Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
V zaključnem poglavju poskušamo iz v raziskovalni nalogi pridobljene vednosti o kulturni<br />
vzgoji izpeljati nekaj teoretičnih, predvsem pa praktičnih priporočil, ki bi slovenskim<br />
kulturnim in izobraževalnim institucijam pomagale razumeti in vzpostaviti sodobnemu svetu<br />
primerno, privlačno in ustvarjalno otroško kulturo in kulturno vzgojo. V uvodu naj omenimo<br />
zgolj nekaj izhodišč, ki logično sledijo iz predstavljene vsebine in strukture elaborata –<br />
vsebine in strategije kulturne vzgoje morajo temeljiti na sodobnih teorijah kulture, na »novi<br />
paradigmi otroštva«, na dokumentih o človekovih pravicah, zlasti na Konvenciji o otrokovih<br />
pravicah, praktične rešitve pa je mogoče najti v bogatih izkušnjah nordijskih dežel.<br />
Zahvale<br />
Pričujoča raziskovalna naloga je bila izpeljana v obdobju od oktobra 2001 do junija 2003 na<br />
Mirovnem <strong>inštitut</strong>u v Ljubljani. Financirala sta jo Ministrstvo RS za kulturo in Ministrstvo RS<br />
za šolstvo, znanost in šport. Omeniti je treba, da se prijavljena predlagana vsebina naloge<br />
delno razlikuje od izvedbene vsebine. Prvotno je bilo zamišljeno raziskovanje kulturne vzgoje<br />
na področju otroške literature. Ker je kulturna vzgoja, kot smo že omenili, pri nas<br />
neartikulirano področje, se je zdelo v začetni fazi bolj smiselno opredeljevati jo na splošno, ne<br />
pa samo na enem od področij. Poleg tega se je na (zelo koristnih) posvetovanjih z naročnikom<br />
raziskave, Ministrstvom za kulturo, pokazalo, da so njihove potrebe in interesi zlasti na<br />
področju praktičnih, organizacijskih, programskih in projektnih rešitev. Potrebe naročnika<br />
smo seveda upoštevali.<br />
V zaključku bi se želeli zahvaliti dr. Urošu Grilcu iz Ministrstva za kulturo in dr. Evi D.<br />
Bahovec iz Pedagoškega <strong>inštitut</strong>a za podbudo, ki sta jo dala za raziskovanje otroške kulture in<br />
kulturne vzgoje ter dr. Vlasti Jalušič in mag. Aldu Milohniču, ki sta to raziskovanje sprejela v<br />
okrilje Mirovnega <strong>inštitut</strong>a.<br />
Posebna zahvala gre Švedskem <strong>inštitut</strong>u za otroško literaturo: literarni pedagoginji Inger<br />
Norberg za informacije in usmeritve, Evi Nordlinder in vsemu knjižničnemu osebju za<br />
potrpežljivost, pa tudi direktorici Sonji Svensson za prijazen sprejem. Zahvaliti se velja tudi<br />
Svetu za kulturo, predvsem Yvonne Christensson in Lotti Brilioth Biörnstad za vse<br />
informacije, obilo materiala in topel sprejem ob (nenapovedanem) obisku.<br />
7
Change language