OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kmetijstvo<br />
Teoretični del tečaja bomo na Kmetijsko<br />
gozdarskem zavodu Celje v letošnjem letu<br />
izvedli 18. in 19. novembra <strong>2010</strong>, praktični<br />
del pa v času vegetacije (spomladanskopoletni<br />
čas) naslednjega leta.<br />
Začetni tečaj ponudi celovit vpogled<br />
v ekološko kmetovanje, zato ga<br />
priporočamo vsem, ki se odločajo za vstop<br />
v ekološko kmetovanje, kot tudi tistim, ki<br />
že ekološko kmetujete. Tečaj priporočamo<br />
še uporabnikom ekoloških živil in drugim,<br />
ki jih zanima tovrstna pridelava.<br />
V okviru tečaja predstavimo pravnoformalne<br />
okvirje ekološkega kmetovanja,<br />
ZAČETNI TEČAJ IZ EKOLOŠKEGA<br />
KMETOVANJA<br />
Začetni tečaj iz ekološkega kmetovanja obsega približno 25 ur v dveh sklopih.<br />
Prvi sklop predstavlja teoretični del tečaja in ga izvedemo v dveh zaporednih dneh v<br />
predavalnici, drugi sklop oziroma praktični del pa v enem dnevu, ki je v celoti namenjen<br />
strokovni ekskurziji.<br />
organiziranost ekoloških pridelovalcev,<br />
pomen kontrole v ekološkem kmetovanju<br />
ter osvetlimo najpomembnejša področja,<br />
ki v času preusmeritve kot tudi kasneje<br />
vplivajo na uspešnost kmetije. Predstavljene<br />
so strokovne podlage s področja rastlinske<br />
pridelave (kompostiranje, zaščita rastlin,<br />
obvladovanje plevelov, gnojenje,<br />
oskrbovanje travnikov itd.) ter živinoreje<br />
(preureditev hlevov, krmljenje živali, …).<br />
Opredelimo tudi možne načine trženja<br />
ekoloških kmetijskih pridelkov in živil.<br />
V zadnjem dnevu tečaja pa si v okviru<br />
strokovne ekskurzije ogledamo nekaj<br />
dobrih praks ekološkega kmetovanja v<br />
Sloveniji.<br />
V kolikor želite v prihodnje pridobiti več<br />
informacij o ekološkem kmetovanju in se<br />
udeležili predstavljenega tečaja, se lahko<br />
prijavite pri vašem terenskem kmetijskem<br />
svetovalcu na posameznih izpostavah za<br />
kmetijsko svetovanje KGZS – Zavoda<br />
Celje oziroma direktno pri specialistu za<br />
ekološko kmetovanje (tel.: 03/42-55-513<br />
ali e-naslov: mitja.zupancic@ce.kgzs.<br />
si). Prijava je predpogoj za udeležbo in je<br />
obvezna.<br />
Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot.<br />
KGZS – Zavod CE<br />
PELINOLISTNA AMBROZIJA (Ambrosia artemiisifolia L.)<br />
Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemiisifolia L.) je tujerodna invazivna rastlina, s katero se tudi v Sloveniji srečujemo že kar<br />
nekaj let. Cvetni prah pelinolistne ambrozije je eden najmočnejših znanih alergenov in predstavlja zelo resno tveganje za zdravje<br />
ljudi, zato so nanjo pozorni zlasti tisti, ki v času njenega cvetenja občutijo negativne posledice na svojem zdravju. V kmetijstvu vpliva<br />
na zmanjševanje pridelka žit, sončnic, koruze, … povzroča težave pri spravilu pridelka, na travnikih in pašnikih močno zmanjšuje<br />
kakovost krme (živina je ne mara) ter kvari mlečne proizvode (priokus).<br />
V Sloveniji se z ambrozijo srečujemo<br />
večinoma na robovih njiv, posejanih s<br />
koruzo, krompirjem, z bučami in vrtninami.<br />
Sicer imamo v Sloveniji kolobar, ki<br />
ambroziji ne ustreza najbolj in tudi zato jo<br />
v kmetijstvu še zadovoljivo obvladujemo.<br />
Ker je nezahtevna glede rastnih razmer,<br />
je predvsem plevel zapuščenih in<br />
neobdelanih površin oziroma površin,<br />
kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov<br />
prišlo do večjih premikov zemlje. Največ<br />
je najdemo ob cestah, železniških progah,<br />
ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih<br />
obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter<br />
v primerih slabe komunalne urejenosti<br />
javnih in drugih površin, od koder se lahko<br />
širi na kmetijska zemljišča.<br />
Prepoznavanje<br />
Rod Ambrosia sestavlja približno 40<br />
vrst, ki večinoma izvirajo iz Severne<br />
Amerike. Spada v družino nebinovk<br />
(Asteraceae). Cvetoče rastline ambrozije<br />
imajo značilnosti, na podlagi katerih jih je<br />
mogoče razlikovati od drugih vrst. Sejance<br />
in mlade rastline pa je težje prepoznati.<br />
Za ambrozijo pogosto zamenjujemo zlasti<br />
vrste, ki spadajo v druge rodove družine<br />
nebinovk, kot so Artemisia, Tagetes,<br />
Senecio in Tanacetum ali pa tudi rastline,<br />
ki spadajo v druge družine, zlasti tiste s<br />
pernato oblikovanimi listi in druge vrste<br />
ambrozij (npr. trikrpo ambrozijo, trajno<br />
ambrozijo, …).<br />
Pelinolistna ambrozija je poletna<br />
enoletnica, katere semena so kaliva zelo<br />
dolgo. Je pokončna in vitka rastlina,<br />
običajno visoka od 30 cm do 2 m ter je<br />
navadno precej razvejana. Posamezno<br />
rastoče rastline so pogosto nižje in bolj<br />
razvejane. Listi so sestavljeni in nazobčani<br />
OgledalO 4/<strong>78</strong> 18 29. <strong>oktober</strong> <strong>2010</strong>
Change language