Zdravje v vrtcu - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Zdravje v vrtcu - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Zdravje v vrtcu - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009 Pogoji, da vrtec pridobi potrdilo o sodelovanju v programu v šolskem letu 2009/10, so naslednji: • Vrtec postavi zavezanost za krepitev zdravja med svoje prioritete. • Izvede ogled lutkovnega filma »Ostal bom zdrav« v skupini otrok in pogovor oz. delavnico na temo, ki je obravnavana v filmu. • Vsaj en zaposlen iz vrtca se mora udeležiti vsaj enega izobraževanja v tekočem šolskem letu. • Do sredine septembra nam mora vrtec, posredovati svoj plan dela na programu Zdravje v vrtcu za naslednje šolsko leto. Ob koncu šolskega leta, ko prejmemo poročilo o opravljenih aktivnostih vrtca na programu, dobi potrdilo in nalepko o sodelovanju v programu v preteklem šolskem letu. Vrtec lahko sodeluje tudi samo v posameznih točkah programa (npr. udeležba na izobraževanju), vendar v tem primeru ne dobi potrdila o sodelovanju. V okviru programa vrtcem torej ponujamo: • strokovna izobraževanja, • zloženko za starše »Preprečujmo širjenje nalezljivih bolezni – priporočila za starše«, • lutkovni film «Ostal bom zdrav«, • možnost predstavitve primerov dobre prakse, • pridobitev točk za napredovanje v nazive. Od jeseni 2009 dalje bomo: • dvakrat letno pripravili bilten, ki ga bodo vrtci prejeli po elektronski pošti, • vzpostavili diskusijsko listo, • izdelali lutkovni film z naslovom »Dobili bomo dojenčka«. Na naši spletni strani http://www.zzv-lj.si/ (socialna medicina, Zdravje v vrtcu) lahko zasledite obvestila o izobraževanjih v programu Zdravje v vrtcu, prav tako tudi povzetke nekaterih predavanj, primere dobre prakse, opis programa in zloženki. Pripravile: Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene Tjaša Jerman, dr. med. Ria Jagodic, viš. med. ses., dipl. org. mag. Branka Đukić, univ. dipl. inž. živil. tehnol. Stran 4
E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009 HRASTOV SPREVODNI PRELEC (Thaumetopoea processionea Linnaeus) Zadnja leta se je v naših krajih pojavila nova nadležna spremljevalka pomladi in sicer gosenica metulja hrastovega sprevodnega prelca. Ker se metulj iz leta v leto vse bolj širi po vsej Sloveniji in ker njegova gosenica lahko povzroča zdravstvene težave, smo se odločili, da vam posredujemo nekaj informacij. Metulj hrastovega sprevodnega prelca čez krila meri od 2,5 do 3,5 cm. Je rumenkasto sive barve s prečnimi progami. Roji od avgusta do septembra. Najpogosteje se pojavlja na hrastu, ob pomanjkanju teh gre pa tudi na druge listavce. Razširjen je že po vsej Evropi, v Sloveniji predvsem v Prekmurju, na Gorenjskem in tudi že v okolici Ljubljane. Samice odlagajo jajčeca (100 – 200) na gladke dele debla, enega poleg drugega in jih zalijejo z izločki žlez. Izbirajo drevesa na robu gozda. Jajčeca prezimijo, v toplejši klimi pa prezimijo tudi gosenice v tankem zapredku. Gosenice se razvijejo sredi aprila in imajo do srede julija 6 razvojnih stopenj. Na hrbtni strani imajo rdeče - rjave pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Ob straneh so svetlejše, po trebuhu zelenkaste. Po telesu imajo tudi tanjše, mehkejše dlačice. Prehranjujejo se z listi hrasta. Na pohod za hrano se v strnjenih kolonah odpravijo ponoči in se zjutraj vrnejo v gnezdo. Gnezdijo na skorji drevesa ali v rogovilah. Naravni sovražniki hrastovega sprevodnega prelca so isti, kot za ostale metulje. V gozdu praviloma ne povzročajo škode, razen v primeru, če se preveč namnožijo (uničujejo liste in poganjke dreves). Škodo povzročajo ljudem, ki pridejo v stik z dlačicami. Nastane gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice ob dotiku s človeško kožo povzročijo vnetje s srbečico, ki se kaže kot srbenje, rdečkast privzdignjen ali mehurčast izpuščaj, lahko tudi toksično draženje kože. Povzroča tudi vnetje očesnih veznic, žrela, redko pa tudi težave z dihanjem. Težave trajajo nekaj dni in jih zdravimo simptomatsko (lajšamo) . Za našo zaščito je potrebno preprečiti kontakt med dlačicami in kožo/sluznicami človeka. Dlačice ostanejo lahko na površini zemlje tudi eno leto; zelo pogost je aerogen prenos (prenos po zraku). Za odpravo tveganja je potrebno (z vsemi zaščitnimi ukrepi za človeka) uničiti gnezda gosenic. Z insekticidi lahko uspešno zatremo le prve tri stopnje larve. Zaenkrat velja, kot najbolj učinkovito mehansko odstranjevanje in zažiganje gnezd, ki pa naj ga opravi za to usposobljena oseba. Pripravila: Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene Stran 5
- Page 1 and 2: E »Na - bilten: zdravje« zdravje
- Page 3: E - bilten: »Na zdravje« avgust 2
- Page 7 and 8: E - bilten: »Na zdravje« avgust 2
- Page 9 and 10: E - bilten: »Na zdravje« avgust 2
E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009<br />
HRASTOV SPREVODNI PRELEC<br />
(Thaumetopoea processionea Linnaeus)<br />
Zadnja leta se je v naših krajih pojavila nova nadležna<br />
spremljevalka pomladi in sicer gosenica metulja hrastovega<br />
sprevodnega prelca. Ker se metulj iz leta v leto vse bolj širi<br />
po vsej Sloveniji in ker njegova gosenica lahko povzroča<br />
zdravstvene težave, smo se odločili, da vam posredujemo<br />
nekaj informacij.<br />
Metulj hrastovega sprevodnega prelca čez krila meri od 2,5<br />
do 3,5 cm. Je rumenkasto sive barve s prečnimi progami.<br />
Roji od avgusta do septembra. Najpogosteje se pojavlja na<br />
hrastu, ob pomanjkanju teh gre pa tudi na druge listavce.<br />
Razširjen je že po vsej Evropi, v Sloveniji predvsem v<br />
Prekmurju, na Gorenjskem in tudi že v okolici Ljubljane.<br />
Samice odlagajo jajčeca (100 – 200) na gladke dele debla,<br />
enega poleg drugega in jih <strong>za</strong>lijejo z izločki žlez. Izbirajo drevesa na robu gozda. Jajčeca<br />
prezimijo, v toplejši klimi pa prezimijo tudi gosenice v tankem <strong>za</strong>predku.<br />
Gosenice se razvijejo sredi aprila in imajo do srede julija 6 razvojnih stopenj. Na hrbtni strani<br />
imajo rdeče - rjave pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Ob straneh so svetlejše, po trebuhu<br />
zelenkaste. Po telesu imajo tudi tanjše, mehkejše dlačice. Prehranjujejo se z listi hrasta. Na<br />
pohod <strong>za</strong> hrano se v strnjenih kolonah odpravijo ponoči in se zjutraj vrnejo v gnezdo. Gnezdijo<br />
na skorji drevesa ali v rogovilah.<br />
Naravni sovražniki hrastovega sprevodnega prelca so isti, kot <strong>za</strong> ostale metulje. V gozdu<br />
praviloma ne povzročajo škode, razen v primeru, če se preveč namnožijo (uničujejo liste in<br />
poganjke dreves).<br />
Škodo povzročajo ljudem, ki pridejo v stik z dlačicami. Nastane gosenični dermatitis ali<br />
lepidopterizem. Drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice ob dotiku s človeško kožo povzročijo<br />
vnetje s srbečico, ki se kaže kot srbenje, rdečkast privzdignjen ali mehurčast izpuščaj, lahko tudi<br />
toksično draženje kože. Povzroča tudi vnetje očesnih veznic, žrela, redko pa tudi težave z<br />
dihanjem. Težave trajajo nekaj dni in jih zdravimo simptomatsko (lajšamo) .<br />
Za našo <strong>za</strong>ščito je potrebno preprečiti kontakt med dlačicami in kožo/sluznicami človeka. Dlačice<br />
ostanejo lahko na površini zemlje tudi eno leto; zelo pogost je aerogen prenos (prenos po<br />
zraku).<br />
Za odpravo tveganja je potrebno (z vsemi <strong>za</strong>ščitnimi ukrepi <strong>za</strong> človeka) uničiti gnezda gosenic. Z<br />
insekticidi lahko uspešno <strong>za</strong>tremo le prve tri stopnje larve. Zaenkrat velja, kot najbolj učinkovito<br />
mehansko odstranjevanje in <strong>za</strong>žiganje gnezd, ki pa naj ga opravi <strong>za</strong> to usposobljena oseba.<br />
Pripravila:<br />
Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene<br />
Stran 5
Change language