Zdravje v vrtcu - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana

E
»Na
– bilten: zdravje«
zdravje«
avgust 2009
Bilten programa avgust 2009
Zdravje v vrtcu
letnik I
št. 1
»Zdravje v vrtcu«
– predstavitev programa
Hrastov sprevodni prelec
Svetovni dan voda
Higiena na kopališčih
Zaščita pred soncem
Izdaja
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Zaloška cesta 29, 1000 Ljubljana
www.zzv-lj.si

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
UVODNIK
Sijaj, sijaj sončece …
Na vrata nam ne trka le recesija, o kateri vedno
znova poslušamo, ampak tudi sončni žarki, ki prav
»nesramno« kukajo skozi okna in nas vabijo na
plan. Vendar pa nam sonce ne prinaša le radosti,
temveč tudi skrbi. Sonce ne prebudi le nas, ampak
tudi druga bitja, za katera morda sploh ne vemo, da
so tu - da obstajajo. Bo že držalo, da glavnino časa preživimo za štirimi stenami, kljub
temu pa lahko kaj hitro pridemo v stik z raznimi nadležnimi »obiskovalci«, zaradi
katerih lahko tudi zbolimo.
Čeprav je otrokovo primarno socialno okolje družina, se moramo zavedati, da so otroci v
vrtcu tudi do devet ur dnevno. Zatorej vsakodnevni utrip vrtca, odigra pomembno vlogo
pri počutju in zdravju otrok. Mehanizmi za organizacijo aktivnosti in vzgojo otrok so v
vrtcu praviloma lepo utečeni. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo vprašanja v povezavi
z zdravjem in varnostjo otrok.
Res ni treba iti daleč, da opazimo lepote živih bitij v naravi. Pa tokrat ne mislimo le
napisano cvetje, brenčanje čebel ali prepevanje ptic - ne, tokrat govorimo o gosenici
hrastovega sprevodnega prelca. Še nedavno so nas svarili le pred ugrizi živali in piki
insektov, ta gosenica pa povzroča škodo tistim, ki pridejo v stik z njenimi dlačicami.
Mislim, da nihče ne oporeka trditvi, da brez vode ni življenja. Da ugotovimo, da je le-ta
vse bolj onesnažena, nam ni potrebno »s prstom kazati« le na največje onesnaževalce;
zadošča, da le pogledamo okrog sebe. Pa se kdaj vprašajmo, »kaj smo pripravljeni
narediti, da bi vodo ohranili čisto«.
Ko se pomlad prelevi v poletje, ko je sonce najvišje na nebu in sije z vso svojo močjo,
takrat vemo, da smo stopili v poletni čas – čas počitnic in dopustov. Skok v prijetno
osvežujočo vodo bo prav prijal in kopališča bodo ponovno zaživela. Idealen kraj za
preživljanje počitnic, za zabavo, rekreacijo in - konec koncev - tudi za gibanje na soncu.
A tudi sonce ni tako nedolžno, kot včasih mislimo. Poleg opeklin lahko UV žarki
povzročajo poškodbo kože in oči, oslabel imunski odziv in kožnega raka. Zato se, ko se
prepuščamo radostim lepega vremena, vselej vprašajmo: "Ali smo se primerno zaščitili
tudi pred bolečimi posledicami sončnih žarkov«
Z dejavniki, ki pomenijo tveganje za naše zdravje se torej srečujemo vsak dan . Več o
nekaterih dejavnikih tveganja, ki smo jim izpostavljeni v tem pomladno–poletnem
obdobju ter o tem kako se obvarovati pred njihovimi posledicami, si lahko preberete v
prispevkih naših strokovnjakinj, ki so jih pripravile za prvo številko biltena.
Mojca Matjažič, dipl. san. inž.
Stran 2

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
ZDRAVJE V VRTCU
– predstavitev programa
Program Zdravje v vrtcu smo na Zavodu za zdravstveno
varstvo Ljubljana začeli izvajati v letu 2006 kot poseben
regijski program, z letom 2009 pa ga širimo na celotno
Slovenijo. Poslanstvo ali namen programa je razviti in
okrepiti zmožnosti vrtcev za oblikovanje okolij, ki
postavljajo zdravje kot pomembno vrednoto in si
prizadevajo ustvariti pogoje za dobro zdravje ter krepijo
sposobnosti posameznika za ohranjanje in izboljševanje
zdravja v celotnem življenju.
Program je namenjen zaposlenim v vrtcu, otrokom, staršem pa tudi lokalni skupnosti. Usmerjen
je predvsem v preprečevanje in obvladovanje nastanka bolezni na naslednjih področjih:
• Kronične nenalezljive bolezni: zdrava prehrana, telesna dejavnost in nekajenje.
• Nalezljive bolezni: dobre higienske navade, preprečevanje prenosa okužb v notranjem okolju
in promocija cepilnih programov.
• Poškodbe in zastrupitve: varno fizično okolje in varno vedenje.
• Duševno in čustveno zdravje: medosebni odnosi, razvijanje pozitivne samopodobe, nasilje v
družbi in družini, odnos do škodljivih razvad ter prepoznavanje in obvladovanje stresa.
Za zaposlene v vrtcih dvakrat letno organiziramo izobraževanja, v katera vključujemo tudi
primere dobre prakse posameznih vrtcev. Do sedaj smo v izobraževanja vključili teme s
področja psihologije, prve pomoči, prehrane v predšolskem obdobju, nasilja v družini, kajenja in
zakonodaje, prepoznavanja in obvladovanja stresa, nenasilne komunikacije, najpogostejših
nalezljivih bolezni v vrtcih, okoljske problematike in odpadkov ter še nekaterih drugih.
V okviru programa smo leta 2007 izdali zloženko »Preprečujmo širjenje nalezljivih bolezni –
priporočila za starše«. V zloženki so navedeni primeri, kdaj otrok ne sme v vrtec, podana pa so
tudi priporočila glede prinašanja hrane ob praznovanju rojstnega dneva v vrtcu ali kadar gredo
otroci na izlet. Zloženke smo namenili staršem otrok, ki prvič vstopajo v vrtec. Zaradi velikega
zanimanja je prva naklada zloženk že pošla, zato smo pripravili ponatis.
V nadaljevanju programa smo izdelali tudi lutkovni film »Ostal bom zdrav«. Namenjen je
otrokom starim od štiri do šest let. Obravnava zlasti področji gibanja in zdrave prehrane, dotakne
pa se tudi osebne higiene in nezdravih razvad. Ogled filma v vrtcu služi kot izhodišče za
nadaljnje aktivnosti skupine otrok na področju krepitve zdravja (pogovor, izvedba delavnic,
sprehodi v naravo, izdelava lastnih lutk iz različnih materialov, igre na temo zdravega načina
življenja …). Lutkovni film smo izdali v 700 izvodih, in je bil za vrtce brezplačen, saj je izdajo
sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ob filmu smo pripravili tudi evalvacijski vprašalnik za vzgojiteljice. Ugotovitve kažejo, da so
vzgojiteljice in otroci lutkovni film dobro sprejeli in da so na film navezali številne dodatne
aktivnosti. V nekaterih aktivnostih so sodelovali tudi drugi zaposleni v vrtcu
V programu vsako leto določimo predvideno vodilno temo, na katero so vezana naša
izobraževanja in didaktični material. Vodilna tema za prihodnje šolsko leto se glasi »DOBILI
BOMO DOJENČKA«. Trenutno je v izdelavi istoimenski lutkovni film, ki bo obravnaval vsebine s
področja spočetja, nosečnosti in rojstva otroka, ravnanja z dojenčkom, čustev ob prihodu
novega družinskega člana, deloma pa se bo nanašal tudi na področje telesne nedotakljivosti.
Stran 3

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
Pogoji, da vrtec pridobi potrdilo o sodelovanju v programu v šolskem letu 2009/10, so
naslednji:
• Vrtec postavi zavezanost za krepitev zdravja med svoje prioritete.
• Izvede ogled lutkovnega filma »Ostal bom zdrav« v skupini otrok in pogovor oz.
delavnico na temo, ki je obravnavana v filmu.
• Vsaj en zaposlen iz vrtca se mora udeležiti vsaj enega izobraževanja v tekočem šolskem
letu.
• Do sredine septembra nam mora vrtec, posredovati svoj plan dela na programu Zdravje v
vrtcu za naslednje šolsko leto.
Ob koncu šolskega leta, ko prejmemo poročilo o opravljenih aktivnostih vrtca na programu, dobi
potrdilo in nalepko o sodelovanju v programu v preteklem šolskem letu.
Vrtec lahko sodeluje tudi samo v posameznih točkah programa (npr. udeležba na
izobraževanju), vendar v tem primeru ne dobi potrdila o sodelovanju.
V okviru programa vrtcem torej ponujamo:
• strokovna izobraževanja,
• zloženko za starše »Preprečujmo širjenje nalezljivih bolezni – priporočila za starše«,
• lutkovni film «Ostal bom zdrav«,
• možnost predstavitve primerov dobre prakse,
• pridobitev točk za napredovanje v nazive.
Od jeseni 2009 dalje bomo:
• dvakrat letno pripravili bilten, ki ga bodo vrtci prejeli po elektronski pošti,
• vzpostavili diskusijsko listo,
• izdelali lutkovni film z naslovom »Dobili bomo dojenčka«.
Na naši spletni strani http://www.zzv-lj.si/ (socialna medicina, Zdravje v vrtcu) lahko zasledite
obvestila o izobraževanjih v programu Zdravje v vrtcu, prav tako tudi povzetke nekaterih
predavanj, primere dobre prakse, opis programa in zloženki.
Pripravile:
Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene
Tjaša Jerman, dr. med.
Ria Jagodic, viš. med. ses., dipl. org.
mag. Branka Đukić, univ. dipl. inž. živil. tehnol.
Stran 4

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
HRASTOV SPREVODNI PRELEC
(Thaumetopoea processionea Linnaeus)
Zadnja leta se je v naših krajih pojavila nova nadležna
spremljevalka pomladi in sicer gosenica metulja hrastovega
sprevodnega prelca. Ker se metulj iz leta v leto vse bolj širi
po vsej Sloveniji in ker njegova gosenica lahko povzroča
zdravstvene težave, smo se odločili, da vam posredujemo
nekaj informacij.
Metulj hrastovega sprevodnega prelca čez krila meri od 2,5
do 3,5 cm. Je rumenkasto sive barve s prečnimi progami.
Roji od avgusta do septembra. Najpogosteje se pojavlja na
hrastu, ob pomanjkanju teh gre pa tudi na druge listavce.
Razširjen je že po vsej Evropi, v Sloveniji predvsem v
Prekmurju, na Gorenjskem in tudi že v okolici Ljubljane.
Samice odlagajo jajčeca (100 – 200) na gladke dele debla,
enega poleg drugega in jih zalijejo z izločki žlez. Izbirajo drevesa na robu gozda. Jajčeca
prezimijo, v toplejši klimi pa prezimijo tudi gosenice v tankem zapredku.
Gosenice se razvijejo sredi aprila in imajo do srede julija 6 razvojnih stopenj. Na hrbtni strani
imajo rdeče - rjave pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Ob straneh so svetlejše, po trebuhu
zelenkaste. Po telesu imajo tudi tanjše, mehkejše dlačice. Prehranjujejo se z listi hrasta. Na
pohod za hrano se v strnjenih kolonah odpravijo ponoči in se zjutraj vrnejo v gnezdo. Gnezdijo
na skorji drevesa ali v rogovilah.
Naravni sovražniki hrastovega sprevodnega prelca so isti, kot za ostale metulje. V gozdu
praviloma ne povzročajo škode, razen v primeru, če se preveč namnožijo (uničujejo liste in
poganjke dreves).
Škodo povzročajo ljudem, ki pridejo v stik z dlačicami. Nastane gosenični dermatitis ali
lepidopterizem. Drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice ob dotiku s človeško kožo povzročijo
vnetje s srbečico, ki se kaže kot srbenje, rdečkast privzdignjen ali mehurčast izpuščaj, lahko tudi
toksično draženje kože. Povzroča tudi vnetje očesnih veznic, žrela, redko pa tudi težave z
dihanjem. Težave trajajo nekaj dni in jih zdravimo simptomatsko (lajšamo) .
Za našo zaščito je potrebno preprečiti kontakt med dlačicami in kožo/sluznicami človeka. Dlačice
ostanejo lahko na površini zemlje tudi eno leto; zelo pogost je aerogen prenos (prenos po
zraku).
Za odpravo tveganja je potrebno (z vsemi zaščitnimi ukrepi za človeka) uničiti gnezda gosenic. Z
insekticidi lahko uspešno zatremo le prve tri stopnje larve. Zaenkrat velja, kot najbolj učinkovito
mehansko odstranjevanje in zažiganje gnezd, ki pa naj ga opravi za to usposobljena oseba.
Pripravila:
Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene
Stran 5

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
SVETOVNI DAN VODA
22. marca smo obeležili svetovni dan voda. Letošnje
geslo je "Shared Water - Shared Opportunities" in ga
lahko prevedemo »Souporaba voda – naša skupna
priložnost.
Povsod po svetu poraba vode narašča. V zadnjih 100
letih se je povečala za šestkrat. Razpoložljivost nečesa
tako osnovnega in temeljnega, za nas samoumevnega,
bo v prihodnosti postala ena najbolj resnih tem.
Samo zaradi bolezni, ki izhajajo iz neustrezne vode
na svetu vsak dan umre 3.900 otrok.
Otrok rojen v razvitem svetu porabi 30 do 50-krat
več vode od otroka rojenega v nerazvitem svetu.
Kakovost vode je prav tako pomembna kot njena količina, tako v državah v razvoju, kakor v
razvitih državah. Velik delež slovenskega prebivalstva ima dostop do kvalitetne pitne vode. Na
splošno se slabša kakovost pitne vode (glede na mikrobiološke parametre) kaže predvsem pri
manjših vodovodih. Glede kemijskih parametrov (pesticidi, nitrati ...) pa je najbolj občutljiv
severovzhodni del Slovenije.
Potrošnja embaliranih vod tudi v Sloveniji iz leta v leto narašča. Tako embalirana, kot tudi
vodovodna voda morata biti z mikrobiološkega in kemijskega vidika varni. Podatki o preskusih
pitne vode iz vodovoda so dostopni pri upravljavcu vodovoda. Bodite osveščeni in se
pozanimajte, kaj pijete! Nepotrebna uporaba ustekleničene vode pomeni nepotrebne odpadke in
porabo velikih količin energije, kar vpliva tudi na klimatske spremembe. Ob tem je embalirana
voda okoli 1.000-krat dražja od vode iz pipe. Uporabljajmo jo, ko je to potrebno, npr. na
potovanjih, ob izrednih razmerah, itd.
Predlagamo, da se v vrtcih
seznanite z vašim dobaviteljem pitne vode, se z njim povežete in pridobite podatke o
kakovosti vaše pitne vode;
izobrazite osebo, ki bo pri vas reševala probleme povezane s pitno vodo.
zadnje rezultate o kakovosti pitne vode lahko izobesite na za to določenem informacijskem
mestu v vrtcu (samo en odvzet vzorec je rezultat trenutka).
V okviru monitoringa, notranjega nadzora, se redno vzorči pitna voda v vrtcu. Koristno je, da
tudi otroke seznanite s potekom vzorčenja in terenskimi meritvami. Na ta način boste
delovali preventivno, izobraževalno, pa še zanimivo bo.
Uporabljajte pitno vodo iz pipe, pijte iz svojih kozarčkov ali postavite fontane (pitnik,
vodoskok). Lahko si uredite vodni kotiček (kotiček za pitje).
Kako pa lahko del odgovornosti za varovanje virov pitne vode prevzame vsakdo izmed nas
Med umivanjem zob zapremo pipo - tako lahko prihranimo velike količine pitne vode letno.
Z vodo, ki je ostala pri pranju zelenjave, lahko zalijemo rože ali z njo izplaknemo stranišče -
s ponovno uporabo vode lahko v štiričlanski družini zmanjšamo porabo vode kar za tretjino.
Zapirajmo pipe, iz katerih kaplja - iz pipe vsako minuto steče od 11 do 20 litrov vode.
Za zalivanje vrta uporabljajmo deževnico in ne vode iz pipe.
Uporabljajmo čistilna sredstva brez fosfatov …
Pripravila:
Milena Junger, dipl. san. inž.
Stran 6

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
HIGIENA NA KOPALIŠČIH
Starši mi boste pritrdili, da se po rojstvu otroka življenje vrti drugače. Nič ni bolj pomembno, kot
dobro počutje malčka in njegov zdrav, pravilen in uspešen razvoj. K temu lahko pripomore tudi
plavanje, ki se je v zadnjih letih tudi pri nas kar dobro uveljavilo.
Otrokovo intenzivno in neovirano gibanje v vodi ugodno vpliva na razvoj celotnega skeleta, še
posebej sklepov. Pri malčkih – plavalčkih se hrbtenica spremeni iz okrogle v dvojno S obliko
veliko prej kot pri otrocih, ki ne plavajo. Gibanje v vodi pripelje tudi do enakomernega
oblikovanja celotnega skeletnega mišičja. Ortopedi vidijo v tem osnovo za zdrav razvoj otrok
brez slabe drže. In nenazadnje – plavanje ugodno vpliva na termoregulacijo. Znano je, da je
sposobnost malčkovega telesa reagirati na temperaturne spremembe ob rojstvu med najslabše
razvitimi. Razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode (med 32 - 37 °C) spodbuja
dojenčkovo telo k izboljšanju termoregulacije in s tem pripomore k večji odpornosti telesa. Ob
redni vadbi se izboljša reakcija otrokove kože na hladno, okrepi se imunski sistem, kar pomeni
manj nadležnih in tudi nevarnih prehladov, večjo odpornost na viroze ali preprosto - bolj
zdravega otroka.
Da pa bo otrok ali drug kopalec res lahko ostal zdrav, je izredno pomembno vzdrževanje higiene
na bazenih. Z upoštevanjem kopališkega reda prispevamo k večji čistoči kopalne vode,
zmanjšamo pa tudi možnosti nastanka okužb. Preden gremo v vodo je tako na prvem mestu
tuširanje. Na ta način preprečimo, da bi se v vodo sprostile »nesnage« ki jih nosimo na koži
(mikrobi, znoj, odmrle kožne celice …). Ppreden gremo v bazen, pa moramo še preko
higienske bariere. Gre za t. i. nožni bazenček, v katerem je hiper-klorirana raztopina namenjena
razkuževanje nog. S tem prav tako kot s tuširanjem, preprečimo širjenje različnih okužb.
Za varno kopanje in zdravje kopalcev mora biti bazenska voda skladna z zahtevami pravilnika o
minimalnih higienskih ter drugih zahtevah za kopalne vode. Za zagotavljanje predpisanih
higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča. O ustreznosti kopalne vode se lahko na
bazenskih kopališčih kopalci prepričamo sami na informacijskem mestu.
S pravilnikom je predpisana tudi koncentracija klora v bazenski kopalni vodi. Dezinfekcijska
sredstva v predpisanih količinah ne predstavljajo nevarnosti za zdravje. Dovoljene koncentracije
(mejne vrednosti) klora v bazenski vodi so določene za vezani klor (do 0,3 mg/l) in prosti klor (
od 0,3 do 0,6 mg/l). Ti dve obliki klora poenostavljeno imenujemo tudi »dobri« in »slabi« klor.
Prosti ali »dobri« klor učinkovito uničuje prisotne mikroorganizme v vodi, vezani ali »slabi« klor
pa nima te funkcije. Nastane tako, da se prosti klor veže na mikroorganizme ali kemijske
nečistoče v vodi. Na ta način nastanejo neželeni stranski produkti.(posredni pokazatelj prisotnost
nečistoč oziroma obremenjenost vode). Tudi podatke o meritvah koncentracije klora v vodi hrani
upravljavec kopališča.
Dojenčki in majhni otroci opravljajo fiziološke potrebe po trenutnem nagibu. Da bi bilo »posledic«
v kopalni vodi čimmanj , priporočamo uporabo kopalnih pleničk. Z uporabo pleničk uspešno
preprečimo fekalno onesnaženje vode, tako, da »beg iz bazena« za ostale kopalce, ni več
potreben.
Pri otrocih moramo biti pozorni tudi na morebitno pitje bazenske vode. Voda v bazenih namreč
ni pitna, zlasti zaradi možne onesnaženosti - z mikroorganizmi, ki se spirajo s teles. Zatorej
pazimo, da bodo otroci popili čim manj bazenske vode.
Opozorimo še na divja kopališča. Kakovost kopalne vode le teh je neznana, prav tako pa tudi
varnost in zdravstvene posledice kopanja v takšni vodi., Če imate namen svojim otrokom
polepšati vroč poletni dan ali naučiti plavanja, se raje odpravite na urejeno kopališče.
Pripravila:
Mojca Matjažič, dipl. san. inž.
Stran 7

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
ZAŠČITA PRED SONCEM
Vidna svetloba in infrardeči spekter sončne
svetlobe (toplota) delujeta na človeka
spodbujevalno, ultravijolični (UV) del sončnih
žarkov pa je koži škodljiv. Pri svetlopoltem
prebivalstvu ugotavljamo pospešeno staranje
soncu izpostavljene kože in pogostejše
pojavljanje različnih vrst kožnega raka. Vzrok
teh neželenih pojavov je povečano
izpostavljanje soncu oziroma njegovemu UV
sevanju, ki zaradi tanjšanja zaščitne ozonske
plasti ozračja dosega zemeljsko površino v
povečanih količinah.
Kožni rak je med najpogostejšimi vrstami raka
tudi v Sloveniji: v letu 2003 je bilo Registru raka
za Slovenijo prijavljeno 1.563 novih primerov karcinomov oz. nemelanomskega ali epitelijskega
kožnega raka. Dejansko število je zaradi neprijavljenih primerov začetnih oblik, ki jih ne
zdravimo kirurško, verjetno še precej višje. Kljub nepopolnemu prijavljanju nemelanomskega
kožnega raka, pa je bil ta v letu 2003 pri obeh spolih na 2. mestu po pogostosti: pri ženskah za
karcinomom dojk in pri moških za karcinomom pljuč. V letu 2003 je bilo prijavljenih tudi 355
novih bolnikov z melanomom ali pigmentnim ali »črnim« rakom kože.
Melanom je vse pogostejši
od začetka 80-ih let, ko smo
pri vsakem od spolov
opažali le okrog 10 novih
bolnikov letno. Melanom je
pomemben, ker lahko hitro
zaseva v življenjsko
pomembne notranje organe
in povzroči smrt bolnika.
Zato potrebujemo
preventivne programe za
spodbujanje zaščite pred
UV sevanjem, ki je glavni
zunanji in od našega
vedenja odvisni dejavnik
tveganja za vse vrste
kožnega raka (primarna
preventiva), kakor tudi
preventivne programe za
spodbujanje zgodnjega
prepoznavanja in zdravljenja
kožnega raka v fazi, ko je
bolezen še omejena na
kožo in ozdravljiva s
preprostim kirurškim
izrezom (sekundarna
preventiva). Ker se vedenjski vzorci pri odraslih spreminjajo zelo počasi, je smiselno začeti s
primarno preventivo kožnega raka, torej z vzgojo za redno in učinkovito zaščito pred UV
sevanjem že v zgodnjem otroštvu. V prvih letih življenja naj bi bili programi usmerjeni na starše,
od treh let starosti pa je možno v razvojni stopnji prilagojene preventivne programe vključiti tudi
otroke same.
Stran 8

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
Priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki sončne svetlobe, ki naj bi jih upošteval vsak
človek, zlasti pa naj bi jih bil deležen vsak otrok:
Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu! V času
največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in zaščitimo z obleko in pokrivalom
(naravna zaščita).
Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro! Takrat je moč UV žarkov največja.
Upoštevajmo pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.
Aktivnosti na prostem -organizirajmo v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih
popoldanskih urah.
Kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v
senco, oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi
rokavi in hlačnicami in pokrijmo glavo s širokokrajnim
klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju
(naravna zaščita).
kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih
telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko lahko pričnemo
uporabljati po šestem mesecu starosti otroka. Kljub
uporabi kreme za zaščito pred soncem, pa izpostavljanje
soncu časovno kontroliramo in omejimo na zmerno mero.
Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov
telesa, naj ščiti pred UVA in UVB žarki ter ima označeni sončni zaščitni faktor (SZF) 15 ali
več. Za zaščito otrok uporabljamo posebej označene izdelke, ki vsebujejo več fizikalnih in
manj kemičnih UV filtrov, ker prvi manj dražijo kožo. Nanesemo jih v debeli plasti. Nanos
ponavljamo vsaj vsaki 2 uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem
znojenju. Posebej zaščitimo nos, uhlje, ustnice in veke. Uporaba kemičnih pripravkov za
zaščito pred soncem ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju
izpostavljanja neposrednemu soncu, zato se zaščitimo z obleko in pokrivalom takoj, ko je
to mogoče.
Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega ipd Če se ne namažemo ali
oblečemo nas lahko sonce opeče tudi, ko sedimo v senci ob obali. Zaščitimo se tudi pri
plavanju. Uporabimo vodoodporen zaščitni pripravek ali ustrezno oblačilo. Oznaki
»waterresistant« in »waterproof«
pomenita, da sredstvo, če se ne
obrišemo, zadrži označeni sončni
zaščitni faktor v sladki vodi 40 oziroma
80 minut,. Ker je zaščita v vodi
časovno omejena, je pri dlje trajajočih
aktivnostih poleg pravočasnega
ponovnega nanašanja na odkrite dele
smiselna dodatna zaščita z ustrezno
obleko.
Pred soncem se zaščitimo vedno, ko
se odpravljamo v gore: pri
planinarjenju in smučanju uporabljajmo
zaščitne pripravke z najvišjimi
vrednostmi sončnega zaščitnega
faktorja. Uporabljajmo jih tudi ob
oblačnih dnevih, kajti zaradi tanjše
plasti ozračja ter odboja od snega in
skal so visoko v hribih UV žarki
nevarno močni ves čas.
Stran 9

E – bilten: »Na zdravje« avgust 2009
Sončne opekline preprečimo, če zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim
vrednostim UV indeksa v svojem okolju. UV indeks poiščemo v vremenskih napovedih.
Višja vrednost izraža intenzivnejše UV sevanje in potrebo po intenzivnejši zaščiti.
Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. ljudje s svetlim in občutljivim tipom
kože, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj ter delavci na
prostem, udeleženci športnih aktivnosti na prostem) naj uporabljajo varovalne pripravke za
zaščito pred soncem vsak dan.
Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in
lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v
kasnejših letih.
Varujmo svoje oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali že od otroštva. Pri nakupu
izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o 99% - 100% zaščitni sposobnosti
pred UVA in UVB žarki.
Dermatologi trdijo, da zdrave zagorelosti ni. Vsaka porjavelost, ki je povzročena zaradi
izpostavljanja UV sevanju, ne glede na vir, je znak poškodbe, ker se koža s tvorbo kožnega
barvila brani pred škodljivim delovanjem UV sevanja! V solariju se izpostavljamo velikim
količinam dolgovalovnega UVA sevanja, ki prodira globoko v usnjico in močno stara kožo, vpliva
pa zaradi svoje valovne dolžine tudi na kožno barvilo melanin in ga povezujejo tudi z razvojem
najnevarnejše vrste kožnega raka, melanoma. Zato bi tudi pri nas morali biti solariji označeni z
opozorilom o škodljivosti in bi morala biti uporaba solarija prepovedana za mladoletne osebe.
Edina varna porjavelost kože je navidezna zagorelost zaradi uporabe nekaterih
samoporjavitvenih sredstev, ki so naravna sestavina kože in po nanosu ne prodirajo v globino
kože, ampak ostajajo v vrhnjih mrtvih plasteh vrhnjice. Seveda taka porjavelost popolnoma nič
ne ščiti pred soncem in je ob izpostavljanju soncu potrebno zagotoviti ustrezno dodatno zaščito.
Posebej pomembno je, da poskrbimo za zaščito otrok pred soncem, kajti znano je, da kar 80%
skupne življenjske izpostavljenosti UV žarkom dosežemo že v prvih dveh desetletjih življenja.
Slikovno gradivo je iz spletnih virov.
Pripravila:
Ria Jagodic, viš. med. ses., dipl. org.,
___________________________________
Elektronski bilten 'Na zdravje' pripravlja
Center za socialno medicino
Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana,
Zaloška cesta 29, 1000 Ljubljana
Tel: 01 586 39 00, faks: 01 540 31 90
e-naslov: info@zzv-lj.si
spletne strani: www.zzv-lj.si
Urednica: Kati Rupnik, dipl. org.
Stran 10