KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

V skladu s Kurikulom za vrtce naj bi se vsa kurikularna področja medsebojno povezovala:
gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika. Pri gibanju je na primer poleg
razvijanja koordinacije oziroma skladnosti gibanja, sproščenega izvajanja naravnih oblik
gibanja ipd., pomembno tudi usvajanje osnovnih prvin ljudskih rajalnih in drugih plesnih
iger. 81 Tako je v področje gibanja vključeno tudi spoznavanje kulturne dediščine. Aktivnosti
na področje narave na primer lahko vključujejo tudi razvijanje estetskih občutkov, ki jih
narava sama po sebi vzbuja v človeku.
Nekoliko podrobneje bomo analizirali področja jezika, umetnosti in družbe, ki se po svoji
vsebini najbolj eksplicitno navezujejo na kulturno vzgojo.
Pri jeziku kot področju dejavnosti je v predšolskem obdobju gotovo najpomembnejše učenje
jezika, njegova raba pri izražanju izkušenj, čustev, misli in učenje razumevanja drugih ter
razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti. V tem smislu je Kurikulum zelo odprt, saj
priporoča učenje jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju literarnih
besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem,
domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok v
različnih socialnih igrah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah ipd.
Poudarjeno je tudi seznanjanje s knjigo, s temeljnimi domačimi in tujimi literarnimi deli za
otroke, zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur, spodbujanje
ustvarjalnosti ipd. 82 Kljub vsemu pa v Kurikulu pogrešamo izpostavitev družbenega in
kulturnega vidika jezika in otroške literature in to kljub temu, da je poudarjen pomen
vključevanja otrok v širšo družbeno okolje in kulturo, v kateri živijo, prav tako pa tudi
seznanjanje z drugimi kulturami, "drugimi" in "drugačnimi" v lastni kulturi ter razvijanje
medsebojne strpnosti in spoštovanja drugačnosti. Prav skozi “igre z jezikom” lahko k temu
veliko prispevamo, o čemer se lahko poučimo na primer v nordijskih državah, kjer poudarjajo
pomen branja in literature ter usmerjajo k uporabi in analizi leposlovja ne le v smislu
razvijanja pismenosti in uvajanja v materni jezik, pač pa tudi pri spoznavanju življenja in
situacij "drugih" ljudi, spoznavanju "drugih" kultur ipd. 83 Otroška literatura, prav tako kot
vsaka druga jezikovna mojstrovina, lahko na implicitni, strukturni ravni vsebuje in
81 Prav tam, str. 26.
82 Prav tam, str. 31–37.
83 Glej Thomas, Buchhave.
47