OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
OGLEDALO, Å tevilka 78, oktober 2010 - ObÄina Vojnik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Intervju<br />
JOŽE ŽELEZNIK<br />
Gospod Jože Železnik je dobitnik letošnjega zlatega grba Občine <strong>Vojnik</strong> (za dolgoletno ustvarjalno delo v kraju in različnih društvih).<br />
Pravi, da je ob vseh rednih delovnih obveznostih prostovoljno delo zanj tudi način življenja.<br />
Za uvod, ali se lahko predstavite<br />
Izhajam iz kmečke družine v Verpetah pri<br />
Frankolovem, kjer tudi živim. Izmed treh<br />
otrok sem bil kot edini moški predstavnik<br />
že po definiciji določen za naslednika<br />
Železnikove domačije. Mizarskega<br />
poklica sem se izučil pri že zdavnaj umrlem<br />
domačem mizarju Bernardu Čretniku, šolo<br />
pa sem obiskoval v Sevnici, ki je bila takrat<br />
edina lesarska šola v Sloveniji. Večino<br />
aktivne delovne dobe sem bil zaposlen v<br />
Konusu v Slovenskih Konjicah, zdaj pa<br />
sem že prestopil v upokojenske vrste. Ob<br />
tem je moje osnovno poslanstvo še vedno<br />
kmetovanje, pri čemer po svojih možnostih<br />
sodelujejo tudi ostali družinski člani, ki<br />
so sicer vsi zaposleni. Vesel sem, da sta<br />
ob današnjem pomanjkanju služb oba<br />
otroka že pri kruhu, sicer je sin Sebastijan<br />
zaključil študij ekonomije, hči Jerneja pa<br />
je pravnica.<br />
Kaj ste rajši, kmet ali mizar<br />
Vsekakor mi je delo v delavnici v večje<br />
veselje, kmet sem pač iz nuje, da se zemlja<br />
ne zarašča. S samim kmetovanjem se na<br />
takšni težavni kmetiji ne bi dalo preživeti,<br />
zato sem tudi sam dolga leta hodil v službo,<br />
dobri dve leti pa sem delal v tujini. Zaradi<br />
bolnih in ostarelih staršev so me razmere<br />
prisilile, da sem ostal doma in takrat sem<br />
kot dopolnilno dejavnost registriral s. p. –<br />
mizarstvo.<br />
Je bila izbira poklica prava odločitev<br />
Vsekakor, čeprav me je poklic mesarja<br />
sprva bolj navduševal. Še vedno imam<br />
veselje do dela z mesom, kar na kmetiji<br />
pride zelo prav, zlasti v času zimskih kolin.<br />
Kot kaže, je to veselje podedoval tudi sin.<br />
Kaj vam pomeni udejstvovanje v<br />
društvih in v kraju nasploh<br />
Prostovoljno delo me napolnjuje, to je<br />
zame nekakšen konjiček, čeprav dostikrat<br />
preraste v obveznost. Po tolikih letih si<br />
življenja brez društvenega udejstvovanja<br />
ne predstavljam več. V veliko zadovoljstvo<br />
mi je, da lahko ustrežem ljudem, bodisi<br />
posameznikom ali širše preko društev<br />
oz. organizacij. Največji delež vsekakor<br />
pripada domačemu gasilskemu društvu,<br />
pri ostalih, kjer sem tudi član, pač odvisno<br />
od njihovih potreb in mojih zmožnosti.<br />
Dostikrat me poiščejo, ko je potrebno<br />
kakšno reč narediti v delavnici ali na terenu.<br />
Sem namreč človek, ki mu operativno<br />
delovanje leži bolje od vodstvenega ali<br />
funkcionarskega.<br />
Vas je kdaj motilo, da ure, ki ste jih<br />
in jih še opravljate za širše dobro, niso<br />
plačane<br />
Ne, ker za tovrstno delo nikoli nisem<br />
pričakoval plačila. Nekateri menijo, da<br />
tudi, ko sem delal zase in za plačilo,<br />
nisem znal svojega dela realno zaračunati<br />
in sem dobil celo vzdevek »sindikalnega<br />
mizarja«.<br />
Ali menite, da je prostovoljno delo<br />
med ljudmi dovolj cenjeno<br />
Pri nekaterih ja, mnogi pa žal njegov<br />
pomen prepoznajo in začutijo šele takrat,<br />
ko so sami v stiski. Večkrat sem na račun<br />
svojega dela slišal očitek: »A ti je treba<br />
Pa si ja nor!« V takšnih pristavkih vidim<br />
določeno mero sebičnosti, pri čemer<br />
ljudje preveč gledajo nase in premalo na<br />
druge. Opažam, da je današnja družba<br />
preveč ekonomsko usmerjena, zaradi česar<br />
primanjkuje naklonjenosti za prostovoljne<br />
aktivnosti zlasti med mladino. Nekaj pa<br />
je je vendarle. Moj moto je, da se vložek<br />
v delo, ki ga nesebično opraviš za druge,<br />
sam po sebi vrne. Sam imam zelo prijetno<br />
izkušnjo iz časa gradnje hiše, ko zaradi<br />
celotedenskega dežja kljub temu, da sem<br />
imel dopust, nismo mogli pokriti strehe. V<br />
službi sem prosil še za dodatne dni dopusta,<br />
na moje veliko presenečenje pa je na prvi<br />
suh dan k nam prišla številčno dovolj<br />
velika ekipa sodelavcev in prijateljev, ki so<br />
se samoorganizirali in v enem popoldnevu<br />
je bila streha pokrita. Tako so bili starši, ki<br />
so v delu hiše že imeli urejeno stanovanje,<br />
na suhem. Moji občutki so bili nepopisno<br />
topli, namesto besed so se mi orosile oči.<br />
Kako pa usklajujete vaše aktivnosti z<br />
domačimi opravili<br />
Hm, to je kar umetnost in včasih je<br />
nemogoče spraviti vse obveznosti v nek<br />
časovni okvir. Ker je tudi žena vpeta v delo<br />
društev, pa tudi sin in hči se že angažirata,<br />
v družini razumemo in podpiramo drug<br />
drugega. Zase priznam, da mnogokrat<br />
dajem drugim obveznostim prednost pred<br />
domačimi. Pri tem gre zahvala predvsem<br />
ženi Mariji, ki nemalokrat v takšnih<br />
situacijah prevzema bremena na svoje<br />
rame (v šali doda: »Moraš imeti dobro<br />
taktiko!«).<br />
OgledalO 4/<strong>78</strong> 12 29. <strong>oktober</strong> <strong>2010</strong>