KULTURNA VZGOJA - Mirovni inštitut

III.
ANALIZA POLITIK
Če smo v prvem delu poročila poskušali teoretsko utemeljiti projekt kulturne vzgoje, pa je v
nadaljevanju naš namen predstaviti utemeljenost kulturne vzgoje v nekaterih aktualnih
mednarodnih in državnih dokumentih. Osredotočili se bomo na tri vrste dokumentov, ki so po
našem mnenju za obravnavano tematiko najbolj relevantni:
- dokumenti človekovih pravic;
- nekateri državni dokumenti in kurikuli o vzgoji in izobraževanju;
- nekateri kurikuli skandinavskih držav in dokumenti, na katere se opirajo.
1. DOKUMENTI ČLOVEKOVIH PRAVIC
Iz dokumentov človekovih pravic izhajajo številne nove vrste vzgojnih in izobraževalnih
vsebin, ki poskušajo vzgajati in izobraževati otroke za obvladovanje sodobnega sveta, kot so
na primer medkulturna vzgoja, vzgoja za mir, vzgoja za človekove pravice, okoljska vzgoja
ipd. Prav na področju podajanja tovrstnih vsebin so tudi opazna najbolj intenzivna
prizadevanja za razvijanje drugačnih, bolj odprtih in ustvarjalnih pedagoških strategij.
V temeljnem dokumentu človekovih pravic, Mednarodni listini človekovih pravic, ki jo
sestavljajo Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih
in kulturnih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, sta kultura in
izobraževanje pomembna elementa.
26. in 27. člen Splošne deklaracije človekovih pravic pravita:
»26. člen
1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja. Izobraževanje mora biti brezplačno vsaj na
začetni stopnji. Šolanje na začetni stopnji mora biti obvezno. Tehnično in poklicno
šolanje mora biti splošno dostopno. Višje šolanje mora biti na osnovi doseženih
uspehov vsem enako dostopno.
35