je postaja Baranoviči z 

radarjem tipa volga v Belorusiji, ki je bila zgrajena leta 2003. 

Najstarejša sistema sta dnepr in dnester, zgrajena leta 1970 na polotoku 

Kola v Olenogorsku in Latviji v Skrundi. Zaprli so ju leta 1998, njuna naloga 

pa je bila spremljanje dogajanja v zračnem prostoru norveškega in Severnega 

morja. Konec 70. let prejšnjega stoletja so bile zgrajene še štiri radarske 

postaje istega tipa v Balakšu v Kazahstanu, Mišelevki blizu Irkutska, v bližini 

Sevastopola in Mukačevem v Ukrajini in dodatna postaja v Skrundi. Z njimi naj 

bi pokrivali severni del Atlantskega oceana, območja Tihega oceana in Indijskega 

oceana ter vzhodno Sredozemlje. Hkrati sta bili v okviru protiraketne 

obrambe Moskve zgrajeni še radarska postaja Dunaj-3 v Kubinki in Dunaj-3M 



Don-2N v Puškinovem 

v Čehovu. Zadnja novejša serija postaj z radarji tipa darjal (rus. pečora) je 

bila zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja v Olenogorsku, Pečori in Gabali 

v Azerbajdžanu, gradnja naslednje generacije visoko zmogljivih in sodobnih 

radarskih postaj v SZ, z izjemo radarske postaje Don-2N v vasi Puškino v okolici 

Moskve, pa je bila prekinjena bodisi zaradi pomanjkanja denarja bodisi 

zaradi določil sporazuma ABM (Podvig, 2002). 

Tako je Rusija leta 1991 nasledila precej zanesljivo mrežo radarjev za zgodnje 

opozarjanje, ki pa jo je bilo treba obnoviti in posodobiti, za kar pa ruska 

država ni imela proračunskega denarja. Tehničnim težavam v 90. letih se je 

leta 1998 pridružila še ukinitev radarske postaje v Skrundi, ki je skladno s 

sporazumom med Rusijo in Latvijo iz leta 1993 nehala delovati. Zato je na 

ruskih severozahodnih mejah postaja in zato je nastala radarska luknja, ki 

je Rusija zaradi omejenih finančnih zmožnosti ni zmogla v celoti pokriti do 

danes. Delno je to poskušala z dokončanjem radarske postaje v Baranovičih 

v Belorusiji in s postajo v Puškinovem. 

Rusko radarsko mrežo za zgodnje opozarjanje sestavljajo naslednje radarske 

postaje (Podvig, 2002: 32-34): radarji dnepr/dnester-M (Nato: Hen House) 

v Olenogorsku, Mišelevki, Balakašu (Kazahstan), Sevastopolu in Mukačevem 

v Ukrajini, radarji darjal/darjal-UM (pečora) v Pečori, Olenogorsku in Gabali 

(Azerbajdžan), radar tipa volga v Baranovičih v Belorusiji, radarska postaja 

v Kubinki z radarjem dunaj-3 in radarska postaja Čehov z radarjem dunaj-3U 

ter radar don-2N v radarski postaji v Puškinovem v okolici Moskve. 

Skupaj deluje dvanajst radarskih postaj, od katerih je pet zunaj Rusije, nekatere 

od njih pa so tudi zunaj ruskega fizičnega nadzora. Tako v radarskih postajah 

v Sevastopolu in Mukačevem od leta 1992 delujejo ukrajinski operaterji, 

ki so pod nadzorom ukrajinskih oblasti, podatki, ki jih ti postaji pridobivata, pa 

so namenjeni izključno ruskim vesoljskim silam. Zaradi takšnega stanja naj 

bi prenos in uporabo podatkov med državama urejal meddržavni sporazum 

iz leta 1992, po katerem naj bi Rusija v naslednjih petnajstih letih za podatke 

iz postaj plačevala Ukrajini na leto 1,8 milijona ameriških dolarjev. Čeprav 

ukrajinska vrhovna rada sporazuma ni ratificirala, je ruska stran določila sporazuma 

izpolnjevala, Ukrajina pa temu do pred kratkim ni nasprotovala. Prvi 

znaki spora so se pokazali že spomladi 2005, ko je ukrajinska stran na zasedanju 

koordinacijskega komiteja skupne zračne obrambe SND sporočila, da 

bo zahtevala povečanje letne najemnine za postaji in pri tem kot glavni razlog 

navajala podatek, da Rusija za postajo tipa darjal (rus. pečora) v Azerbajdžanu 

v Gabali plačuje na leto pet milijonov ameriških dolarjev (Kommersant, 

11. februar 2005). 

Eskalacija spora se je začela konec leta 2005, ko je Ukrajina v okviru rusko-ukrajinskega 

plinskega spora zagrozila s povečanjem najemnine za 

vse za Rusijo koristne vojaške objekte v Ukrajini. Ruska stran je v odgovor 

na te grožnje opozorila na določila sporazuma o delitvi črnomorske flote, 

torej na del sporazuma, ki ureja meddržavne odnose, vključno z vprašanjem 

avtonomije Krima in rusko-ukrajinskih mej. Hkrati je prek izjav visokih ruskih 

predstavnikov dopuščala možnost novih pogajanj o višini najemnine oziroma 

prilagoditvi uporabnine novim tržnim (tudi političnim) dejstvom (Rian, 27. 

december 2005). 

Kakor kaže nedavni razvoj dogodkov, je problem veliko večji, saj so se pojavile 

informacije, da namerava Ukrajina omogočiti vstop ameriškim strokovnjakom 

v obe postaji, kar naj bi po mnenju ruske strani resno ogrozilo rusko 

nacionalno varnost. Kot ključni dokaz ukrajinskih namer ruska stran navaja 

ukrajinski prenos pristojnosti nad postajama z ukrajinskega ministrstva za 

obrambo na Nacionalno vesoljsko agencijo Ukrajine, kar naj bi omogočalo 

ne le povečanje najemnine oziroma sklenitev novega meddržavnega spo- 


azuma, temveč tudi vstop ameriških strokovnjakov v objekta 2 (Letna.ru., 12. 

januar 2006). 

To je še okrepilo ruske strahove, spodbujene s siceršnjim ukrajinsko-ameriškim 

zbliževanjem, v okviru katerega še posebno izstopa sporazum o sodelovanju 

na vesoljsko-raketnem področju in ki naj bi začel veljati že letos. Ruska 

stran zato sumi, da je spor glede višine najemnine le povod za prekinitev prenosa 

podatkov z obeh postaj že med letošnjim letom. Pri tem se ruska stran 

opira na izkušnje iz 90. let, ko so podobne razmere nastale v Latviji z radarsko 

postajo Skrunde, ki je v podobnih okoliščinah nehala delovati leta 1998, za 

kar Rusi še danes krivijo ZDA (Lenta. ru., 12. januar 2006). 

Podoben razvoj dogodkov v Ukrajini bi Rusiji onemogočil nadzor nad zračnim 

prostorom, ki obsega več kot 2000 kilometrov ruskih meja, oziroma bi izgubila 

nadzor nad Sredozemljem, delom Bližnjega vzhoda ter delom Srednje in 

Južne Evrope. Ruski poveljniški center protizračne obrambe v Moskvi bi bil 

tako v zahodnem delu države skoraj popolnoma brez informacij, edini vir podatkov 

bi ostala postaja v Baranovičih in deloma postaja v Puškinovem. Tako 

oslabljen nadzor bi Rusom skoraj gotovo onemogočil učinkovit in predvsem 

pravočasen odziv na morebitno grožnjo na tem območju. 

Zato novica o preizkušanju novega radarja tipa voronež-DM v okolici Sankt 

Peterburga ni presenečenje. Da se Rusija pripravlja na to, je bilo mogoče zaslediti 

že v obrambnih naročilih za leto 2005, še bolj pa za letos, ko se je vsota 

denarja, namenjenega za gradnjo in vzdrževanje radarskega omrežja, povečala 

za več kot 52 odstotkov. Čeprav so informacije o novem radarju skope, je 

bilo mogoče razbrati, da bo pokrival območje Švedske in Norveške. Kako velik 

bo doseg nove radarske postaje, je skrbno varovana skrivnost. Ključno, kar je 

bilo še mogoče razbrati iz medijskih poročil, je namera Rusije, da s tem tipom 

radarjev postopno nadomesti vse obstoječe radarje sistema zgodnjega opozarjanja. 

V okviru tega procesa bo Rusija na svojem ozemlju najprej gradila 

predvsem tiste radarske postaje, s katerimi bo nadomestila podobne objekte 

v državah SND in s katerimi bo zapolnila radarsko luknjo na Daljnem vzhodu 

in v srednji Aziji. Ob koncu tega procesa okoli leta 2010 naj bi zunaj ruskega 

ozemlja delovala le še postaja Baranoviči v Belorusiji. To mrežo stacionarnih 

postaj naj bi Rusija okrepila tudi z mrežo mobilnih radarskih postaj v decimetrskem 

spektru. Prej navedene postaje namreč delujejo v metrskem spektru 

(Lenta.ru, 19. januar 2006). 

Radarska postaja tipa darjal 

Tako posodobljena in okrepljena mreža radarskih postaj za zgodnje opozarjanje 

bo Rusiji skupaj z novim sistemom zračne obrambe S-400 in posodobljenimi 

sistemi A-135 omogočila oblikovanje omejene protiraketne obrambe 

Moskve, Sankt Peterburga in industrijskega območja Urala (Krasnaja zvezda, 

18. januar 2006). 

Ugotovimo lahko, da je Rusija zaradi političnih sprememb v nekaterih sosednjih 

državah, predvsem v Ukrajini, Gruziji in deloma Azerbajdžanu, začela 

izvajati odločne spremembe, s katerimi bo odpravila odvisnost od svojih sosed 

na področjih, ki so zanjo nacionalnega (varnostnega) pomena. Glede tega izstopajo 

predvsem transport ruskih energentov v EU 3 in ruska vojaška oporišča 

v teh državah 4 . Prav tako verjetno je, da se Rusija s temi ukrepi pripravlja na nadaljnjo 

širitev Nata in krepitev ameriškega vpliva v SND. Rusija se očitno želi izogniti 

ponovitvi zgodbe iz 90. let, ko je bila popolnoma nepripravljena na nova 

geostrateška dejstva, in sicer umik iz Srednje in Vzhodne Evrope, širitev Nata 

ter EU in podobno. Bojim se, da se s takšnimi ukrepi in povečevanjem števila 

vpletenih vse bolj približujemo oblikovanju nekega geostrateškega položaja, ki 

bi ga lahko imenovali hladni mir. 

Mag. Klemen Grošelj 

Foto: katalog ruske oborožitve 

1 

Zadnji spor je povezan z višino najemnine in lastništvom mreže svetilnikov, ki omogočajo 

navigacijo ruski črnomorski floti. 

2 

Tako naj bi objekta pridobila civilni status in ne bi bila več predmet rusko-ukrajinskih 

sporazumov iz 90. let, ki rešujejo položaj vojaških objektov, ne govorijo pa o civilnih 

objektih. 

3 

Pri tem izstopata severni plinovod, ki bo neposredno povezal Rusijo in Nemčijo 

oziroma omogočil Rusom neposreden izvoz plina na tržišča EU in gradnjo pristanišča 

Primorsk v leningrajski oblasti, prek katerega Rusija v zadnjih letih izvaža vse več ruske 

nafte in premoga, s čimer se želi izogniti izvozu nafte prek latvijskega pristanišča 

Vestspilsa ali vsaj zmanjšati njegov obseg. 

4 

Zaradi prepogostih zapletov z Ukrajino in prenehanja najema Sevastopola leta 2017 

je Rusija že začela graditi vojaško pomorsko oporišče v mestu Novorossijsk, kamor 

namerava postopoma preseliti sedež črnomorske flote. 

Viri: 

• Podvig, P. (2002): History and the Current Satus of the Russian Early-Warning System. 

Science and Global Security, št. 10, 21–60. 

• Avdeev, J., in Pinčuk, A. (2006): Na vzljet; Krasnaja zvezda, 18. januar 2006. 

• Kommersant (11. februar 2005): Ikarine Sends a Warning to Russia. Dosegljivo na 

www.kommersnat.com/doc.aspid=546403, 16. januar 2006. 

• Lenta.ru (12. januar 2006): Radiolokacionaij nezavisimostj. Dosegljivo na 

www.lenta.ru/articles/2006/01/11/rls/_printed.htm, 12. januar 2006. 

• Lenta.ru (19. januar 2006): Novujo decimetrovoj RLS Minoboroni načnet stroitj uže v 

2006 godu. Dosegljivo na www.lenta.ru/news/2006/01/18/rls/_printed.htm, 19. 

januar 2006. 

• Rian (12. december 2005): Ukraine threatens Russia`s missile defence security. 

Dosegljivo na www.en.rian.ru/russia/20051212/42455725-print.html, 16. januar 

2006. 

• Rian (27. december 2006): Lease on ukrainian radars negotialbe-Ivanov. Dosegljivo 

na www.en.rian.ru/russia/20051227/42730928-print.html, 16. januar 2006. 

• Rian (18. januar 2006): Space Forces to start new radar station construction in 

2006. Dosegljivo na www.en.rian.ru/russia/20060118/43065497-print.html, 19. 

januar 2006. 


Radar War in the Shadow of Gas War 

The relations between Ukraine and Russia are burdened with serious 

military-political questions, besides the existing economic problems 

and political conflicts. Currently we are witnessing the increasing 

tension growing from the dispute about Russian army bases in the 

Ukrainian territory, most serious of all is the question about the Russian 

fleet on the Krim Peninsula in the Black Sea. However, few people know 

that besides the Black Sea fleet, other Russian military objects of high 

strategic importance, playing a vital role in the national security, can 

also be found in the Ukraininan territory. Among them the most important 

are the radar stations of early-warning system in Sevastopol and 

Mukačevo, causing a diplomatic conflict between Russia and Ukraine. 

S LOV E N S K A VO J S K A 31 

Foto: oborožene sile ZDA

Leto 1991 – čas osamosvajanja, 

groženj in vojne 

N a š e ko re n i n e 

Februarja se nadaljujejo vojaški spopadi za osvoboditev 

Kuvajta. Iraška vojska s 60.000 vojaki 

in 1000 tanki celo prodira na saudsko ozemlje, 

medtem ko zavezniške sile nenehno raketirajo pomembne 

vojaške cilje in Bagdad. Irak je z raketami 

ponovno napadel Izrael in Sadam Husein se ni bil 

pripravljen pogajati o miru, temveč je celo zagrozil 

z uporabo kemičnega orožja. 

Sredstva javnega obveščanja so v Sloveniji veliko 

pozornosti namenila 

vohunski aferi na Hrvaškem 

in poskusom 

nasilnega interveniranja 

JLA. Opisujejo 

pričevanja, kako se 

je TO Slovenije obtoževalo 

tihotapstva 

orožja brez vednosti 

JLA že v začetku 

70. let prejšnjega stoletja, o ponovnem 

poizkusu razorožitve TO in dezinformaciji 

JLA ter da slovenska vlada prek podjetnika 

Grubeliča uvaža orožje. Pojavljale 

so se tudi razprave o denacionalizaciji 

in pobudi civilnih gibanj o demilitarizaciji 

Slovenije. 

In še pomemben športni dogodek. 9. februarja je 

slovenski smučarski skakalec Franci Petek v Val 

di Fiemme skočil 217,5 metra in postal svetov ni 

prvak. 

Zaskrbljenost Evropske unije 

Prve dni februarja je v Davosu potekalo srečanje 

Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Udeležil 

se ga je tudi dr. Janez Drnovšek, ki se je med 

drugim sestal z italijanskim zunanjim ministrom 

Giannijem de Michelisom in šefom nemške diplomacije 

Hans-Dietrichom Gennscherjem. Dejala sta 

mu, da v njunih prestolnicah pozorno in z zaskrbljenostjo 

spremljajo dogajanje v Jugoslaviji ter da se 

zavzemajo za mirno reševanje sporov. Spoštovali 

bodo vsak demokratični in miroljubni dogovor, preproste 

rešitve pa so za obe državi nesprejemljive. 

Dr. Janez Drnovšek je v tem razgovoru opozoril na 

predlog, da je poleg zamisli o federaciji ali konfederaciji 

mogoča tudi mirna dezintegracija. 

Minister de Michelis je na tiskovni konferenci poudaril 

italijansko stališče za demokratično reševanje 

težav in se izrekel proti temu, da bi vojska 

V tokratnem prispevku opisujem najpomembnejše 

dogodke v prvi polovici 

februarja 1991, in sicer zaskrbljenost 

Evropske unije, začetek ločevanja od 

SFRJ, obveščevalno dejavnost v RS, 

vlogo zveze rezervnih vojaških starešin, 

javnomnenjske raziskave o vojaštvu in 

podpisovanje Deklaracije za mir. 

uporabila silo. Zaradi zaskrbljenosti 

širšega okolja 

je tudi izjavil: »To vprašanje 

bom jutri postavil na zasedanju 

Evropske unije, 

ker menim, da moramo 

jasno opozoriti Beograd, 

republiko Srbijo in druge, 

da ne bi opustili političnega dialoga in pogajanj. 

Tako naj bi Evropska unija spodbudila začeta 

pogajanja za reševanje jugoslovanske politične 

krize.« Uporaba sile kot sredstva za reševanje 

jugoslovanske krize je popolnoma nesprejemljiva, 

napetosti in zaostritve je treba urediti z dialogom in 

pogajanji, je bilo sporočilo Evropske unije, pozneje 

poslano v Beograd. 

Obveščevalna dejavnost 

Sestal se je Svet predsedstva RS za varstvo ustavne 

ureditve in obravnaval predlog vlade o potrebi 

po ustanovitvi nove organizacije Varnostno-informativne 

službe (VIS), saj takšne službe doslej v 

Sloveniji nismo imeli. Pozneje se je pokazalo, da je 

bila odločitev o njeni ustanovitvi pravilna. 

Beograjski časopis Politika je 2. februarja objavil 

kar tri prispevke o slovenski zarotniški dejavnosti 

proti JLA. V člankih so obtožbe, da je strogo zaupen 

dokument JLA, ki se je prebiral pred dnevi po 

vojašnicah, prišel v javnost po zaslugi slovenskega 

obrambnega ministra Janeza Janše in Ivana 

Borštnerja. Dokument naj bi pridobila po tajnih 

poteh obveščevalnega sektorja (09), katerega 

vodja je bil Andrej Lovšin. Ta dokument so 

izročili predsedniku Milanu Kučanu, ki naj bi 

po pisanju Politike izjavil: »To je prava stvar. 

Šele zdaj nam je jasno, kaj hoče armada. 

Zdaj imamo argument več, da jih podremo 

na tla.« Omenjeni dokument naj bi po pisanju 

avtorjev člankov poslali tudi na Hrvaško, 

ki bi ji »zdaj, ko je kleknila, koristilo«, in »delodajalcem 

v tujini«, da bi Zahod nato sesul 

JLA, ko bo ugotovil, da 

ščiti komunizem. 

6. februarja je prišla 

v Slovenijo glavna 

inšpekcija narodne 

obrambe (GINA) iz Beograda. 

Tajni sodelavci 

obveščevalnega sektorja RSLO so poročali, da 

je v vojašnicah stanje polne pripravljenosti in da 

se je morala starešin, predvsem srbske nacionalnosti, 

dvignila. Z Rožnika so začeli prisluškovati 

radijskim zvezam policije in TO, divizijski vod za 

radijsko izvidovanje pa so iz Postojne nameravali 

premestiti v Šentvid. V vojašnicah so preklicali vse 

dopuste, izboljšali obroke hrane in začeli premeščati 

sredstva in opremo, pri tem pa so motili nočni 

mir okoliških prebivalcev. Poudarek inšpekcije je 

bil na pripravljenosti obmejnih enot na območju 

Dravograda, Maribora in Murske Sobote, preverjali 

so konzervacijo bojnih sredstev in motornih vozil v 

skladiščih in tehničnih delavnicah ter izvedli preverjanje 

postopkov ravnanja s pošto, predvsem s 

strogo zaupnimi dokumenti. 


Zveza rezervnih starešin 

V začetku februarja je bila sklicana seja predsedstva republiške konference 

zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije (ZRVS), katere predsednik je bil 

slovenski general Edvard Pavšič. Razpravljali so o tem, kakšno vlogo naj bi 

imela ta organizacija v spremenjenih družbenih in političnih okoliščinah ter v 

prihodnje. Opredelitev je bila nujna, saj je bilo na terenu opaziti nezadovoljstvo, 

zbeganost in celo pobude o razpustitvi organizacije. Seje se je udeležil tudi 

takratni namestnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Jelko Kacin. 

Pojasnil je pomen ZRVS, ki mora v prihodnje postati stanovska organizacija, 

imeti pomembno vlogo pri oblikovanju zasnov slovenske nacionalne varnosti 

in se aktivno vključiti v osamosvojitvene aktivnosti slovenske države. Razpravljali 

so tudi o delovanju članstva na prostovoljni podlagi, prej je bilo namreč 

to obvezno po zakonu, in podprli zamisel o slovenski vojaški šoli rezervnih 

častnikov v slovenskem jeziku. 

Začetek ločevanja 

Razprave o osamosvajanju slovenske države so bile del vsakodnevnih pogovorov 

ne le politikov, temveč tudi nas, državljanov. Poleg tega tudi med političnimi 

strankami ni bilo bistvenih razlik, bili pa so posamezniki, ki so si še vedno 

prizadevali za ohranitev ali nekakšno modificirano obliko federacije oziroma 

konfederacije. Na posvetu Demosa v začetku februarja na Bledu je dr. Jože 

Pučnik opozoril, da »naš program ni več iskati pot, kako bi v Jugoslaviji ostali 

skupaj. V ospredju je le še zahteva, da se pogovorimo, kako bi na miren in čim 

bolj demokratičen način ob čim manjši gospodarski škodi lahko odšli vsak 

svojo pot«. Tudi slovenska javnost ni več verjela v vsejugoslovansko reševanje. 

Vedno glasnejše so bile zahteve po oblikovanju političnih in gospodarskih 

okvirov, kako se čim prej osamosvojiti. Postajalo je vedno bolj jasno, da je v 

ozadju ideologija, za katero smo bili v Sloveniji prepričani, da je minila. S tajnim 

dokumentom JLA je tudi evropska javnost začela postopoma spoznavati, da 

v SFRJ ni več sil, ki bi bile sposobne in bi imele le dober namen ohranjati neko 

idealno skupnost narodov, ki omogoča boljše življenje. 

V skupščini RS je komisija za mirovno politiko podprla pobudo civilne družbe o 

moratoriju na služenje vojaškega roka v JLA do sprejetja nove slovenske ustave. 

14. februarja je skupščina RS objavila in poslala v Beograd tudi predlog za 

sporazumno razdružitev, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Dosedanjo 

državo SFRJ se sporazumno razdeli na dve novi suvereni in neodvisni državi 

– na Republiko Slovenijo in SFRJ.« 

Javno mnenje o JLA 

Raziskovalni center pri katedri za obramboslovje 

FSPN, zdaj FDV, je predstavil rezultate 

raziskave javnega mnenja o nacionalni varnosti 

v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da 

čeprav Slovencem veliko pomenijo nekatere 

temeljne vrednote, in sicer mir, človekove 

pravice, okolje ipd., vendarle ob vrednoti varnost 

priznavajo tudi vojaški vidik. Rezultati 

so pokazali, da v tem času ni bilo jasne meje 

med demilitarizacijo in ustanovitvijo lastne 

slovenske vojske, saj bi se takrat skoraj 40 odstotkov anketirancev odločilo za 

ustanovitev vojske Republike Slovenije. Na vprašanje, ali so za demilitarizacijo, 

je več kot 38 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, kar se kaže tudi pri odnosu 

do JLA, saj se je kar 53,5 odstotka vprašanih opredelilo za razpustitev 

Jugoslovanske armade. 

Deklaracija za mir 

6. februarja so nekatere politične stranke in gibanja slovenski javnosti predstavili 

Deklaracijo za mir. Dokument je vseboval člen, ki naj bi bil zapisan v novi 

slovenski ustavi: »Republika Slovenija je demilitizirana država. Prehodno obdobje, 

ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom.« Namen 

deklaracije je bil aktivna vključitev političnih strank in javnosti v oblikovanje 

ustave v tistem delu, ki govori o odnosu do obrambe in vojske. Za varnost RS 

naj bi skrbeli policija in teritorialna obramba v takratnem obsegu, kajti predlagatelji 

so menili, da v času, ko naraščata brezposelnost in socialna stiska državljanov, 

ni primerno ustanavljati lastne vojske, za katero bi morali namenjati 

veliko denarja. Takoj jo je podpisalo nekaj več kot sto znanih Slovencev, med 

njimi tudi nekaj pomembnih politikov. 

Deklaracijo za mir je kritično ocenil takratni sekretar za obrambo Janez Janša, 

saj je bila po njegovem mnenju, kot je zapisal v knjigi Premiki, izdana v času 

resnih skupščinskih razprav o zakonu o obrambi, vojaški obveznosti in proračunu. 

Med drugim je opozoril tudi na nekatere v deklaraciji zapisane točke, na 

primer »da bi vsak oborožen spopad na ozemlju Slovenije bil nacionalna kata- 

strofa«. Zato je predsedstvu RS pisal pismo, v katerem opozarja na širše 

posledice takšne deklaracije in dejstva, da nekatere zapisane zahteve 

podpisujejo pomembni politiki, ki bi se morali zavedati časa in potreb po 

intenzivnih pripravah na osamosvojitev na vseh področjih. Med drugim 

jih je opozoril tudi na misel, ki jo je pred mesecem dni ob ocenjevanju mer pri nas izrekel ameriški senator Denis De Concini, ko je v kongresu 

raz- 

ZDA dejal: »Razmere so take, da je povsem mogoče, da se 20. stoletje 

tudi konča tako, kot se je začelo – z vojno na Balkanu.« 

Brigadir mag. Viktor Krajnc 

1991 – Time of Gaining Independence, Threats and War 

In today’s article, the author describes all the important events that 

took place in Slovenian territory in the first half of February 1991, 

paying special attention to the concerns of the European community, 

the beginning of Slovenia’s separation from Yugoslavia, intelligence 

activities in the Republic of Slovenia, the role of the Military Seniors 

Reserve Association, public opinion polls on military matters as well as 

the signing of the Declaration for Peace. 

N a š e ko re n i n e 


P i s m a b ra l c e v 


Ko premišljujem o tem, vedno ugotovim, da je bila 

naloga zelo uspešno opravljena. Pred odhodom 

sem bil, po pravici povedano, nekoliko skeptičen. 

Da, danes sem prijetno presenečen glede visoke 

profesionalnosti in dela mojih sodelavcev z močno 

podporo čudeža, ki mu rečemo tank M-84. 

Nekje v svoji notranjosti pogosto slišim: »Da, res 

imaš srečo, da si že toliko let v dobrem tankovskem 

kolektivu«. Res je. Spominjam se začetka 

oblikovanja oklepnih enot SV in vseh težav glede 

tega, vendar smo kljub oviram uspešno oblikovali 

sicer zelo mlado ekipo tankistov v 54. OKMB. 

Delati v kolektivu, kot je bil 24. OKMB, mi je bilo 

v čast in veselje. Sodelovati pri oblikovanju kolektiva 

tankistov, ki se je odlično ujel z letalci in 

pehoto ter civilnimi in teritorialnimi strukturami, 

je bilo takrat na Dolenjskem nekaj posebnega. 

Doživeti, da ta kolektiv diha kot eden, da ne pozna 

misli »ne morem«, »zakaj jaz«, ali »to se ne 

da«, je izkušnja, ki jo pri našem delu na žalost 

ne doživimo pogosto. 44. UBOKME je le za hip 

začutil moč našega M-84, na žalost pa ni imel 

možnosti za oblikovanje in popolno zorenje 

kolektiva, ker je bil po letu dni integriran v novo 

oklepno enoto – 45. OKB. 

Kolektiv edine oklepne enote SV je z zadnjo vajo 

na Madžarskem dokazal in praktično prikazal, 

kaj pomeni »ta pravi« oklep pri izvajanju bojnih 

delovanj. Prikazali smo, kako močni smo in da 

smo učinkovitejši od vseh »kuloarskih govoric« 

in »prijateljev oklepa«, ki so nas začeli ukinjati 

že davnega leta 1992. Vsi vemo, da je biti dober 

mojster lažje, če imaš dobro orodje. Pri nas je to 

tank M-84. Ta čudež se je »rodil« pred natančno 

dvajsetimi leti. Ne glede na to še danes čutim 

njegov tovarniški vonj in mladostno lepoto, ko 

sem ga kot mlad častnik peljal po tankovski cesti 

z železniške postaje Logatec proti Vrhniki. Moj kolega 

Zoki je bil v isti ekipi takrat in na moje veselje 

3 4 S LOV E N S K A VO J S K A 

Stari dobri M-84 

Opazoval sem dogajanje in komentarje 

glede uspešno končane naloge 

na Varpaloti 2005, ki smo jo izvedli 

pripadniki 45. OKB. Poskušam urediti 

mešane občutke glede tega. Pogosto 

slišim različne komentarje, mnenja, 

ocene, analize itn. 

tudi na Varpaloti 2005. Ko ju opazujem, vidim, 

da imata precej izrabljene hodne dele, vendar 

vztrajata. Razlika je le v tem, da naš Zoki šteje 

zadnje ure pred zasluženo upokojitvijo, M-84 pa 

gre naprej v nove zmage. 

Na tej vaji smo nabirali praktične izkušnje, preverjali 

dosedanje delo in usmerjali kreativnost v 

prihodnost. Spomnim se, da sem nekje prebral, 

da je bilo v 5000 letih, kolikor beležimo človeško 

zgodovino, več kot 15.000 vojn oziroma povprečno 

tri vojne na leto. Vsaka vojna prinese zelo 

veliko človeških žrtev in tragedij, vendar za vojake 

tudi precej izkušenj. Ne čakamo vseh teh vojn, da 

bi pridobili izkušnje, to uspešno počnemo na vajah. 

Mogoče je ta vaja za nekatere že pozabljena 

zgodba in nepomembna po številu ljudi in tehnike, 

vendar za tankiste velja, da nas je premalo, po 

drugi strani pa preveč glede teže, kalibra, moči, 

udara in premika. 

Bojne možnosti oklepnih enot so odvisne od 

tehničnih značilnosti tankov, kakovosti moštva 

in vojaških veščin. Tudi teoretična podlaga je 

bila temelj pri našem delu in smo jo preverjali 

na omenjeni vaji. M-84 je bil v vseh letih za nekatere 

»strokovnjake« le obremenitev in veliki 

zapravljivec, razen za tankiste. Teorija omenja 

tudi kakovost ljudi. Da, tudi to smo preizkusili na 

pripravah in izvedbi, pa tudi hitrost nakladanja 

vozil na vagone. Lahko rečem, da drugi niso 

mogli uspešno spremljati te dinamike ali zadeti 

tarče, ko se je tank gibal s hitrostjo 40 kilometrov 

na uro, se prilagajati razmeram na »bojevališču«, 

uspešno uporabljati najbolj učinkovite oblike manevra 

in organizirati ogenj. 

Vzdrževanje in popravila tankov so bila, so in 

bodo še naprej zelo zahtevna, vendar je bilo zahvaljujoč 

logistikom tudi to uspešno rešeno. Drugače 

povedano, to počnemo vsak dan v Vojašnici 

Pivka, občasno na Počku in Varpaloti in, če bo treba, 

bomo tudi drugje. V ušesih mi še odzvanjajo 

besede našega izjemnega mehanika Darka: 

»Če nismo nikoli do zdaj ‘šlepali’ tanka s Počka 

do vojašnice, ga ne bomo niti iz Madžarske«. In 

zmagali so. Noč, mraz in veter nekje na Madžarskem 

niso bili težava, da ne bi popravili spojnice 

na tanku, odpravili vseh zastojev pri streljanjih 

in dostavili več kot 25 ton streliva v rekordnem 

času. Naš lepši del posadke na Varpaloti, ekipa 

iz Vojaške zdravstvene službe ni imela sreče, da 

se preizkusi s poveljnikovo štoparico, temveč je 

svoje delo strokovno in pravilno opravila. Na srečo 

vseh nas ni imela »resnih« intervencij. Škoda, 

da v mirnodobni formaciji nimamo predvidenega 

mesta, ker bi jo takoj z velikim veseljem sprejeli 

medse. 

Udar je rezultat ognja in premika kot skupnih 

sestavin delovanja oklepnih enot. Če pridete v Vojašnico 

Pivka, boste to videli na velikem plakatu 

pri vhodu. Če bi imeli srečo, da bi bili navzoči na 

strelišču Varpalota, bi to občutili na terenu. 

Do odhoda na Madžarsko sem v vojašnico prihajal 

s čudnim občutkom, ko sem slišal ropotanje 

ob ograji vojašnice iz podjetja Odpad in zaradi pomislekov 

glede novoodprtega vojaškega muzeja 

na hribu v bližini. Po vaji v Varpaloti ne slišim ropotanja 

poleg vojašnice in z veseljem pričakujem, 

da bo vojaški muzej začel delovati. Imamo veliko 

stvari za obe lokaciji, vendar mnogo več za nadaljevanje 

razvoja oklepne enote v Vojašnici Pivka. 

Stotnik Mladen Lujić

R a z v e d r i l o 

Reševalcem nagradnega kviza 

Pravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: NAVIJAMO 

SKUPAJ. 

Nagrade prejmejo: Nik Jenko, Maistrova 2 a, 6250 Ilirska 

Bistrica, Stanislav Šega, Gladomes 63, 2316 Zgornja 

Ložnica, in Gregor Škratek, Gasilska 3 a, 2352 Selnica 

ob Dravi. 

Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke 

nam pošljite do petka, 17. februarja 2006, na naslov: 

Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 

Ljubljana. 

Ime: ............................................................................................... 

Priimek: ........................................................................................ 

Naslov: ......................................................................................... 

Pošta: ........................................................................................... 

Rešitev gesla: ............................................................................. 

........................................................................................................ 


Planinska sekcija SV vabi 

Foto: Marjan Vešnar 

Planinska sekcija Slovenske vojske je bila ustanovljena pred enajstimi 

leti. Vključena je v planinsko društvo Fram in si prizadeva, da bi postala 

samostojno planinsko društvo. Svoje mesto je našla tudi v vojašničnem 

klubu generala Maistra v Mariboru, kjer je precej navdušenih planincev. 

Je ena od planinskih sekcij, ki člane vabi v planine v vseh letnih 

časih. Pozimi na lažje in razgledne ture ali med pravljične kulise, kot 

je ledeni Peričnik, spomladi po obronkih gora, zgodovinskih poteh, v 

jame, k slapovom in tolmunom, poleti na vršace, visokogorske naravne 

arboretume in tudi v stene, jeseni pa na sprehode ter druženja v igrivost 

barv in nepredvidljivost tega letnega časa. Pred osmimi leti so na Virnikovi 

planini organizirali tudi prvi poletni planinski tabor, tako da letos 

načrtujejo že osmega. V enajstih letih so člani dobro spoznali Slovenijo. 

Skupaj so prehodili skoraj celotno planinsko transverzalo, obiskali več 

kot 50 gradov, se sprehodili po poteh kulturne dediščine, obiskali prizorišča 

partizanskih bojev, občudovali več kot 50 slapov, prečili mnoge 

planšarije, pokukali skozi kamnita okna in na planinskih kočah preživeli 

številne lepe noči. Pa to še ni vse, saj vsako leto organizirajo tudi planinske 

družinske vikende in cvetlične ture, na primer za prvomajski in 

prednovoletni konec tedna. Na ture hodijo starši in otroci pa tudi stari 

starši, pri čemer v sekciji vedno poskrbijo, da na cilj pridejo vsi. 

Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! 

Datum Tura Zahtevnost 

11. februar Savica–Komna zimska oprema 

25. februar Kotlje (Prežihovina)–rimski vrelec–Poštarski dom zimska oprema 

11. marec Cerknica–Slivnica–Rakov Škocjan zimska oprema 

25. marec Sv. Donat–Donačka gora zimska oprema 

15. april Hubelj–Otlica–Predmeja srednja 

27. april do 2. maj 

konec tedna na Bledu: rapalska meja (Možic), Prtovč–Ratitovec, Podbrdo–Porezen, Dovje–Rožca, slapovi 

bohinjskega konca 

srednja 

19. do 21. maj konec tedna v Bovcu: Krnsko jezero, Kobariški Stol: po poteh zgodovine, cvetlične ture srednja 

dogovor 

Snežna jama–Raduha 

(lahko le Snežna jama – planinska koča: najmanj 15 prijavljenih zaradi dogovora z jamarskim društvom) 

srednja in zahtevna 

22. do 25. junij 

podaljšan vikend na Debelem rtiču: Slavnik, Hrastovlje, Socerb, kopanje, 

(slikarski konec tedna – učenje slikanja), tudi cvetlična tura 

srednja 

30. junij do 2. julij Pokljuka–Triglav–Dolič–Prehodavci–Sedmera jezera–Planina pri jezeru–Vogar zahtevna 

21. do 22. julij Kamniška Bistrica–Grintovec zahtevna 

5. avgust Vršič–Prisank zahtevna 

9. september Iški vintgar–Krim srednja 

16. september Mangartsko sedlo–Mangart zahtevna 

7. oktober Mihev–Peca (islandski lišaj) zahtevna 

13. do 15. oktober prečenje Pohorja (vmes kostanjev piknik) srednja 

4. november Uršlja gora srednja 

11. november izlet v neznano lahka 

15. do 17. december prednovoletni konec tedna na Bledu: Lipanca, slapovi Gozda zimska oprema 

1. januar 2007 novoletni vzpon na Kum zimska oprema 

K zimski opremi sodijo gamaše, palice, bunda, kapa in rokavice, pri čemer so te ture primerne tudi za otroke. Za ture srednje zahtevnosti, na katere se lahko odpravi vsa družina, 

potrebujete planinsko opremo, za zahtevne ture ne pozabite tudi čelade in oprta. Pri teh turah lahko sodelujejo otroci, starejši od sedem let, ki morajo biti varovani. Na 

večdnevnih turah pohodniki spijo v planinskih kočah, zato se za turo prijavite najmanj mesec dni prej, za enodnevne pa dva tedna prej. Prijavite se lahko pri Marjanu Vešnarju 

na telefonski številki (01) 471 10 68 ali (031) 780 231, na kateri lahko dobite tudi dodatne informacije.

Letnik XIV/2 - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?