Marec 2009 - HSE

»asopis 

skupine HSE 

marec 

2009 

› intervju: 

direktorja HSE 

dr. Joæe Zagoæen 

in mag. Viljem Pozeb 

› tema meseca: 

kampanja Energija si 

› fotoreportaæa: 

zimske πportne igre 

druæb za proizvodnjo 

elektriËne energije 

47

PoËitniške kapacitete 

Seznam in kontaktni podatki 

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR 

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 

ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); 

Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − 

Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 

4+2 ležišči) 

Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, 

dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − 

Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla 

(en apartma, 2+2 ležišči) 

Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 

ležišči) 

Število za + pomeni zasilno ležišče − 

kavč. 

Dodatne informacije in prijave: 

Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, 

e-pošta: ksenija.irsic@dem.si 

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICA 

Gore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log 

pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 

ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 

ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja 

s po 2 ležiščema in 2 pomožnima 

ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 

apartma s 4 ležišči) 


Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, 

e-pošta: jadranka.luznik@seng.si 

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA 

Morje: Nerezine (3 hišice) 

Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe) 

Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v 

hotelu Bohinj). 


Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, 

e-pošta: martina.merlin@teb.si 

› uvodnik 3 

› zgodilo se je 4 

› tema meseca: Energija si, bodi uËinkovit 7 

› intervju: direktorja HSE 

dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb 10 

› ljudje: Andrej Tumpej 14 

› fotoreportaæa: πportne igre 16 

› energiËni nasvet 18 

PREMOGOVNIK VELENJE 

Morje: Fiesa, hotel Barbara 

Gore: Golte (hotel in apartmaji) 

Dodatne informacije in prijave za Hotel 

Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: 

hotel.barbarafiesa@rlv.si 

Dodatne informacije in prijave za Golte: 

03 839 11 04, 

e-pošta: info@golte.si 

2

› uvodnik 

Med krizo in æeljami, sedanjostjo in prihodnostjo 

Precej vode je preteklo, odkar smo zadnjič držali v rokah Energijo. 

In precej energije se je v tem času proizvedlo, prodalo, tržilo in 

porabilo. Za nami je še eno uspešno leto; leto, v katerem smo 

zastavljen proizvodni in poslovni načrt presegli. Ponosni na 

doseženo se zavedamo, da ne smemo spati na lovorikah, zato 

stopamo naprej. Tokrat z malce večjo mero previdnosti, saj je pred 

nami nemirno obdobje. Gospodarska in finančna kriza, zaradi 

njiju pa tudi zaostreni pogoji gospodarjenja, nas silijo k ponovni 

prevetritvi načrtovanih finančnih naložb po merilu donosnosti, 

kar bo tudi eden od temeljev vseh prihodnjih razvojnih načrtov. 

Treba je seveda poudariti, da v HSE ostajamo prepričani, da 

je razpolaganje z lastnimi viri ključna konkurenčna prednost, 

zato je treba vso električno energijo proizvesti predvsem doma 

in zagotoviti ustrezno moč sistemu, hkrati pa ob predpostavki 

kakovosti z varno in zanesljivo oskrbo ustreči kupcem. Ti so 

namreč tisti, ki poskrbijo, da je rezultat pod črto tak, kakršen je: 

odličen. Kot leto poprej. In še eno. In še eno. 

ENERGIJA 

je Ëasopis skupine HSE. 

Izdajatelj: 

Holding Slovenske elektrarne d.o.o. 

Glavna in odgovorna urednica: 

mag. Petja Rijavec, HSE. 

Fotografija na naslovnici: 

Damjan Æibert. 

Oblikovanje in prelom: 

Pristop d.o.o. 

Tisk: 

S-print, Trbovlje 

Naklada: 

2.100 izvodov. 

E-mail za vpraπanja, predloge 

in pripombe: 

petja.rijavec@hse.si 

E-Energija: www.hse.si 

Krizi, ki je skupaj s svetovnimi trgi zajela tudi slovenskega, se 

ne bomo uklonili. V razmerah skoraj darvinistične (ne)naravne 

selekcije se nam za preživetje ni treba bojevati tako silno kot 

nekaterim proizvodnim podjetjem, katerih dejavnosti je kriza 

najbolj razburkala. V naši panogi ne preživijo le najmočnejši, 

ampak tudi malce manj močni in manj drzni od nas. Vseeno 

pa je pomembno biti prvi. Kdor nima ciljev, tudi nima poti in 

kdor nima poti, nima želja. Želje pa so gonilo razvoja. V HSE jih 

imamo za celo vrečo in jih postopno uresničujemo. Morda bo 

letošnje leto malce manj velikodušno, ampak tiste najmanj nujne 

želje lahko počakajo. Nam se nikamor ne mudi, saj moramo še 

toliko doseči … 

mag. Petja Rijavec 

Vodja Službe komuniciranja HSE 

3

› zgodilo se je 

4 

Iz naših druæb 

Dravske elektrarne 

Maribor 

V DEM leto 2008 zakljuËili s 

proizvodnimi rekordi 

Ob koncu leta 2008 so iz Dravskih 

elektrarn Maribor (DEM) 

poročali o rekordnih proizvodnih 

rezultatih. Načrtovano letno 

proizvodnjo, tj. energijo, ki je v 

celoti pridobljena iz obnovljivih 

virov, so dosegli že na začetku 

decembra. Rekorde v največji moči 

na pragu že od lani dosega tudi 

HE Zlatoličje, čeprav bo njena 

prenova v celoti končana šele 

leta 2010. V DEM so pozdravili 

tudi realizacijo načrtov gradnje 

šestega bloka v TEŠ, saj gre za 

projekt, komplementaren gradnji 

črpalne hidroelektrarne na Dravi 

na območju Kozjaka, ki bo s 

transformacijo pasovne nočne 

energije v vršno energijo izboljšala 

dobičkonosnost obeh investicij. 

Z njuno izvedbo bo proizvodnja 

družbe še bolj konkurenčna, 

povečana proizvodnja in kontrola 

stroškov pa sta po mnenju DEM 

recept za blaženje gospodarske 

krize, ki močno pritiska tudi na 

ceno električne energije. 

Letni plan proizvodnje so v DEM 

v višini 2315 GWh električne 

energije dosegli že 2. decembra 

2008. V prvih enajstih mesecih 

lani so z 272 zaposlenimi 

proizvedli skupno 2295 GWh 

električne energije, kar jih z 

8,4 GWh na zaposlenega uvršča v 

sam slovenski vrh po proizvodnji, 

takoj za Nuklearno elektrarno 

Krško (NEK). 

»Rekordno proizvodnjo gre v veliki 

meri pripisati visoki strokovnosti 

naših zaposlenih, ki se kaže v 

visoki, več kot 99,89-odstotni 

pripravljenosti naprav in nikakor 

ni le posledica hidrologije, kot bi 

kazalo na prvi pogled. Ob rekordni 

proizvodnji uspešno in dosledno 

obvladujemo stroške poslovanja, 

kar je toliko pomembneje za 

čas, ko kriza močno pritiska 

tudi na cene v energetiki. To je 

naš odgovor na krizo in hkrati 

prispevek k blaženju njenih 

posledic,« je začrtano delovanje 

kratko pojasnil direktor DEM 

Damijan Koletnik. 

Prvo leto delovanja 

Pomurskega razvojnega 

inštituta (PRI) 

Dravske elektrarne Maribor 

(DEM) so v letu 2008 na pobudo 

Pomurcev v Murski Soboti 

ustanovile Pomurski razvojni 

inštitut (PRI), in sicer zato da bi v 

okviru preučitve možnosti ekološki 

sanaciji podrejene energetske 

izrabe vodnega telesa reke Mure k 

sodelovanju pritegnile strokovnjake 

z različnih področij delovanja. 

Glavna naloga inštituta je 

predvsem obveščati zainteresirano 

javnost o izvajanju strokovnih 

podlag in te predstaviti javnosti. 

V okviru delovanja inštituta je 

bilo ustanovljeno tudi posebno 

posvetovalno telo – strateški 

svet, katerega naloga je usmerjati 

delovanje inštituta ter dajati 

mnenja in predloge za strokovne 

podlage, ki bodo dali dokončni 

odgovor o smiselnosti celotnega 

projekta. 

Prvih šest mesecev delovanja 

Pomurskega razvojnega inštituta 

sta direktor ustanovitelja Damijan 

Pred vhodom v Pomurski razvojni inštitut. 

(foto: Arhiv DEM) 

Koletnik in direktor inštituta dr. 

Darko Anželj, sicer tudi župan 

občine Apače, ocenila kot uspešne, 

saj je ta upravičil pričakovano vlogo 

informacijskega stičišča in ga tako 

vsak mesec obišče približno sto 

ljudi. V prihodnje jih pričakujejo 

še več, saj bo s pripravo strokovnih 

podlag na razpolago vedno več 

konkretnih vsebin. 

Termoelektrarna 

©oπtanj 

V TE© mnoæiËno obiskan dan 

oprtih vrat 

Da bi se še bolj povezali z okoljem, 

se je vodstvo Termoelektrarne 

Šoštanj odločilo, da bo januarja 

odprlo vrata vsem, ki jih zanima 

njihovo delo in priprave na 

gradnjo šestega bloka. Posebno 

pozornost so namenili krajanom, 

ki živijo v neposredni bližini 

termoelektrarne in jih s svojo 

dejavnostjo najbolj motijo. Razbrati 

je bilo mogoče, da si Šoštanjčani 

želijo kakovostnejšega sobivanja, 

pričakujejo tudi hitrejši razvoj 

svojega mesta in individualne 

odškodnine. Toda kljub vsemu 

krajani v celoti podpirajo gradnjo 

šestega bloka. TEŠ je vsem 

gospodinjstvom še pred dnevom 

odprtih vrat poslal na dom 

zloženko, v kateri je podrobneje 

predstavil nameravano gradnjo. 

Lani druga najvišja 

proizvodnja v zgodovini TE© 

V preteklem letu so v TEŠ dosegli 

drugo najvišjo proizvodnjo v vsej 

zgodovini. Višja bila le še leta 

1983, in sicer 4077 GWh. Tako 

je bil poslovni načrt presežen 

za 1,53 %, kar znaša 58 GWh. 

Še višjo proizvodnjo so TEŠ 

preprečili dolgotrajna odprava 

okvare na tretjem bloku ter obilne 

padavine v mesecu novembru in 

decembru. Tako so za potrebe HSE 

hidroelektrarne proizvedle večjo 

količino električne energije. So 

pa v TEŠ za tolikšno proizvedeno

električno energijo lani porabili 

4.037.714 t premoga, 86.091 t 

lesne biomase in 26,1 milijona Sm3 

zemeljskega plina. 

Premogovnik Velenje 

Proizvodnja v Premogovniku 

Velenje v letu 2008 in naËrt 

za leto 2009 

V Premogovniku Velenje so v 

letu 2008 dosegli proizvodnjo 

44.000 TJ oziroma 4 milijone 

8000 ton premoga in s tem 

izpolnili vse potrebe po premogu 

za proizvodnjo električne 

energije v Termoelektrarni 

Šoštanj. Pričakujejo pozitivni 

poslovni rezultat kljub težavam 

v proizvodnji, s katerimi so se 

srečevali v drugi polovici preteklega 

leta, ko so se močno trudili, da so 

dosegli proizvodne količine, zaradi 

vztrajnosti in požrtvovalnosti 

rudarjev pa so težave tudi uspešno 

premagali. 

Načrt za leto 2009 predvideva 

enako količinsko proizvodnjo 

premoga, kot so jo dosegli v letu 

2008, kar obsega nekaj več kot 4 

milijone ton premoga. Pričakujejo, 

da bodo poslovanje v letu 2008 

pozitivno zaključile tudi vse 

povezane družbe Premogovnika 

Velenje: HTZ Velenje, PV Invest, 

RGP in Gost. 

Vpis na Fakulteto za 

energetiko Univerze v 

Mariboru 

Fakulteta za energetiko (FE) je 

članica Univerze v Mariboru in 

mlada visokošolska institucija, ki 

je začela svoje študijske programe 

Izlged inštituta v Krškem. (foto: Arhiv PV) 

Rekonstrukcija stare elektrarne v Velenju, kjer bodo prostori fakultete za energetiko. (foto: Arhiv PV) 

izvajati v študijskem letu 2008/09. 

V študijskem letu 2009/10 bodo 

tako vpisali drugo generacijo 

rednih in izrednih študentov 

na visokošolski, univerzitetni 

in magistrski bolonjski 

stopnji študijskega programa 

ENERGETIKA. 

Razlog za razvoj študija energetike 

izhaja iz javno izraženih potreb 

po strokovnjakih s tega področja. 

Takih kadrov, kot jih bo vzgojila 

FE, v Sloveniji močno primanjkuje 

oziroma jih ni, saj gre za 

poudarjeno interdisciplinarni študij 

energetike, ki je namenjen zlasti 

obvladovanju celotne energetske 

tehnologije. Analize kažejo 

na izjemno visoko zaposljivost 

diplomantov. 

Diplomanti študijskih programov 

ENERGETIKA bodo, odvisno 

od izbrane stopnje izobraževanja, 

pridobili potrebna znanja za 

opravljanje zahtevnih tehnoloških 

in vodstvenih nalog v energetiki. 

Profil diplomanta je strokovnjak 

na energetskem področju, ki bo 

znal projektirati, voditi, vzdrževati 

majhne in tudi največje energetske 

sisteme. Ne bo se spuščal v 

konstrukcijo energetskih strojev 

in naprav, saj to še naprej ostaja 

domena fakultet za strojništvo in 

elektrotehniko, znal pa bo stroje 

in naprave povezati v delujoč 

energetski sistem. Sposoben bo 

projektirati, pozneje tudi voditi 

in optimizirati gradnjo največjih 

sodobnih in alternativnih 

energetskih sistemov. Diplomanti 

bodo obvladali tudi alternativne 

in obnovljive vire energije, ob 

upoštevanju ekologije v energetiki. 

Usposobljeni bodo za energetski 

menedžment in tudi za delovanje 

na energetskih trgih. 

Vsi programi so pripravljeni 

tako, da omogočajo specializacijo 

na področju hidroenergetskih, 

termoenergetskih, alternativnih 

in jedrskih energetskih sistemih. 

Dodiplomski visokošolski strokovni 

študijski program ENERGETIKA, 

1. bolonjske stopnje, traja 6 

semestrov. Ovrednoten je s 

180 kreditnimi točkami, naziv 

diplomantov je dipl. inž. energetike 

(VS). Univerzitetni študijski 

program ENERGETIKA, 

1. bolonjske stopnje, prav tako 

traja 6 semestrov. Ovrednoten je 

s 180 kreditnimi točkami, naziv 

diplomantov je dipl. inž. energetike 

(UN). Magistrski študijski 

program, 2. bolonjske stopnje, 

traja 4 semestre. Ovrednoten 

je s 120 kreditnimi točkami, 

naziv diplomantov je 

mag. inž. energetike. 

Posebnost vseh študijskih 

5

6 

programov je, da bodo študentje 

vključeni v razvojno-znanstveno 

delo, ki bo potekalo v laboratorijih 

FE, ter bodo tako bolje pripravljeni 

za konkretno delo v gospodarstvu 

in tudi za delo v znanstvenoraziskovalnih 

institucijah. 

V okviru Univerze v Mariboru in 

Fakultete za energetiko razvijajo 

tudi najsodobnejše inštitute, ne le v 

Sloveniji, temveč tudi na območju 

jugovzhodne Evrope. Trenutno se 

pripravlja projektna dokumentacija 

za pridobitev gradbenega 

dovoljenja za rekonstrukcijo 

stare elektrarne v Velenju, kjer 

bodo pozneje tudi prostori FE. 

Tam bo deloval tudi tehnološko 

dovršen energetski inštitut s 

poudarkom na termoenergetiki 

in alternativnih virih energije. 

Podoben projekt se pripravlja 

tudi v Krškem, kjer bo poudarek 

na nuklearni in hidroenergetiki. 

Poslanstvo inštitutov ni le 

izobraževanje, temveč tudi 

znanstvenoraziskovalno delovanje, 

katerega cilj je ponujati storitve, 

ki bodo pomembno prispevale k 

zanesljivi, kakovostni ter ekološko 

in ekonomsko sprejemljivi oskrbi 

prebivalstva z energijo. 

Podrobnejše informacije o vpisu, 

načinu študija in študijskih 

programih je mogoče pridobiti 

na spletni strani fakultete http:// 

www.fe.uni-mb.si, na sedežu 

fakultete v Krškem, Hočevarjev trg 

1, na enoti Velenje, Trg mladosti 

2, in po telefonu 07 620 22 16, 

03 898 64 20. 

SENG 

Po 80 letih obnova 

generatorja mHE Hubelj 

V mali hidroelektrarni Hubelj pri 

Ajdovščini je v januarju potekal 

obsežnejši remont generatorja 

prvega agregata. Remont je obsegal 

celovito obnovo statorja in rotorja 

generatorja po 80 letih obratovanja. 

Za izvedbo del je bilo treba opraviti 

zahtevno demontažo, naložiti in 

transportirati stator in rotor v 

delavnice izvajalca del. Obnova 

agregata je izboljšala zanesljivost 

delovanja in podaljšala življenjsko 

dobo obratovanja. 

Obnova generatorja. (foto: Arhiv SENG) 

Drugi najboljši projekt 

HRM 2008 pripada Soškim 

elektrarnam 

Soške elektrarne Nova Gorica, 

d. o. o., (SENG) so na slovesni 

podelitvi na Bledu, v sklopu 11. 

konference o ravnanju z ljudmi, 

ki jo je organiziral Planet GV, 

prejele nagrado za drugi najboljši 

projekt HRM v letu 2008. Namen 

nagrade, ki jo podeljuje Planet GV, 

je predstaviti uspešne kadrovske 

projekte in spodbuditi razvijanje 

prakse novih projektov na področju 

upravljanja zaposlenih. Merila, 

po katerih je strokovna komisija 

ocenjevala prijavljene projekte, so bila 

uporabnost, izvirnost, aktualnost, 

strokovnost in učinki za prakso. 

Tekmovanja so se udeležila štiri 

velika in dve srednje veliki podjetji. 

Družba SENG je nominirala projekt 

združevanja ekip hidroelektrarn na 

Soči. 

V družbi SENG so med letoma 

1991 in 2000 postopno lokalno 

avtomatizirali vse hidroelektrarne 

na porečju Soče ter vzpostavili 

njihovo daljinsko vodenje in nadzor 

iz centra vodenja v Novi Gorici. 

Presežke zaposlenih, ki so nastajali 

zaradi avtomatizacije, so postopno 

odpravljali tako, da so zmanjšali 

zaposlovanje na minimum, razrešili 

tehnološke presežke in izplačali 

odpravnine, nekaj je bilo tudi 

naravnega odliva v pokoj, opravili 

so notranjo reorganizacijo in 

spodbujali izobraževanje zaposlenih 

ter zaposlene prerazporeili na 

druge lokacije. V obdobju od leta 

2004 do leta 2010 se v družbi 

menjajo generacije, širijo pa se 

tudi nove proizvodne kapacitete. 

Projekt združevanja ekip HE na 

Soči, ki obsega obdobje od leta 

2004 naprej, prikazuje paleto 

kadrovskih dejavnosti, ki jih je 

družba uvedla ob avtomatizaciji 

in vodenju proizvodnih procesov, 

upokojevanju zaposlenih in 

širitvi proizvodnih kapacitet. 

Aktualnost pristopa se odmika od 

do zdaj uveljavljenih trdih načinov 

racionalizacije in kadrovskega 

prestrukturiranja ter postavlja 

v ospredje naloge, zasedbe in 

organizacijo timov, ki delujejo na 

operativnih ravneh. Ves proces 

spremljajo zagotavljanje nasledstev 

in usposabljanja, ki omogočajo 

večopravilnost ter zagotavljajo višjo 

raven sodelovanja in izmenjave 

izkušenj. Opisan primer je bil 

razumljen kot model uspešne 

kadrovske preobrazbe v panogi. 

Nagrada je priznanje za delo 

projektne skupine, ki je v praksi 

inovativno povezala organizacijo 

in usposabljanje zaposlenih s 

prehodom na nov način dela. 

Drugi najboljši projekt HRM 2008 pripada Soškim elektrarnam. (foto: Arhiv SENG)

Energija si, bodi uËinkovit 

Tudi letos Holding Slovenske elektrarne s kampanjo ”Energija si, bodi uËinkovit“ spodbuja k 

uËinkoviti rabi energije in premiπljenemu ravnanju z napravami, ki za svoje delovanje porabljajo 

elektriËno energijo. Sredi januarja se je zaËela nova akcija ”Prihrani do 50 % pri raËunu za 

elektriËno energijo“, v kateri lahko porabniki z nasveti, podprtimi z izraËuni o moænem prihranku, 

ugotovijo, kako zmanjπati porabo elektriËne energije in s tem tudi stroπke. 

› tema meseca 

Zakaj podraæitve 

Vse večja poraba električne energije 

pomeni večje potrebe po njenem 

pridobivanju, zaradi česar je treba 

graditi nove elektrarne. Če sami ne 

moremo proizvesti dovolj energije, 

jo je treba uvažati, kar pa povečuje 

energetsko odvisnost od drugih 

držav. Zadnja zapora zemeljskega 

plina iz Rusije je pokazala, da je 

odvisnost od uvoza lahko zelo 

problematična. 

V zadnjih letih se je v Sloveniji 

pojavilo neskladje med tržnimi 

cenami električne energije 

na mednarodnem trgu in 

maloprodajnimi cenami za 

gospodinjstva, kar je ob koncu 

minulega leta povzročilo podražitve 

električne energije. Tržnega gibanja 

cen smo se že pred leti navadili 

pri nafti, bencinu in kurilnem olju, 

kjer cene nihajo glede na 

vrednost sodčka nafte na svetovnih 

trgih. 

Podražitvam vseh vrst energije se 

v prihodnje gotovo ne bomo mogli 

izogniti, da pa nas te ne bi toliko 

prizadele, si lahko pomagamo tako, 

da upoštevamo nasvete učinkovite 

rabe energije, ki jih bomo predstavili 

v naslednjih vrsticah. 

Koliko lahko prihranimo 

Pogosto so dovolj že manjši ukrepi, 

pri katerih niso potrebna nikakršna 

finančna vlaganja, kot je na primer 

ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo, 

izklop naprav iz stanja pripravljenosti 

po uporabi. 

Nekateri ukrepi vključujejo 

manjši vložek, na primer menjava 

klasičnih žarnic z varčnimi sijalkami, 

ali pa premišljen nakup, izbira 

energetsko varčnih gospodinjskih 

aparatov razreda A+ ali A++. 

Več posameznih prihrankov 

povečuje skupni prihranjeni znesek. 

Koliko lahko prihrani posamezno 

gospodinjstvo, je seveda odvisno 

od mnogih dejavnikov. Treba 

je upoštevati velikost gospodinjstva, 

vrsto opreme, število in starost 

gospodinjskih aparatov in 

podobno. 

Precej manjšo porabo električne 

energije in s tem večji prihranek 

denarja, ki bi ga sicer odšteli za njeno 

porabo, pa lahko dosežemo predvsem 

z večjimi vlaganji v energetsko 

izboljšavo objektov in vgradnjo okolju 

prijaznih tehnologij (sončne celice, 

toplotne črpalke …). 

Že brez večjih investicij je mogoče 

doseči prihranek v višini do 10 ali 

20 %, z dolgoročnim razmišljanjem 

in načrtnim investiranjem pa tudi 

do 50 % ali več, sploh pri energetsko 

potratnejših gospodinjstvih. 

Koliko je mogoče prihraniti s 

posameznim ukrepom in za koliko 

lahko zmanjšamo znesek na računu 

za električno energijo, če skrbno 

upoštevamo vrsto teh nasvetov, lahko 

vidite v informativnih izračunih v 

spodnjih tabelah. 

Za simulacijo ukrepov, ki omogočajo 

prihranek električne energije in s 

tem zmanjšajo znesek na računu 

za elektriko, smo izbrali dva tipa 

običajnega gospodinjstva: 

• povprečno gospodinjstvo z letno 

porabo 4400 kWh (račun za 

električno energijo na mesec je 

okoli 40 EUR, letni strošek okrog 

500 EUR, dnevna poraba pa znaša 

dobrih 11 kWh); 

• gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo 

ogreva z električno energijo in ima 

zato letno porabo 7300 kWh (račun 

za električno energijo na mesec je 

med 65 in 70 EUR, letni strošek 

okrog 800 EUR, dnevna poraba pa 

znaša približno 20 kWh). 

Obe gospodinjstvi imata, razen 

ogrevanja tople vode, vse druge 

elemente identične. Uporabljajo se 

naslednji gospodinjski aparati: 

• kombinirani hladilnik (energijski 

razred: B, starost: 6 let, volumen 

hladilnega dela: 210 l, volumen 

zamrzovalnega dela: 70 l); 

• zamrzovalnik (energijski razred C, 

starost 10 let, volumen 190 l); 

• pralni stroj (energijski razred C, 

starost 10 let, število pranj na teden: 

4,5); 

• pomivalni stroj (energijski razred 

B, starost 6 let, število pomivanj na 

teden: 5); 

• sušilni stroj (energijski razred C, 

število polnjenj na teden: 2,7); 

• steklokeramični električni 

kuhalnik/plošča; 

• pečica energijskega razreda C; 

• osebni namizni računalnik z 

monitorjem LCD (računalnik na 

dan prižgan 3 ure); 

• televizija (katodna televizija); 

• razsvetljava (20 svetlobnih točk – 

svetil, od tega 26 % varčnih žarnic, 

8 % podolgovatih fluorescentnih 

sijalk in 25 % halogenk); 

• avdionaprava HI-FI; 

• predvajalnik DVD-jev oziroma 

kaset VHS; 

• preostala poraba v višini 45 kWh 

na mesec (mali gospodinjski aparati, 

sesalniki, sušilniki za lase, digitalne 

ure, brezžični telefoni, modemi, settop 

boksi itd.). 

7

Prihranek dobrih 20 % brez večjih investicij in slabih 35 % z večjimi investicijami 

Velja za povprečno gospodinjstvo z letno porabo pribl. 4400 kWh. 

Ukrep 

Prihranek 

pri računu 

za električno 

energijo 

Prihranite dobrih 20 % brez večjih investicij 21 % 913 

Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem 

prostoru ali pa se ukvarjamo s čim drugim. 

Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi 

napravami (DVD, VHS, HI_FI …) izklopljenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori 

lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo 

dobrih 6 %. 

Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav: 

Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se 

monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti 1 (kadar gremo na 

malico, WC, po hitrih opravkih) 2,6 % 141 

Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti 0,8 % 40 

Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo 1,0 % 53 

Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti 1,0 % 54 

Izklop monitorja v stanju pripravljenosti 0,6 % 35 

Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT) 

Televizije z LCD imajo v stanju pripravljenosti precej večjo porabo kot CRT (katodne 

televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (57 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od 0,3 % 14 

nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) 

TV, LCD TV, plazma TV. 

Zamenjajte tri navadne žarnice z varčnimi v lučeh, ki gorijo dalj časa, ter redno ugašajte 

luči tam, kjer jih ne potrebujete, ali namestite senzorje gibanja 

5 % 250 

Perilo sušite zunaj (8 mesecev) 5 % 247 

Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energije 

Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako 3 % 0 

soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. 

Namesto na 40° C izberite pranje na 30° C (in perite le v času male tarife) 0,5% 38 

Ko kuhate, naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna 

površina 

1 % 41 

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo dobrih 20 %. 

1 

Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje. 

Prihranek 

električne 

energije [kWh/ 

leto] 

Ukrep 

Prihranek 

pri računu 


energijo 

Prihranite 23 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije 23 % 1111 

Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik in 

zamrzovalnik razreda A+) 

8 % 441 

Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejša na trgu (A+ in A) ter ju 

uporabljajte samo v času manjše tarife 

Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, 

nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. 5 % 151 

Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim 3 % 168 

Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B) 

Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več – 1 % 46 

100 kWh oz. 2 % 

Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A) 1 % 40 

Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik 5 % 265 

Če upoštevamo vse navedene ukrepe, lahko prihranimo okoli 23 %. 

Prihranek 

električne 


leto] 

Če upoštevamo vse ukrepe obeh tabel, lahko prihranimo slabih 35 % 2 pri znesku na računu za električno energijo ali 1764 kWh. 

Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije. 

8 

2 

Prihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega 

sušilnega stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja).

Prihranek okoli 26 % brez večjih investicij in do 52 % z večjimi investicijami 

Velja za povprečno gospodinjstvo, ki tudi toplo vodo ogreva z električno energijo in ima zato letno porabo 7300 kWh. Pri 

bolj razsipnih gospodinjstvih so tudi prihranki ob upoštevanju nasvetov lahko višji. 

Ukrep 

Prihranek 

pri računu 


energijo 

Prihranite okoli 26 % brez večjih investicij 26 % 961 

Ogrevajte toplo vodo samo v času manjše tarife 

Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, 12 % 0 

nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. 

Velikokrat imamo vklopljene televizorje ali računalnike, ko nas sploh ni v istem prostoru z 

njimi ali pa se ukvarjamo s čim drugim. 

Če jih v času, ko počnemo nekaj drugega, izklopimo, poleg tega pa jih skupaj z drugimi 

napravami (DVD, VHS, HI_FI …) ugasnjenih ne puščamo v stanju »STAND BY« (gori 

lučka, digitalna ura …), temveč jih popolnoma izklopimo iz omrežja, lahko prihranimo 4 % 

Specifikacija prihranka pri izklapljanju posameznih elektronskih naprav: 

Izklop računalnika, ko ga ne potrebujemo, ko ga uporabljamo, pa nastavitev, da se 

monitor po petih minutah neuporabe prestavi v stanje pripravljenosti 3 (kadar gremo na 

1,6 % 141 

malico, WC, po hitrih opravkih) 

Izklop DVD-ja v stanju pripravljenosti 0,5 % 40 

Izklop TV-ja, ko ga ne potrebujemo 0,6 % 53 

Izklop HI-FI-ja v stanju pripravljenosti 0,7 % 54 

Izklop monitorja v stanju pripravljenosti 0,4 35 

Izklop TV-ja v stanju pripravljenosti (CRT) 0,2 14 

Televizije z LCD v stanju pripravljenosti imajo precej večjo porabo kot CRT (katodne 

televizije) in temu primerno tudi večji prihranek (5 kWh oz. 1 %) Po potratnosti od 

nižje do višje vrednosti si televizije sledijo v tem zaporedju: CRT-katodne (navadne) TV, 

LCD TV, plazma TV. 

Zamenjajte vse navadne žarnice z varčnimi in redno ugašajte luči tam, kjer jih ne 

potrebujete, ali namestite senzorje gibanja 

4 % 298 

Perilo sušite na zraku (8 mesecev) 3 % 247 

Pralni in pomivalni stroj uporabljajte samo v času manjše tarife električne energije 

Manjša tarifa je vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, 2 % 0 

nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. 

Namesto na 40 °C izberite pranje na 30 °C in perite le v času male tarife 0,4 % 38 

Ko kuhate naj bo posoda pokrita s pokrovko in približno enako velika kot grelna 

površina 

0,5 % 41 


3 

Ohranjevalnik zaslona ne privarčuje nič energije, saj takrat monitor normalno deluje. 

Ukrep 

Prihranek 

pri računu 


energijo 

Prihranite 43 % z investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije 43 % 3025 

Namestitev solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode 29 % 1.914 

Zamenjajte hladilne naprave za najučinkovitejše naprave na trgu (hladilnik razred in 

zamrzovalnik razreda A+) 5 % 441 

Zamenjajte pralni in pomivalni stroj za najučinkovitejšo na trgu (A+ in A) ter jih 

uporabljajte samo v času manjše tarife 

3 % 151 

Zamenjajte steklokeramični kuhalnik z indukcijskim 2 % 168 

Zamenjajte pečico za najučinkovitejšo na trgu (A) 0,5 % 40 

Zamenjajte sušilni stroj z na trgu najučinkovitejšim aparatom (B) 

Na trgu se pojavljajo tudi aparati razreda A, s katerimi lahko prihranimo še enkrat več – 0,5 % 46 

100 kWh oz. 2 % 

Namesto namiznega računalnika kupite prenosni računalnik 3 % 265 


Prihranek 

električne 


leto] 

Prihranek 

električne 


leto] 

Če upoštevamo vse ukrepe iz tabel 1 in 2, lahko prihranimo 52 % pri znesku na računu za električno energijo ali 3800 kWh. 

Prihranki v odstotkih so za posamezen ukrep navedeni glede na izhodiščni strošek oziroma porabo električne energije. 

Prihranki se ne dajo preprosto seštevati, saj vplivajo drug na drugega. Če na primer perilo sušimo zunaj, potem je prihranek zaradi nakupa varčnega sušilnega 

stroja manjši, saj je predpostavka, da v stroju posušimo le še tretjino perila (stroj se manj uporablja). 

9

› intervju: direktorja HSE dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb 

10 

S strokovnimi pristopi obvladujemo prve 

znake gospodarske krize 

Lansko poslovno leto je skupina HSE zakljuËila veË kot uspeπno. Gospodarska kriza, se odraæa tudi 

na naπem podroËju, predvsem pri manjπem odjemu elektriËne energije naπih domaËih kupcev zaradi 

manjπega odjema industrijskih odjemalcev in teæjega pridobivanja banËnih kreditov. »lana poslovodstva 

druæbe dr. Joæe Zagoæen in mag. Viljem Pozeb ostajata optimista in upata, da bo skupina s preverjeno 

kakovostnim delom znala premostiti teæave. Tako bodo imele naloæbe, ki se izvajajo, vso podporo, ostale 

pa bodo deleæne prevetritve in nove potrditve na aprilski strateπki konferenci skupini HSE. 

Glede na to, da je za nami prvi mesec 

letošnjega leta, imate že okvirne 

podatke o zaključku lanskega leta, tako 

po proizvodni kot finančni strani 

Mag. Viljem Pozeb: »Leto 2008 

ocenjujemo kot uspešno leto za 

skupino kot celoto. Presegli smo 

zastavljen proizvodni in poslovni 

načrt. Tako termoelektrarne kot 

hidroelektrarne so presegle zadane 

cilje. Za lani smo načrtovali, da bomo 

proizvedli 7.316 GWh električne 

energije, s 7.696 GWh smo načrt 

presegli za 6,2 odstotka Od tega 

so hidroelektrane proizvedle 3.196 

GWh ali 12,9 odstotkov več kot so 

načrtovale, termoelektrarne pa so s 

4.500 GWh za 1,8 odstotkov presegle 

lanskoletni načrt. Vse družbe so bile 

disciplinirane tudi pri stroških, ki niso 

presegli predvidenih. Pri tem velja 

zlasti izpostaviti Soške elektrarne 

Nova Gorica in Dravske elektrarne 

Maribor, kjer so manj trošili kot so 

načrtovali. Z nižjimi stroški kot je 

načrtovala je minulo leto zaključila tudi 

krovna družba HSE. Na dober poslovni 

izid kažejo tudi ocene lanskoletnih 

poslovnih rezultatov. Načrtovali smo 

694 milijonov evrov čistega prihodka 

od prodaje in 697 milijonov evrov 

ostalih prihodkov ter štiri milijone 

evrov čistega poslovnega izida. Po 

sedanjih ocenah pa bomo dosegli 815 

milijonov čistega prihodka od prodaje, 

851 ostalih prihodkov in 48 milijonov 

evrov čistega poslovnega izida.« 

Ali se nad deset odstotkov večja 

proizvodnja Dravskih elektrarn in več 

kot dvajset odstotkov več proizvedenih 

MWh Soških elektrarn pozna tudi pri 

poslovnem izidu 

Mag. Viljem Pozeb: »Absolutno, prav 

večja lanskoletna proizvodnja naših 

hidroelektrarn od načrtovane je bistveno 

prispevala k boljšemu poslovnemu 

rezultatu od predvidenega. Zasluge za 

to imajo tudi dobre hidrološke razmere 

ob koncu leta.« 

Termoelektrarna Šoštanj je v minulem 

letu s proizvodnjo 3.850 GWh 

električne energije za odstotek in pol 

presegla letni proizvodni načrt. Kot 

sami pravijo, bi bila proizvodnja lahko 

še višja, doslej so imeli višjo leta 1983, 

ko so proizvedli 4.077 GWh, če ne 

bi bila odprava okvare bloka 3 tako 

dolgotrajna in ne bi bile tako obilne 

padavine novembra in decembra. Kaj 

pa premog, je temu razlog tudi slabša 

kakovost premoga iz Premogovnika 

Velenje na katerega so rudarji naleteli v 

drugi polovici leta 

Mag. Viljem Pozeb: »Logično je, da 

kadar imamo dobre hidrološke razmere, 

ne obremenjujemo preveč naših 

termoelektrarn, ampak le toliko, kolikor 

je ekonomsko sprejemljivo.« 

Dr. Jože Zagožen: »Res je, da je da je 

imel velenjski lignit v drugi polovici 

leta nekoliko nižjo kalorično vrednost, 

vendar pa ta zaradi stabilne deponije 

ni toliko vplivala na proizvodnjo kot bi 

sicer.« 

Kakšen delež pri vašem poslovanju ima 

trgovanje z lastno proizvodnjo in koliko 

predstavlja mednarodno trgovanje 

Mag. Viljem Pozeb: »V lanskem letu 

smo s trgovanjem na tujih trgih ustvarili 

četrtino poslovnega izida.« 

Dr. Jože Zagožen: »V minulih letih 

smo na tujih trgih trgovali že s 16 do 

17 TWh letno, lani se je naše trgovanje 

znižalo na 13 do 14 TWh, predvsem 

zaradi manj trgovanja z Balkana v 

Italijo. Čeprav se je obseg trgovanja 

zmanjšal, pa smo pridobili veliko 

novih kvalitetnih poslov, tako da je 

dobiček na tujih trgih padel manj kot 

obseg poslovanja. Z napori sodelavcev, 

znanjem, izkušenostjo ter notranjimi 

rezervami smo skušali premostiti slabše 

tržne pogoje na tujih trgih in smo tam 

ustvarili desetkrat večji dobiček kot smo 

prvotno načrtovali.« 

Če je bilo lanskoletno poslovanje 

skupine HSE odlično, se vam kaj 

podobnega lahko ponovi tudi letos, 

kako kažejo gospodarski načrti 

Mag. Viljem Pozeb: »Številke v 

letošnjem načrtu niso tako visoke 

kot lani. Eden od razlogov za to je 

manjši obseg prodaje in s tem povezan 

načrtovan nižji poslovni izid zaradi 

prenehanja petletne pogodbe o nakupu 

električne energije iz NE Krško. Za 

letos načrtujemo 650 milijonov čistega 

prihodka od prodaje, 652 milijonov 

ostalih prihodkov in 9 milijonov evrov 

čistega poslovnega izida.« 

Ali razvojni načrti skupine ostajajo 

enaki, oziroma ste jih kaj spreminjali, 

glede na lani sprejete obveznosti glede 

povečanja deleža električne energije iz 

obnovljivih virov 

Dr. Jože Zagožen: »Nobeni naložbi 

se ne odpovedujemo, je pa bila 

gospodarska kriza povod, da jih sproti 

preverjamo. Lahko se zgodi, da se bo 

gradnja katerega nekoliko zamaknila. 

Več o tem bo znanega do začetka 

marca, ko bodo narejene ustrezne 

analize tako za posamezne objekte kot 

njihovo vlogo v skupini. Podrobneje 

bomo o tem govorili na strateški 

konferenci skupine HSE sredi aprila 

letos.« 

Kakšno naložbeno politiko boste 

vodili v sedanjih zaostrenih pogojih 

poslovanja 

Mag. Viljem Pozeb: »Ravno zaostreni 

pogoji gospodarjenja nas silijo v 

prevetritev načrtovanih naložb po 

kriteriju donosnosti in možnih virov 

za gradnjo. Na tej osnovi bomo 

prestrukturirali razvojni načrt skupine 

do leta 2015. Ob tem velja poudariti, da 

se V HSE dobro zavedamo nekaterih 

ključnih dejstev: razpolaganje z 

lastnimi proizvodnimi viri predstavlja 

ključno konkurenčno prednost, zato je 

potrebno električno energijo proizvesti 

predvsem doma in zagotoviti ustrezno 

moč sistemu. Od kakovosti električne 

energije so odvisni naši kupci; dobro

mag. Viljem Pozeb in dr. Joæe Zagoæen, direktorja HSE. (foto: Arhiv HSE) 

učinkovitost dosežemo le z dobro 

izrabo primarnih virov, visoko stopnjo 

zanesljivosti v dobavi pa le s primerno 

diverzifikacijo virov in nenazadnje 

potrebno je skrbeti za razvoj novih virov 

in tudi vlagati v znanje. Tako so naše 

nove naložbe namenjene posodabljanju 

obstoječih termoenergetskih in 

hidroenergetskih zmogljivosti, gradnji 

novih energetskih objektov, s katerimi 

bomo že danes dobro strukturo virov 

za proizvodnjo električne energije 

nadgradili in poskrbeli, da bodo na 

dolgi rok konkurenčni vsi podsistemi 

skupine HSE. Izvedena vlaganja na trgih 

JV Evrope v naslednjih letih pa bodo 

omogočila, da HSE postane vodilni akter 

na teh trgih. Ta vlaganja so načrtovana 

tako, da ne ogrožajo potrebnih vlaganj 

v Sloveniji, ki ostajajo prednostna 

naloga naše skupine. Tako je za HSE še 

posebej pomembno nadaljevanje vlaganj 

v prednostni projekt šestega bloka v 

TE Šoštanj s 600 MW moči, katerega 

investitor je TEŠ. Vzporedno pa vidimo 

tudi možnost razvoja v izkoriščanju 

obnovljivih virov energije ter uporabi 

novih tehnologij pri posameznih 

pilotskih projektih. Omenjene 

naložbe so usklajene z naložbami 

v nove proizvodne zmogljivosti za 

proizvodnjo električne energije, sprejete 

v Razvojnem načrtu skupine HSE 2006 

do 2015 s pogledom do leta 2025. Poleg 

proizvodno naravnanih projektov pa 

naložbe predvidevajo tudi projekte, 

katerih učinek bo viden pri znižanju 

stroškov vzdrževanja in obratovanja ter 

pri skrbi za okolje.« 

So težji pogoji pridobivanja finančnih 

sredstev za vaše naložbe edini razlog 

za temeljito analizo obstoječega 

naložbenega načrta, ali imate v mislih 

tudi druge razloge 

Dr. Jože Zagožen: «Vidim kar nekaj 

problemov, ki jih je potrebno pri tem 

upoštevati. Eden od njih je, da rezultati 

pogajanj Slovenije v preteklosti glede 

CO 2 

kvot niso najbolj ugodni za naše 

termoelektrarne. Tako nas bodo te 

obveznosti, če bodo obveljale, v letih 

2013 do 2030 stale preko milijardo 

evrov, kar je več kot vsa akumulacija TE 

Šoštanj in TE Trbovlje. To so razlogi, 

da je potrebno kvote spremeniti, če ne 

nam trda prede ali pa bodo ta bremena 

prevaljena na potrošnike. Druga velika 

težava so cene za MWh električne 

energije, ki naj bi se v naslednjih letih 

na tujih trgih stabilizirale na ravni 40 

do 50 evrov. Naša TE Trbovlje pa ima 

lastno ceno višjo. Ker ji Ministrstvo 

za gospodarstvo ne prizna premije, bo 

imela kar nekaj milijonov evrov manj 

prihodka. Cene električne energije so 

padle pod lastno ceno tega objekta, kar 

TET doslej kompenzirala s premijo za 

prednostno dispečiranje, sedaj pa obstaja 

nevarnost, da bo poslovala z negativnim 

rezultatom.« 

Mag. Viljem Pozeb: »Poleg ostrejših 

pogojev domačih poslovnih bank, ki že 

danes kaže na to, da ni mogoče finančno 

zapreti večjih naložb, je druga preteča 

nevarnost zamik plačil pri naših ključnih 

kupcih – distribucijskih podjetjih. Indice 

o tem, da gospodarske družbe že prosijo 

za odloge, že imamo.« 

Vrednost naložbe v TE Šoštanj, ki jo 

podpira tudi vlada, ostaja neznanka. 

Najprej je njena vrednost naglo rasla, 

sedaj naj bi po predvidevanjih direktorja 

TEŠ, zaradi recesije ta morala pasti. 

Kako načrtujete zapreti gradnjo šestega 

bloka v TE Šoštanj 

Dr. Jože Zagožen: »Vsa podpora temu 

objektu je bolj in manj deklarativna. 

V razmerah, v katerih smo, v skupini 

ostajamo realni optimisti, čeprav 

nam padec cen električne energije 

na tujih trgih in večji stroški za C0 2 

, 

otežujejo prizadevanja. Prav zaradi tega 

pričakujemo pri tej naložbi podporo 

države. V mislih nimam finančne 

pomoči, ampak podporo možnim 

virom financiranja, kot so garancije, 

dokapitalizacija itd.« 

Dokapitalizacija TE Šoštanj ali HSE kot 

skupine 

Dr. Jože Zagožen: »Ker je HSE 

večinski lastnik TEŠ, pride v poštev 

dokapitalizacija HSE za namene TE 

Šoštanj.« 

Kako kaže podelitvi koncesije za srednjo 

Savo, je že podpisana 

Mag. Viljem Pozeb: »Koncesija je bila 

podeljena, pripombe k Koncesijski 

pogodbi so bile usklajene in pogodba 

je pripravljena za podpis. Razlog, da še 

ni bila podpisana, je, da se za prenos 

koncesije potegujejo družba GEN 

energija oziroma Savske elektrarne, 

družba HESS pa tudi TET vidi svoje 

razvojne priložnosti v gradnji HE na 

srednji Savi. Računamo, da nas bodo k 

podpisu koncesijske pogodbe pozvali v 

nekaj tednih. 

Za izpolnitev obveznosti po povečanju 

deleža obnovljive energije je za našo 

skupino ta projekt ključnega pomena. 

Predvideva gradnjo sklenjene verige 

desetih hidroelektrarn in potencialno 

ene črpalne hidroelektrarne, ki se 

bo s svojo proizvodnjo maksimalno 

prilagajala potrebam trga. Gradnja 

predvidene verige HE je načrtovana 

etapno, in sicer od leta 2009 do leta 

2025. Načrtovana letna proizvodnja 

verige HE na srednji Savi bo znašala 

1030 GWh. Za to verigo je bila leta 

2007 izdelana predinvesticijska zasnova 

ter nekatere strokovne podlage, lani 

pa opravljene geodetske izmere. Za 

letos načrtujemo nadaljevati s pripravo 

dokumentacije za potrebe koncesijske 

pogodbe, tehnične dokumentacije 

za razpis in pridobitev gradbenega 

dovoljenja za prve tri elektrarne v 

verigi. Poleg tega bomo nadaljevali z 

raziskovalnimi študijami, meritvami in 

raziskavami.« 

Dravske elektrarne napovedujejo, 

da bodo v naslednjih desetih letih 

podvojile svojo proizvodno moč in sicer 

z 577 MW na več kot 1000 MW. So te 

napovedi realne predvsem glede HE na 

Muri 

Mag. Viljem Pozeb: »Ta napoved 

sloni predvsem na projektu črpalne 

hidroelektrarne Kozjak s 400 MW in 

gradnji vsaj dveh hidroelektrarn na Muri, 

tistih dveh, ki jih je možno zgraditi brez 

sodelovanja avstrijske strani.« 

Dr. Jože Zagožen: »Poleg tehničnih 

parametrov je potrebno za dobro 

poslovanje skupine, upoštevati tudi 

11

12 

ekonomske. Cena električne energije, 

proizvedene iz hidroelektrarn na Dravi 

in iz premoga v termoelektrarni Šoštanj, 

je najustreznejša za obe družbi, če je 

sestavljena v skupen produkt, če lahko 

te objekte optimiramo in vozimo z njimi 

diagram. Kot je znano, je najdražja tista 

energija, ki je ni. Vodo v akumulaciji pa 

lahko skladiščimo, zato rabimo črpalne 

elektrarne. Vsaka vrsta elektrarne v 

sistemu HSE in tudi elektroenergetskem 

sistemu Slovenije ima svojo vlogo in 

primerjati samo cene proizvedene kWh 

iz posameznih objektov ni dovolj.« 

V holdingu imate za slovenske razmere 

svetle primere uspešnih prodorov 

velikih energetskih projektov v prostor 

brez večjih nasprotovanj in težav. Med 

njimi sta zagotovo Soške elektrarne s 

svojima obema doinštalacijama HE na 

Soči in ČHE Avče ter projekt HE na 

spodnji Savi. Kakšen je prenos tega 

znanja med družbami v skupini, glede 

na to, da načrtovanim HE na Muri ne 

kaže najbolje 

Mag. Viljem Pozeb: »Mislim, da je ta 

prenos znanja in izkušenj, kako priti 

v prostor z našimi projekti, dober. Pri 

hidroelektrarnah na spodnji Savi so 

lokalne skupnosti celo zahtevale ta 

projekt, ker so v njem videle razvojno 

možnost za celo Posavje. V regiji so 

župani in občinski sveti znali prepoznati 

prednosti, ki jih spremenjeno življenje 

reke Save prinaša tako glede delovnih 

mest kot dela koncesije, ki se steka 

v občinske proračune. Poleg tega se 

sočasno ureja ostala infrastruktura krajev 

in mest ob Savi. Na podoben način smo 

pristopili v Prekmurju s projektom HE 

na Muri, žal zaenkrat brez ustreznih 

odzivov. Pričakujemo pa, da bodo študije 

sprejemljivosti HE v prostoru sprejete 

podobno kot v Posavju. Tudi pri gradnji 

HE na Muri bi urejali tudi vodotok reke. 

Struga reke Mure kot prodonosne reke 

se je poglobila in to vpliva na podtalnico 

Prekmurja, ki je posledično tudi nižja. 

Za zajezitvijo reke bi se po mnenju 

strokovnjov tudi omilile posledice 

eventualne poletne suše v Prekmurju. 

Dravske elektrarne so vključile v 

konzorcij ugledne komunikacijske 

strokovnjake, ustanovile v Murski Soboti 

razvojni inštitut, vendar pa je napredek, 

da bi prepričali lokalno prebivalstvo, 

počasen. Tudi pozornost medijev je bolj 

posvečena nasprotnikom tega projekta, 

»zelenim« in naravovarstvenikom. Višek 

licemerstva pri tem projektu pa je, da so 

se avstrijski zeleni dvignili proti projektu 

in pri nas na svojo stran pridobili nekaj 

deset somišljenikov, medtem ko Avstrijci 

ob že zgrajenih triintridesetih HE na 

Muri načrtujejo gradnjo novih dveh 

hidroelektrarn.« 

Ali lahko za letos napovedana nižja rast 

porabe električne energije za pet do 

deset odstotkov glede na lansko leto, 

upočasni napovedano gradnjo novih 

objektov 

Mag. Viljem Pozeb: »V naši državi 

uvažamo preveč električne energije, da 

bi kljub zmanjšanju porabe upočasnili 

gradnjo novih elektrarn. Izkušnje iz 

tujine nas opominjajo, da moramo biti 

energetsko neodvisni.« 

Kako je z širitvijo HSE v tujino So še 

možnosti za vlaganje v objekte s cenejšo 

proizvodnjo električne energije kot je 

pri nas 

Mag. Viljem Pozeb: »V tujini najbolj 

širimo trgovsko mrežo. V kratkem 

odpiramo družbo v Makedoniji in 

Bosni ter poslovalnico v Grčiji. Lani 

smo skupaj z nemškim RWE zmagali 

na javnem razpisu za gradnjo HE v 

Makedoniji, vendar do podpisa pogodbe 

ni prišlo, ker je makedonska vlada brez 

utemeljitve razpis razveljavila. Razpis 

bo ponovljen in nanj se bomo skladno 

z usmeritvami strateške konference 

ponovno prijavili. Načrti za nadaljnja 

vlaganja v tujino tudi sicer v skupini 

ostajajo aktualni. Redno spremljamo 

možnosti in priložnosti na tujih trgih, še 

zlasti na JV Balkanu.« 

Vaše, sicer ne po vaših željah, 

priključene družbe TDR- Metarulgija, 

ste se v lanskem letu otresli. Je postopek 

zaključen, so delavci dobili odpravnine 

Mag. Viljem Pozeb: »TDR je šla lani 

v stečaj. V HSE smo se na podlagi 

unovčenih bančnih garancij za izvedbo 

investicije in ohranitve delovnih mest 

ter na osnovi prošnje sindikata in sveta 

delavcev TDR odločili, da na osnovi 

tripartitne pogodbe med TDR v stečaju, 

delavci in nami HSE izplača odpravnine. 

HSE bo tako ob prodaji premoženja 

TDR prednostno upravičen do vračila že 

plačanih odpravnin.« 

V večnem iskanju svoje razvojne 

perspektive ostaja ena od vaših 

najmlajših hčera TE Trbovlje. Razen 

tega, da je potrebno ohraniti njeno 

energetsko lokacijo, je vse ostalo še 

vedno v idejnih zasnovah. Kje vi vidite 

rešitev za to dolino in ta objekt 

Dr. Jože Zagožen: »Termoelektrarna 

Trbovlje je funkcionirala normalno, 

dokler je redno obratoval Rudnik 

Trbovlje-Hrastnik in je dobivala premije. 

Sedaj je rudnik že nekaj časa v zapiranju 

in cena proizvedene električne energije 

iz TET se je povzpela dokaj visoko. 

Kljub temu jih je potrebno pohvaliti, da 

so lani presegli načrtovane proizvodne 

količine in so dobro poslovali. Vendar 

pa ima bodočnost TET še kar nekaj 

vprašajev. Termoelektrarna ima 

nameščeno poljsko tehnologijo iz 

petdesetih let prejšnjega stoletja z nekaj 

čez 30-odstotnimi izkoristki, kar še ni 

tako slabo, če vemo, da so normalni 

izkoristki med 35 in 45 odstotki. Če 

želimo s to enoto poslovati ekonomsko 

optimalno, je potrebno del premoga 

uvoziti, kar pa je skupaj s prevoznimi 

stroški dražje kot je premog za TEŠ. 

Kot rečeno: zasavski premog je bil 

cenovno še sprejemljiv, dokler je bil 

subvencioniran, sedaj se subvencije 

zmanjšujejo in njegova cena se dviga, 

ker pa ta pomeni visok delež v ceni, 

se ta ravno tako viša in je sedanja cena 

padla pod proizvodne stroške. Sedaj je 

naše dnevno vprašanje, kako priti na 

pozitivno razliko v ceni v tej elektrarni. 

Za rešitev iz danih razmer proučujemo 

več možnosti: uplinjanje premoga, 

kurjenje biomase in premoga, plinsko 

enoto, vendar pa ta hip trajne rešitve še 

ni, ker so se v zadnjem času spremenile 

cene energije in kvot za CO 2 

. Osebno 

se bojim, da smo pri iskanju dolgoročne 

rešitve za TET precej na tankem 

ledu. Dvigniti bi morali izkoristek z 

novo tehnologijo ob tem, da bi imeli 

ustrezen energent- premog in da bi 

bila lastna cena stabilna, da bi ne šla 

čez 60 evrov za MWh. Tudi denar nam 

v tem primeru ne pomaga, saj lahko 

naredimo nerentabilno naložbo. Svetla 

točka za ta objekt je, da je Fakulteta 

za rudarstvo odkrila precejšne zaloge 

premoga v Hrastniku. Želimo si, da bi 

prišli do energenta po konkurenčni ceni 

in potem bi še z notranjo reorganizacijo 

termoelektrarne nekako prišli do 

sprejemljive cene za MWh. V tem 

trenutku imam torej na zastavljeno 

vprašanje tudi sam več vprašanj kot 

odgovorov. Vsekakor pa bomo morali TE 

Trbovlje reševati znotraj skupine HSE 

skupaj z državo. Mi kot lastniki kapitala 

in država, ki naj bi reševala socialni 

problem revirjev.« 

Kaj pa ideja o družbi za gradnjo 

hidroelektrarn na srednji Savi, ki jim jo 

je ponudil nekdanji minister Vizjak lani 

ob proslavljanju 40-letnice 125 MW 

bloka, bi bila ena od rešitev za te kraje, 

za zaposlene v TET 

Dr. Jože Zagožen: »Normalno je, da 

preteče pet do deset let, preden družba 

zaživi, kaj pa v tem času« 

Mag. Viljem Pozeb: »Ko bomo pričeli 

z gradnjo HE na srednji Savi, bomo

zagotovo v gradnjo in nato v vzdrževanje 

in obratovanje vključili vse njihove 

kadrovske potenciale, ki bodo potrebni.« 

Ali se finančna kriza že pozna pri vašem 

poslovanju in kako menite, da se bo 

odražala v bodoče 

Mag. Viljem Pozeb: »Januarja je prišlo 

do nekajdnevnih zamikov plačil pri 

nekaterih distribucijskih podjetjih. 

Računamo na to, da se bo situacija še 

zaostrila, zato naše strokovne službe 

nenehno spremljajo situacijo prilivov in 

odlivov skupine.« 

Kakšno strategijo ste zavzeli, da bi krizo 

čim bolj omilili 

Mag. Viljem Pozeb: »Skupina HSE je 

že doslej skrbela, da naše družbe niso 

prihajale v likvidnostne težave. Prav tako 

smo poskrbeli za predčasno poplačilo 

njihovih terjatev ali dokapitalizacijo. 

Likvidnost družb spremljamo dnevno in 

sodelujemo tam, kjer je potrebno. Temu 

delu dajemo zelo velik poudarek, saj 

zamujanje s plačili zniža bonitetno ceno 

družbe, kar je še kako pomembno, ko 

družba potrebuje kredit. Slabše bonitete 

ga znatno podražijo.« 

Z začetkom letošnjega leta je HSE 

startala s kampanijo Energija si. S 

kakšnim namenom ste se odločili 

zanjo 

Mag. Viljem Pozeb: »Osnovni namen 

akcije je zmanjšanje porabe električne 

energije. Slovenska gospodinjstva imajo 

v primerjavi s tujimi večjo porabo 

električne energije, kar je v veliki meri 

posledica nerealno nizkih cen električne 

energije za gospodinjstva v minulih 

letih. Čeprav je eno od naših poslanstev 

trženje električne energije in ustvarjanje 

večjega prihodka z večjo prodajo, pa 

je drugi del našega poslanstva, da smo 

družbeno odgovorna družba in ta akcija 

spada v del naše družbene odgovornosti. 

Doseči želimo, da bi Slovenci in 

Slovenke z električno energijo ravnali 

racionalno in ne kot da gre za dobrino, 

ki je samoumevna.« 

V minulih letih ste v sklopu družbene 

odgovornosti družbe promovirali 

porabo električne energije iz obnovljivih 

virov z blagovno znamko Modra 

energija. Ali število ozaveščenih 

porabnikov še narašča 

Mag. Viljem Pozeb: »Akcija je uspela in 

število porabnikov električne energije iz 

obnovljivih virov še narašča. Trenutno jih 

je več kot dva tisoč.« 

Kot del družbene odgovornosti, 

predvsem cenejših stroškov poslovanja, 

vidi država napovedano združitev obeh 

stebrov GEN energije in HSE, ki sta bila 

ustanovljena zaradi vzpostavitve elektro 

trga. Kakšno je vaše stališče do teh 

napovedi 

Mag. Viljem Pozeb: »Sam ocenjujem, da 

v kolikor je v obeh stebrih iskren namen 

oziroma zavedanje glede potrebnosti 

novih objektov, ni nujno združevanje. 

Dovolj je čvrsto poslovno povezovanje, 

tako da lahko naš steber proste vire vlaga 

v naložbe drugega stebra in obratno. 

Drugi steber načrtuje investicijo v drugi 

blok NEK in mi imamo željo, da bi 

sodelovali pri tem kot vlagatelji. Enako 

ponujamo GEN energiji, da sodeluje 

kot finančni vlagatelj pri naših projektih. 

Odličen primer tovrstnega sodelovanja 

in doseganja nacionalnih ciljev je 

projekt HE na spodnji Savi oziroma lani 

ustanovljena družba Hidroelektrarne 

na spodnji Savi, kjer zelo dobro 

sodelujeta oba stebra brez formalnega 

združevanja.« 

Nabor domačih elektrarn, ki so v HSE, 

proizvajajo dražjo električno energijo 

kot je ta iz drugega stebra, predvsem 

je tu mišljena električne energija iz 

termoelektarn. Dražja proizvodna cena 

pa pomeni ponujeno višjo ceno v odkup 

petim distribucijskim družbam. Je bil 

tudi to razlog letošnjih trših pogajanj 

z distributerji in poznejše sklepanje 

pogodb z njimi 

Mag. Viljem Pozeb: »Dejansko smo se 

s posameznimi distribucijskimi podjetji 

pričeli pogajali o sklenitvi prodajnih 

pogodb že poleti 2008. K temu so nas 

vodile tudi izkušnje iz predhodnega 

leta, ko smo pogodbe sklepali šele 

marca 2008 in smo prav zaradi tega 

naše poslovne partnerje pozivali k 

hitrejšemu sklepanju. Hkrati pa smo 

jih opozarjali na padanje cen na trgih 

EU v drugem delu lanskega leta in s 

tem povezano predvideno nižjo ceno 

za MWh, kar pa bo zanje bolj ugodno. 

V skupini se zavedamo realnosti, da je 

električna energija za gospodinjstva tudi 

socialna kategorija. Zato ocenjujemo, da 

smo se pogajali izredno odgovorno in 

posameznim distribucijskim podjetjem 

ponudili najnižjo možno ceno glede 

na specifiko odjema posameznega 

distribucijskega podjetja, ki nam in 

našim družbam ne povzroča ekonomske 

škode.« 

Ob koncu se dotaknimo še ta hip zelo 

aktualnega priporočila vlade glede 

zniževanja plač direktorjev. Kakšno je 

vaše stališče do tega 

Dr. Jože Zagožen: »Vladna priporočila 

postavljajo energetiko v podrejen položaj 

z ostalim gospodarstvom. Strinjam 

se, da tudi vodilni delavci nosimo del 

bremena gospodarske krize, vendar pa bi 

morala biti predhodno narejena celovita 

analiza, ki bi upoštevala primerjave s 

sorodnimi podjetji doma in v tujini in 

bi tudi strokovno diagnosticirala trg 

menedžerske delovne sile. Na tej osnovi 

bi morali postaviti standarde, koliko 

lahko v strukturi stroškov predstavljajo 

stroški vodstvenih kadrov. Pri tem bi 

morali upoštevati finančni položaj 

panoge in posamezne družbe in jasno 

razločiti, zakaj in koliko znižujemo plače 

zaradi solidarnosti z drugimi v obdobju 

krize, koliko pa so plače in dodatki res 

previsoki. 

Sam sem takoj pripravljen znižati 

svojo plačo na raven izpred štirih let, 

a bi jo po sedanjem sistemu moral 

tudi sodelavcem v krovni in hčerinskih 

družbah. Plača je določena v pogodbi 

in gre za civilnopravni odnos, zato 

se morata z znižanjem strinjati obe 

strani. Če je poteza enostranska, je 

razlika v plači iztožljiva. Če bi danes 

s kolegom mag. Pozebom ponudila 

našim direktorjem v podpis pogodbe z 

bistveno nižjimi zneski, bi dobila nazaj 

kaj malo podpisanih. Nenazadnje bi s 

takim zniževanjem najvišje plače po 

kolektivnih pogodbah presegle nekatere 

najnižje po individualnih pogodbah in 

tudi najnižje plače nekaterih direktorjev 

hčerinskih družb. Sistem plač v podjetju 

bi se tako porušil oziroma bi morali 

doseči nove dogovore pri kolektivnih 

pogodbah, da bi vzpostavili ustrezna 

razmerja. V to pa sindikati gotovo ne bi 

privolili. Sam bom svojo plačo uskladil 

z vladnimi priporočili, pri sodelavcih 

pa bomo bolj pazljivi in jim bomo 

plače znižali do mere, s katero se bodo 

strinjali, da ne bodo z odporom hodili v 

službo, da bodo ostali v HSE motivirani 

in ne dajali odpovedi.« 

Dr. Zagožen junija vam poteče mandat 

člana poslovodstva. Interesentov za to 

mesto je kar nekaj, kaj pa vi, se boste 

prijavili 

»Končne odločitve še nisem sprejel. 

K razmisleku me med drugim silijo 

nekateri pozivi posameznikov iz 

vladajočih vrst, naj nadaljujem mandat, 

pa tudi rezultati poslovanja skupine so 

odlični. Nenazadnje pa nam ostaja še 

veliko nedokončanih projektov. Po drugi 

strani pa se je vedno treba spopadati 

z novimi izzivi. Stvar posameznika je, 

koliko si drzne podreti mostove za sabo. 

Sam sem to vselej počenjal in doslej se je 

izplačalo.« 

Alma Bevk 

13

› Ljudje 

14 

”»e se podjetje neprenehoma ne razvija, zaostaja“ 

V rubriki Ljudje predstavljamo izvrπnega direktorja za tehniËno podroËje Dravskih elektrarn Maribor (DEM) 

Andreja Tumpeja. Na tem delovnem mestu je od septembra lani, sicer pa je z DEM povezan æe od zaËetka 

svoje kariere, saj je bil tri leta πtipendist tega podjetja, kot pripravnik pa se je zaËel kaliti leta 1991 v HE 

Formin. Da ga je zaneslo v takπne vode pa niti ni presenetljivo, saj ga je - kot pravi sam - æe kot osnovnoπolca 

privlaËilo vse, kar je bilo povezano z elektriko in æe tedaj je zaËel sestavljati enostavne elektronske naprave. 

Prvi zaËetki na HE Formin 

Toda Andrejeva odločitev, da 

nadaljuje šolanje na srednji elektro 

šoli v Mariboru (SERŠ) ni bila tako 

enostavna, kot je videti: »V tem času, 

ko se je bilo potrebno odločiti za 

nadaljnje šolanje, sem imel še drugo 

»ljubezen«, ki je bila čisto na drugem 

področju in sicer na družboslovnem 

– zgodovina. Ampak sam pri sebi sem 

se odločil, da učitelj oz. profesor pač 

ne bom in da je večja perspektiva v 

elektrotehniki.« Po končani srednji 

elektro šoli je nadaljeval študij na 

tedaj še tehniški fakulteti Univerze v 

Mariboru na programu elektrotehnika 

smer močnostna elektrotehnika, kjer je 

leta 1991 diplomiral in si pridobil naziv 

diplomirani inženir elektrotehnike. 

Po opravljenem pripravništvu na HE 

Formin je svojo poklicno pot nadaljeval 

na tej HE na delovnem mestu inženir 

za elektro naprave. Leta 1993 je bil 

premeščen na HE Zlatoličje, kjer je 

tedaj potekala prenova agregatov 

(zamenjava vzbujalnih sistemov, 

avtomatike agregatov in prenova 110 

kV stikališča). Jeseni leta 1994 je 

napredoval na novo delovno mesto 

samostojni inženir za elektro naprave in 

dve leti kasneje postal vodja obratovanja 

HE Zlatoličje. Na omenjenem delovnem 

mestu je bil do jeseni leta 2001, ko je bil 

imenovan za vodjo proizvodne enote – 

spodnja Drava, ki je obsegala elektrarni 

Formin in Zlatoličje. V vseh teh letih si 

je Andrej na elektrarnah nabral precej 

izkušenj »tako na tehničnem – elektro, 

strojnem, gradbenem – področju, 

kakor tudi v delu z ljudmi, ki je bilo 

tudi najbolj zahtevno. Posadke na 

elektrarnah so bile sestavljene iz 

zelo različnih področij kakor tudi 

izobrazbene ravni, toda vsi zaposleni so 

čutili veliko pripadnost svoji elektrarni 

in so jo čutili kot svoj drugi dom,« 

pojasnjuje. 

Po reorganizaciji DEM leta 2004 

je Andrej nastopil delo na novem 

delovnem mestu, in sicer kot vodja 

službe za obratovanje in vzdrževanje 

elektrarn DEM. Nova služba je 

pomenila tudi krajevno selitev iz 

hidroelektrarne Zlatoličje v Maribor 

na sedež družbe DEM. »Omenjeno 

delovno mesto je bilo precej zahtevno, 

saj je bilo potrebno uskladiti delovne 

procese na vseh osmih elektrarnah na 

reki Dravi, ki so bile pred tem v okviru 

proizvodnih enot dokaj samostojne in 

so se postopki vzdrževanja in ostalih 

dejavnosti med sabo precej razlikovali. 

Hkrati s pričetkom dela v novi 

službi je začel z delom nov projektni 

tim, katerega naloga je bila izvedba 

rekonstrukcije HE Zlatoličje, jezu 

Melje in MHE Melje. S pridobitvijo 

gradbenega dovoljenja za omenjeno 

rekonstrukcijo sem prevzel tudi dela 

in naloge odgovornega nadzornika ter 

nato še prevzel vodenje tega projekta. 

Med tem sem zamenjal delovno 

mesto, in sicer kot vodja projekta I v 

strateškem področju DEM.« 

Glavne naloge na mestu 

izvršenega direktorja za 

tehniËno podroËje 

Septembra lani je bil Andrej Tumpej 

s sklepom direktorja DEM Damijana 

Koletnika imenovan za izvršnega 

direktorja za tehnično področje. Časa 

za uvajanje na novem delovnem 

mestu ni bilo na pretek, pojasnjuje. 

Toda, ker je že dlje časa zaposlen 

na Dravskih elektrarnah, je dobro 

seznanjen z vso problematiko tako, da 

je lahko takoj poprijel za delo. Glavne 

naloge deli na tiste na krajši in tiste 

na daljši rok: »Gre za optimizacijo in 

nadaljnji kvalitetni razvoj obstoječih 

proizvodnih zmogljivosti in kadrovskih 

resursov. Glede na to, da smo v 

povprečju star kolektiv, je potrebno 

zagotoviti, da se bo to kvalitetno 

strokovno znanje preneslo na mlajše 

zaposlene, ki šele prihajajo v podjetje. 

Že pred časom smo uvedli računalniško 

podprto vzdrževanje naših naprav, ki 

ga je potrebno še nadgraditi ter hkrati 

doseči, da ga bodo kot osnovno orodje 

prevzeli vsi zaposleni na tehničnem 

področju. V podjetju se pripravljamo 

na prenovo procesov in uvedbo 

dokumentnega sistema, zato si bom 

prizadeval, da bila oba čim uspešneje 

vpeljana v naše vsakdanje delo, saj 

nam bosta olajšala naše delo in mu 

še dodala dodano vrednost. Drugi 

del nalog pa je povezan z nadaljnjim 

razvojem podjetja: če se podjetje 

neprenehoma ne razvija, že zaostaja. 

Okolje, v katerem delujemo, želimo 

odgovorno in tvorno sooblikovati, 

zato je naša pozornost namenjena 

številnim projektom na celotnem 

območju delovanja družbe in njeni 

okolici, kot so rekonstrukcija HE 

Zlatoličje, izgradnja črpalne elektrarne 

Kozjak, ekološka sanacija reke Mure 

z njej podrejeno energetsko izrabo, 

iskanje novih možnosti proizvodnje el. 

energije iz OVE (MHE, fotovoltaika, 

biomasa…), partnersko sodelovanje 

pri vseh energetskih projektih v regiji. 

Vsekakor želimo in hočemo ostati 

tudi v prihodnje vodilni na področju 

proizvodnje električne energije iz 

obnovljivih virov.« 

Vsako delovno mesto je svojevrsten 

izziv, in kot pravi Andrej, si je na 

svojih delovnih mestih poskusil 

postaviti takšne cilje, ki so se ujemali 

s potrebami družbe in njenim 

nadaljnjim razvojem ter jim dodati še 

neko osebno noto. »Pomembno je to, 

da nam cilj, ki si ga postavimo, ni bil 

vsiljen, ampak ga lahko vzamemo za 

svojega. Za dosego takšnega dojemanja 

vsebine ciljev moramo biti odprti za 

pogovor za poslušanje in razumevanje 

argumentov »za« in »proti«. Pomembno 

je doseči tudi to, da je večina ciljev 

posameznikov usmerjena proti 

enemu glavnemu cilju. To je posebej 

pomembno v družbi, kot je naša, kjer 

je zastopanih zelo veliko strokovnih 

področij. Vsi podsistemi nekega sistema 

lahko odlično delujejo vsak zase, toda 

če temu ni odraz tudi odlično delovanje 

celotnega sistema, potem tudi dobro 

delovanje podsistema kot takega nima 

pravega učinka,« pojasnjuje. Eden 

izmed glavnih Andrejevih ciljev na 

delovnem mestu izvršnega direktorja 

za tehnično področje je, da bi čez 

čas večina strokovnjakov, ki odlično 

delajo na posameznih področjih, znala 

dvigniti glavo iz svojega »vrtička«, 

pogledati okoli, kaj delajo drugi in 

prilagoditi svoje delo tako, da bo njiva 

videti obdelana kot celota.

Vsak dan je svoj izziv 

Jutro se za Andreja že navadno začne 

pol ure pred uradnim začetkom 

delovnega časa, saj teh nekaj mirnih 

minut izkoristi za dokončanje dela 

še iz prejšnjega dneva oz. pregleda in 

se pripravi na vse dejavnosti, ki bodo 

sledile čez dan. Okrog 7.30 se na 

krajšem sestanku oz. jutranji kavi dobi 

z najbližjimi sodelavci, kjer na kratko 

pregledajo obratovanje elektrarn za 

preteklih 24 ur, ugotavljajo, ali so bile 

kakšne posebnosti, se pogovorijo tudi 

o dejavnosti za tekoči dan: »Običajno 

je vsak dan precej razgiban in vsak dan 

zase je izziv, ki se ga je potrebno lotiti 

na ustrezen način, niti dva dneva si nista 

enaka. Visoka obratovalna pripravljenost 

naših naprav je odvisna od ustreznega 

vzdrževanje in visoke strokovne 

usposobljenosti zaposlenih, da je temu 

tako, je potrebno pripraviti ustrezne 

pogoje za nemoten potek. Posebej 

moram izpostaviti precejšnjo navezanost 

nas zaposlenih na naše objekte in 

naprave, kar se posebej izraža v našemi 

izrazoslovju, saj so besede kot so »moja, 

naša, moj,…« zelo pogosto izražene v 

naših pogovorih, ko je govora o naših 

elektrarnah, o naših napravah …« 

V prostem Ëasu v naravo 

Kljub številnim delovnim obveznostim 

43-letni Andrej, ki sedaj z družino 

živi v Hajdini, najde še nekaj časa za 

prosti čas. Ker že vse svoje življenje živi 

na podeželju, so mu najbolj všeč vse 

dejavnosti, povezane z naravo. Rad hodi, 

in ko je še delal na elektrarni Zlatoličje 

sta s kolegom obredla precej slovenskih 

vrhov: »Tudi sedaj se rad podam še na 

kakšnega – posebej na hribe, ki so v naši 

neposredni bližini in jih lahko opazujem 

iz dnevne sobe, kot sta Donačka gora 

in Boč. Glede nato, da so mi vsi letni 

časi lepi, saj ima vsak svoje posebnosti, 

je prav, da uživamo v vseh podobah, 

ki nam jih pripravi narava. Tudi, ko je 

zunaj mokro, vetrovno, hladno …, je 

lepo biti na toplem in si vzeti čas za 

družino ali za dobro knjigo.« 

Rojen Ptujčan, ki je otroška in 

mladostna leta preživel v Lovrencu 

na Dravskem polju, igra tudi tenis, 

pozimi smuča. »V našem naselju smo 

pred leti ustanovili športno društvo, ki 

je s pomočjo prostovoljnih prispevkov 

članov in prispevkov donatorjev 

odkupilo zemljišče in na njem zgradilo 

igrišče za mali nogomet in košarko, 

tenis igrišče, rusko kegljišče, postavilo 

otroška igrala in zgradilo brunarico za 

društvene potrebe. Gradnja in sedaj tudi 

vzdrževanje takšnega igrišča zahteva 

precej prostovoljnega dela članov 

društva tako, da z izrabo prostega časa, 

ki ga je sicer zadnje čase vse manj, 

nimam problemov,« pravi Andrej. 

Poletni dopust je za očeta treh 

otrok – sina in dveh hčera – že vrsto 

let rezerviran na otoku Pagu v Stari 

Novalji: »Kraj nam je tako prirasel 

k srcu, da za zdaj ne razmišljamo 

o spremembi lokacije. Dopust kot 

družina preživimo zelo aktivno, saj 

kolesarimo, smučamo na vodi, po 

vrnitvi domov pa smo vsi potrebni 

fizičnega počitka, toda možgani se kljub 

temu otresejo vseh nepotrebnih stvari 

in lažje sprejmemo nove izzive, ki jih 

pred nas postavlja življenje.« 

Knjiga - najËudovitejši izum 

Ëloveštva 

Ljubitelj raznovrstne glasbe – njegov 

najljubši kotiček za poslušanje glasbe je 

avtomobil, saj v njem preživi najmanj 

uro in pol na dan in zmeraj ima pri 

roki kakšen CD s klasično glasbo – 

ima še prav posebno ljubezen. Ime 

ji je Knjiga, in ko govori o njej se kar 

razneži: »Knjiga je zame eden izmed 

najčudovitejših izumov človeštva, 

če lahko temu tako rečem. Še sedaj 

se spomnim trenutka, ko sem se 

dobesedno zaljubil v knjigo in ta 

zaljubljenost traja še sedaj. V četrtem 

razredu osnovne šole sem moral v 

bolnišnici preživeti mesec dni zaradi 

bolezni. Na otroškem oddelku so imeli 

tudi priročno knjižnico za nas male 

bolnike in od tedaj je knjiga stalno 

prisotna v mojem življenju. Mislim, da 

sem v osnovni šoli prebral skoraj vse iz 

šolske knjižnice, med počitnicami sem 

šel z avtobusom po knjige v knjižnico 

na Ptuj, od koder sem prišel domov 

tudi s po 10 knjigami v vrečki, toda 

zaloga ni trajala dolgo, saj sem zanimive 

zgodba bral tudi do druge ure zjutraj. 

Posebej me je pritegnila zgodovinska 

tematika in še sedaj me pritegne vse, 

kar je v zvezi z zgodovino. Zgodovina je 

tako čudovita učiteljica, toda učenci – 

ljudje – so zelo slabi učenci.« 

V povezavi s tem, ga je pritegnilo še eno 

področje, ki ima tudi nekaj povezave 

z zgodovino, to je rodoslovje. »Pred 

približno 15 leti me je začelo zanimati, 

kdo in kakšni so bili ter kako so živeli 

moji predniki. Najprej sem začel 

brskati na domačem podstrešju, nato 

sem preživel tudi precej dolgih dni v 

arhivih v Mariboru in v Ljubljani tako, 

da mi je na koncu mojega raziskovanja 

uspelo sestaviti precej obširno družinsko 

drevo, ki se začne s predniki, ki so bili 

rojeni okoli leta 1700. Pri tem me niso 

zanimala samo imena in datumi rojstev 

in smrti, ampak tudi vsi ostali podatki 

iz njihovega življenja ter obdobja, v 

katerem so živeli. Na koncu sem vse 

te podatke zbral v brošuri, ki sem jo 

razdelil med bližnje sorodnike, ker je 

pa od tedaj že preteklo nekaj let, se 

mi je medtem nabralo že precej novih 

podatkov tako, da moram ob prvi priliki 

pripraviti novo izdajo.« 

In kaj je Andrejev življenjski moti 

»Reku, da so po bitki vsi generali, se 

skušam čimbolj izogniti. Zato poskušam 

tako v zasebnem in poklicnem življenju 

za svoje odločitve zbrati čim več dejstev 

in se odločiti v skladu z njimi. Kasneje 

se jokati nad svojim odločitvami, 

nima smisla, saj s tem posledic svojih 

odločitev ne spremenimo. Če pa živimo 

v zavesti, da smo se odločili na podlagi 

nam dostopnih vseh dejstev, se tudi 

lažje sprijaznimo z rezultati naših 

odločitev, če ne drugače so dobra lekcija 

za nadaljnje odločitve. Življenje je pač 

takšno, da smo vsak trenutek nekje na 

kakšnem razpotju, ki je bolj ali manj 

poznano oz. označeno, odločimo pa se 

lahko samo za eno pot.« 

P. B. 

Foto: Damjan Žibert 

15

›fotoreportaæa: Zimske športne igre druæb za proizvodnjo elektriËne energije 

Zimske športne igre 

Letoπnjega πportnega sreËanja druæb proizvodnje elektriËne energije se je na Rogli udeleæilo veË kot 200 

tekmovalcev. V veleslalomski preizkuπnji so se ekipno najbolje odrezali v Savskih elektrarnah. Na drugem 

mestu so bili zaposleni iz NEK, ki so tudi organizirali sreËanje, tretje pa so bile Soπke elektrarne. 

Najbolj so bili æivci napeti pred startno hišico. 

Eni so takole izkazovali pogum … 

… drugi so raje še zadnjiË podmazali smuËi. 

16 

Najprej so se na progo pognale æenske. 

Nekatere so precej uspešno vijugale med 

veleslalomskimi vratci.

Druge niso imele tako velike sreËe. 

Po æenskah so se na progi preizkusili še moški. 

Tudi pri moških brez padcev ni šlo. 

Zmage se je skupaj s sodelavci veselil tudi direktor SEL Drago Polak. 

Najbolje so se odrezali v savskih elektrarnah, sledili so jim iz NEK in SENG. 

Končna 

razvrstitev 

Ekipa 

Skupaj 

točk 

1. mesto SEL 237 

2. mesto NEK 215 

3. mesto SENG 208 

4. mesto DEM 206 

5. mesto PV 200 

6. mesto HSE 196 

7. mesto TEŠ 157 

8. mesto TET 117 

9. mesto TE-TOL 105 

10. mesto GEN 91 

11. mesto TEB 81 

12. mesto HSE INVEST 50 

Foto: Damjan Žibert 

17

› energiËni nasvet 

FinanËna kriza kot priloænost! 

Letos najpogosteje izreËena beseda je zagotovo kriza. Da boste nanjo pripravljeni, smo za vas 

zbrali nekaj praktiËnih nasvetov, kako se spopasti z globalno gospodarsko in finanËno krizo. »e se 

boste nanjo pripravili, boste prav gotovo laæje prebrodili njene posledice. Krizo pa lahko izkoristite 

tudi v svoj prid. 

Æivite bolj skromno! 

18 

Pomislite, na kaj vse lahko vplivate, 

da bi živeli bolj skromno. Praviloma 

se ob krizi stvari najprej poslabšajo, 

preden gredo na bolje. Stroške 

lahko znižate tako, da se odpoveste 

luksuzu. Privarčujete lahko že pri 

počitnicah in potovanjih. Vprašajte 

se, ali bi bila kakovost vašega 

življenja preveč okrnjena, če to zimo 

ne bi šli na smučanje in bi rajši šli le 

na izlet. 

Kosila v restavracijah vašo denarnico 

samo tanjšajo, zato prej razmislite, ali 

si lahko malico pripravite kar doma. 

Ker je vlada napovedala zvišanje 

trošarin na tobačne izdelke, je morda 

zdaj tudi pravi čas, da premislite in 

opustite kadilsko razvado. Ker se bodo 

povišale še cene alkoholnih pijač, 

morda ne bi bilo slabo, če bi omejili 

pitje piva v lokalu po končani službi. 

Z zdravim duhom v zdravem telesu 

boste lažje premagali tegobe krize, 

zato si obujte copate. Sprehod ali pol 

ure teka človeka razvedri tudi v teh 

težkih časih. Mimogrede prihranite 

še pri karti za fitnes. 

PoËakajte z nakupi 

Zapravljanje za reči, ki jih nujno 

ne potrebujete, so v času krize 

popolnoma odveč. Razmislite, 

ali ravno zdaj potrebujete drag nov 

mobilni telefon, ki vas bo stal 

300 evrov. Elektronsko pošto 

in kratka sporočila verjetno 

lahko prebirate in pišete tudi z 

zdajšnjim. Podobno je s prenosnim 

računalnikom, preživeti se da tudi 

brez domačega kina. Še veliko bolj 

kot v preteklosti se zdaj splača 

počakati na razprodaje. Če se 

nekaterim nakupom ne morete 

izogniti, poskušajte nakupe opraviti z 

gotovino in dobiti še kakšen popust.

Sedaj še bolj kot kdajkoli prej velja, 

da je kupec kralj. 

Previdno tudi pri prodaji 

avtomobilov ali stanovanj, saj v 

tem trenutku ni najbolj primeren 

trenutek za prodajo. Če nameravate 

stanovanje kupiti, pa le pozorno 

spremljajte cene nepremičnin, 

saj strokovnjaki ugotavljajo, da se 

utegnejo poceniti. 

Sedaj, ko je v Sloveniji že veliko 

diskontov, je morda čas, da jih 

obiščete. Ni namreč nujno, da si za 

zajtrk privoščite čokoladni namaz 

najdražje blagovne znamke. 

Ne æivite na kredit 

Poplačajte dolgove, pokrijte limit. 

Obresti, zamudne ali presežne, so 

lahko zelo nadležne. Spravite svoje 

finance vsaj na pozitivno nulo in 

odrežite obresti, preden vam one 

“prerežejo vrat”. Najbolje je biti 

nikomur nič dolžen. Nalagajte evro 

na evro in upajte, da vam ne bo kak 

finančni “čudež” izničil vaš trud. 

Če si denar izposodite, storite to 

ugodno. Za študente imajo nekatere 

banke še posebej ugodne kredite, z 

ugodnejšimi obrestnimi merami in z 

daljšo dobo odplačevanja. 

Nizke cene za priËetek 

dolgoroËnega varËevanja 

Če razmišljate, da bi pričeli varčevati 

za lepšo prihodnost svojih otrok, 

katerim bo čez leta potrebno 

zagotoviti ustrezno šolanje na 

fakulteti, nakup avtomobila ali 

nepremičnine, je sedaj pravi čas 

za začetek. Sedanji resnično nizki 

tečaji na finančnih, predvsem pa 

delniških trgih vam ponujajo odlično 

izhodišče. Mnogi analitiki namreč 

ocenjujejo, da naj bi se rast delniških 

trgov vrnila do konca leta 2009. Kar 

pomeni, da je čas za vstop na trg in 

pričetek dolgoročnega varčevanja 

sedaj! Prvo izmed desetih večnih 

investicijskih zapovedi namreč pravi: 

Kupujte poceni, prodajajte drago. 

Ustvarite rezervni sklad 

Največji zmagovalec sedanje finančne 

krize je gotovina, katere vrednost 

Ste vedeli 

• V času finančne krize 

imajo nekateri politiki 

zanimive ideje, kako 

napolniti državne 

proračune. Kalifornijski 

poslanec Tom Ammiano 

se je domislil, da bi s 

popolno dekriminalizacijo 

marihuane lahko z 

davkom na travo zakrpali 

proračun, ki ga je finančna 

kriza temeljito načela. 

Predvideva, da bi na 

takšen način Kalifornija 

uspela zbrati tudi do 

milijarde dolarjev. 

• Svetovna gospodarska 

kriza ne prizanaša niti 

kubanskim cigaram. 

Ekskluzivni prodajalec 

kubanskih cigar, 

kubansko-angleška 

družba Habanos, je lani 

narašča. Pri mnogih nakupih si z 

gotovino zagotovite večje popuste. 

Ustvarite denarno rezervo v višini 

treh do šestih družinskih mesečnih 

prihodkov, denar položite na bančni 

račun, do katerega lahko hitro 

dostopate, zato vezavo sredstev 

strokovnjaki odsvetujejo. Zaradi 

velikih težav nekaterih največjih 

poslovnih bank je zdajšnja kriza 

označena kot kriza zaupanja, mnogi 

imajo tako pomisleke glede varnosti 

sredstev na bankah. V Sloveniji je 

takšna skrb odveč, saj so jamstva za 

bančne depozite neomejena. 

Prihranite veË 

Spet nasvet, ki gre zlahka z jezika. 

Ampak, če nimate vsaj majhne 

zaloge, za prvo silo, za sproti, začnite 

varčevati še danes. Presenečeni boste 

ugotovili, da ob pravilni razporeditvi 

vedno ostane nekaj denarja, ki ga 

v primerjavi z letom prej 

prodajo zmanjšal za tri 

odstotke na približno 300 

milijonov evrov. 

• Direktor nekega španskega 

gradbenega podjetja se je 

zaradi svetovne gospodarske 

krize, ki je njegovo podjetje 

privedla na rob bankrota, 

zatekel h kriminalu. Načrte 

pri že petem bančnem ropu 

pa mu je preprečila policija. 

lahko prihranite. In naj vam bo 

prihranek nagrada, ko si boste, ko bo 

kriza mimo, iz tega kupčka kupili kaj 

lepega. 

Strah pred izgubo sluæbe 

Čeprav so mediji vsak dan polni 

novic o odpuščanju zaposlenih, je 

morda to tudi priložnost, da se v teh 

težkih časih v službi izkažete. Da 

se znajdete v kriznih razmerah, bo 

zagotovo cenil vsak nadrejeni. Je pa 

čas krize tudi izjemna priložnost, 

da obnovite stara znanstva, poiščite 

stike, pojdite s kom na kavo. 

Mogoče se vam bo preprosta “kava” 

čez mesece bogato obrestovala, saj 

vam zagotovila, da boste obdržali 

službo ne more dati nihče. Če boste 

ostali brez službe, zagotovo tudi ne 

boste obžalovali potrošenih evrov za 

kavo. 

P. B. 

19

Zmagovalna ekipa zimskih športnih iger - predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana 

20

Marec 2009 - HSE

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?